uvodnik, kolofon
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k2
Vsako odkritje, majhno ali veliko, človeku prinaša določeno vznemirjenje.
Pa naj bo to odkritje drobca prelepe samotne obale, odročne in opustele
vasice, še "nedotaknjene" poti do priljubljenega vršaca ali sladkovodnega
izvira v morju. Kakšno navdušenje, zadovoljstvo, pričakovanje, vznesenost,
a tudi neučakanost in razburjenost se prikrade v človeške misli!
Ko se zadnjih nekaj poletij potepam po oljkinih izvornih območjih (v
svetu so odkrili 1200 avtohtonih vrst, v Istri 30), me veličastna, žilava
drevesa vedno znova prevzamejo s svojo mogočnostjo, navidezno
ranljivostjo, skrivnostnostjo in "večnostjo". A prav posebno mesto imajo v
mojem spominu dogodki izpred desetletja, ko sem kot "celinka" prvič opa-
zovala obiranje oljk na Siciliji. Mnoštvo in bogastvo drobnih plodov, vidna
skrb lastnika, da v mrežo ujame prav vsako olivo, očitno zadovoljstvo nad
dobro letino … vse to je v mojih mislih zanetilo veliko spoštovanje do last-
nika. Pa tudi do rastline, ki so jo v preteklosti (pa tudi danes!) uporabljali v
prehrani, za terapevtske namene in nego telesa (dišave, parfumi, aromatič-
na olja, milo), kot zdravilo, jo darovali bogovom, iz nje izdelovali pohištvo,
razsvetljevala jim je prostore, imela pomembno vlogo pri pogrebnih običa-
jih, stoletja je navdihovala umetnike. Pričevanja izkazujejo neverjetno
močno navezanost človeka na rastlino, ki naj bi jo po grškem pričevanju
prva posadila Atena na sveti skali na Akropoli. Na Kreti (domnevajo, da
tudi drugje) so obstajala celo določila, da mora vsak mlad moški posaditi
vsaj eno oljko in nanjo skrbno paziti, dokler ne odraste. Skoraj neverjetno
se zdi odkritje 3500 let starih užitnih in na videz "svežih" oliv v nepokriti
posodi (na vzhodnem delu Krete). Ljudje so jih darovali bogovom, da bi jih
le-ti obvarovali pred potresom. Posode so postavili čim bližje božanstvom
zemlje, zato so jih našli v studencih in vodnjakih. Skrite so se obdržale
tisočletja, a so nekaj minut po arheološkem odkritju razpadle; tako kot tudi
bogovi niso uspeli izprositi "usmiljenja" zemeljskih sil. 
Mnenje, da imajo dežele, ki mejijo na Sredozemsko morje, nekaj skupnega
in da "ustvarjajo regijo", se je pojavilo relativno pozno (nemški geograf
A. Phillipson je leta 1922 napisal prvo knjigo o Sredozemlju kot posebni
regiji). Nekateri to dejstvo pripisujejo verski raznolikosti in politični raz-
drobljenosti vse od razpada Rimskega imperija. Številni geografi menijo, da
je območje gojenja oljke najboljši pokazatelj razširjenosti sredozemskega
podnebja in vegetacije; vendar je treba poudariti, da se je gojenje oljke
močno "odzivalo" tudi na gospodarske spremembe. Lokalne posebnosti (so
in še vedno) izginjajo pod pritiski turizma, trgovine, prometa, človeške
nečimrnosti … Sredozemlje se uniformira. Je tako zavedanje, da moramo z
veliko mero odgovornosti skrbeti za naše skupno dobro - Sredozemlje,
Sredozemsko morje, sredozemske posebnosti - novo (staro) odkritje? 
Irma Potočnik Slavič
P. S. Ideogrami v naslovnem delu uvodnika (zapisani v linearni B pisavi iz
ok. 1400 pr. n. št.) od leve proti desni simbolizirajo oljčno olje, oljko in olivo.
GEOGRAFSKI OBZORNIK
strokovna revija za popularizacijo geografije
Izdajatelj: Zveza geografskih društev Slovenije,
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Za izdajatelja: mag. Mitja Bricelj
ISSN: 0016-7274
Odgovorna urednica: mag. Irma Potočnik Slavič
Uredniški odbor: dr. Dejan Cigale, Karmen
Cunder, mag. Drago Kladnik, dr. Ana Vovk
Korže, mag. Irena Mrak, Dejan Mužina,
mag. Miha Pavšek, mag. Mimi Urbanc
Upravnik revije: Janez Nared
Elektronski naslov uredništva: 
irma.potocnik@ff.uni-lj.si
Spletna stran: www.zrc-sazu.si/zgds/go.htm
Zasnova in oblikovanje: Nina Malovrh
Tisk: Tiskarna Oman
Finančna podpora: Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport, Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo
Cena: 650,00 SIT
Transakcijski račun: 02010-0014166331
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, 
Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka.
Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še
niso bili objavljeni nikjer drugod.
Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, kraj-
šanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z ured-
niško politiko in prostorskimi možnostmi.
Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem medi-
ju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih
prispevkov ne vračamo. 
GEOGRAPHIC HORIZON
professional magazine for popularization of geography
Publisher: Association of the Geographical
Societies of Slovenia, Aškerčeva 2, 
1000 Ljubljana, Slovenia
For the publisher: Mitja Bricelj, M.Sc.
ISSN: 0016-7274
Editor: Irma Potočnik Slavič, M.Sc.
Editorial board: Dejan Cigale, Ph.D.; Karmen
Cunder; Drago Kladnik, M.Sc.; Ana Vovk
Korže, Ph.D.; Irena Mrak, M.Sc.; Dejan Mužina;
Miha Pavšek, M.Sc.; Mimi Urbanc, M.Sc.
Administrator: Janez Nared
E-mail: irma.potocnik@ff.uni-lj.si
www: www.zrc-sazu.si/agss/horizon.htm
Design: Nina Malovrh
Print: Oman
Financial support: Ministry of Education, 
Science and Sports, Ministry of Environment,
Spatial Planning and Energy
Price: 4,50 USD
Bank account: 01000-0000200097
-010-7160-20885/0 
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, 
Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia