lihaja Usooš (UUU PROSV w \ « ' " J« i LETO—YEAR XXV. cSTuST -iLBSL. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE afers čr? ^v^t-s? cneigo, in, ^trtek, 21. apnu upni 2», Urodnltkl tu aprovnllkl pr« S667 8. Lavndala An, Psbliosllest Uw.ui»i« An, Kockw.ll ANGLIJI JE 16-RORIIALAVOJ NE DOLGOVE Vsoto $171,500,000, katero bi morala Velika Britanija t pri-hodnjih dvsnkjstih mesecih plačati Združenim državam, je finančni minister izključil is proračuna. Visoki dsvki osts nejo __ London, 20. apr. — Prebivsl-| titvo Velike Britanije bo moralo tudi v prihodnjem fiskalnem letu nositi težko davčno breme. Tako je izjavil Neville Cfoamber-lain, finančni minister, ko je predložil budžpt v poelansld zbornici. Visoki davki na dohodke ne bodo odpravljeni in davek na pivo ostane. Dohodninski davek je 25%, poleg tega pa butast predvideva obdavčenje čaja za osem odstotkov. Caj je bil prtst davka od 1. 1929. Ostale davčne postavke so ostale nespremenje- ne. Značilnost predloženega bu-džeta je v tem, ker ne vsebuje provizije glede vsote $171,500,-000, katero bi ihorala Velika Britanija plačati v prihodnjih dvanajstih mesecih kot obveznost na vojni dolg, ki ga je napravila v Združenih državah. Bud žet tudi izključuje skoro e-nako vsoto, katero bi morala Anglija prejeti v obliki nemških repa raci jskih plačil in obligacij na zavezniške vojne dolgove v Veliki Britaniji. Chamberlain je rekel, da je vse te postavke namenoma izključil iz proračuna, ker bo*o tem razpravljala reparacijska konferenca, ki ee otvori v juniju V Uusaaafc Tam se bo šele izvedelo, de bo Hooverjev moratorij podaljšan ali ne, in v smislu zaključkov, ki bodo sprejeti na tej konferenci, bo Anglija revidirala svoj proračun, da bo odgovarjal takrat obstoječemu položaju. Slimsoi m razorožitve«! LaoliMaMal — Lu — -SP Njegov prihod povzročil senzacijo. Razgovori t zsstopaiki Nemčije in Italije. — Sprejetje resolucije glsds odpoklica japonskih čet Ig fiangaja Ženeva, 20. spr. — Henry L., Stimson, ameriški državni tajnik, se je včeraj udeležil aeje ra-zorožitvene konference in pozneje je imel več aestankov z repre-»•ntanti Nemčije. Anglije in Italije. Na sestanku z nemškim kan-telarjem Brueningom se je raz-ffovor nanašal na splošne evropske probleme in na reparacijeko vprašanje. Izjavil je, da se rno-rjijo zastopniki evropskih držav *|x>razumetl na reparacijski konferenci v Lausanni, predno vpra-™ pomoč v Združenih državah. Na sestanku z italijanskim zunanjim ministrom Dino Gran drjem j« pa priporočal poravnani« diferenc med Italijo ln Fran-(»J<> v zvezi z londonsko navali-•H,l;,no pogodbo, kar na i bi po-*P»'Ailo diskuzlje na razorožitve-ni konferenci. Stimson pričakuje, da bo pre-'mjer MacDonald, ki danea pri-v ženevo, podprl načrt ame-f!«ke delejracije glede stopnjeval-n- redukcije oboroževanja. Fran-c'ia »e ne strinja z ameriškim rtom ter še vedno vztraja ns *v,,iem stališču medsebojne zs-visnostl mifitarietlčoe sile na ko-pr« m, v zraku in na morju. •Stimnonov prihod je povzročil « nracijo in zaitopniki raznih «»rUv ao mu hiteli naproti s vseh »treni in mu stiskali roko, gale-Ps je aplavdirala, ko je s' »maon zasedel svoj sedež v vr-"t. briške delegacije. Prvi sad njegovega dela je bi-*•» "prejetje resolucije, katero ja predtata komltaj lige narodov. ^ •Mducljn zahteva odpoklic ja-;"/^ka armade la ftangaja "v bližnji todočaoatT. Odmevi Kreugerje-vih sleparij International Matck Ce. baakro-tirala. Bančni polomi na Šved-aken AocepUase for »olllng nt epocial rmU of \H>*'mg* pruvhl«.d •srs ipctton 1103, Ai-t Of OctTTmTautboriird oa Jano 14. 19 is" ■■■■■■■■nasinMaHanaMeMoaaavnaM^^ Bubsertptloa H.00 Tnrtr_ STEV.—NUMBER 95 | Stockholm, Švedska, 20. apr. — Vest iz New Yorka o bankrotu International Match Co. je povzročila tukaj velikansko senzacijo. Kksperti, ki se trudijo, da bi rešilo Švedsko kompanijo vžigalic pred krahom, pravijo, da je bila ameriška korporacija tako obremenjena s Kreug^rjevimi zadolinicami, da je bil polom neizogiben. Švedska vlada nadaljuje s preiskavo Kreugorjevih finančnih afer ln transakcij. Dasi je preiskava tajna, ae vseeno obetajo senzacionalna odkritja v prihodnjih par dneh. Nekateri pravijo, da odkritja velikanskih sleparij lahko resultlrajo v svetovni finančni katastrofi. Časopisi ao včeraj objavili poročilo, ki je vzbudilo veliko pozornost. To je storija o nekem francoskem bankirju, ki je bi4, a-retiran v Madridu pred špansko revolucijo na obtožbo, ds je osle-psril Ivar Kreugerja za vsoto dva milijona dolarjev. Ko je bU ta bankir v zaporu, je dejal, da so mu znane KreUgerjeve sleparije, v katere je bila zapletena tudi španska kraljeva familija, in zagrozil, da bo vae te stvsri objavil v javnosti. ttreuger je potem, pravi poročilo, takoj Izposloval izpustitev bankirja Iz ječe. Svedsks finančna struktura je zelo omajana radi rsakrivanja Kreugerjevih sleparij. Včeraj je propadla neka večja podeželska banka, ki je imela $2,000,000 vlog Jn obetajo se nadaljnji po lomi. tlona) Matdi Co., de® Kreug^r 1 Toll kombinacije, Ja včeraj obvestila federalno distriktno sodišče o bankrotu. Predsednik Frede-rick W. Allen je priznal, da je korporacija zabredla v dolgove, NOVI REBELNI IZ katere ne more plačati. Soiišče je Imenovalo Irving Truet Co. za upravitelj lco Inter. Match Co. Evropa aa roba vojne In : < ladj Boston, Maaa. — Plerre Van Paaasen, belgijski novinar, je dejal, da se nepokoj v evropskih državsh sUlno širi ln bo v do-glednem času izbruhnil v vojni in revolucijah. Nemški in italijanski fašiati se ogrevajo zs diktaturo, ki naj bi vodila opozicijo proti sovjetski Rusiji; Francija utrjuje svoje meje proti Nemčiji in Italiji in nasprotuje ekonomakemu napredku Nemčija; na Poljakom, Ogrskem, v Bumuntjl In Llt-vlnaki je perael8uclja Zidov v zamahu; delavatvo je silno izkoriščano, da države lahko vzdržujejo veliko ogroženo sUo; komunistična propaganda se širi tudi v evropskih armadah, kjer pripravlja tla za revolucije; naseljevanje Italijanskih delavcev v francoske kolonije v Afriki raste ln Italija Jih. bo eventualno skušala podjarmiti. Edino Rusija ai kleše avojo pot v industrijskem življenju ln njena vlada je najstabilnejša v Evropi, ker je brezposslnost v Sovjetski uniji nepoznsns, dočim ostsle države ne morejo najti Izhoda iz potež-koč. * ' Akandal pognal daaajsksgs zdravnika v aaaMsaer Dunaš. 20. apr. — Dr. Herman Loewv, promlnentnl zdravnik, m njegova bolehna tem sta bila včeraj najdena mrtva v njunem atanovanju. Končala »ta ai življenje a kroglami Iz revolverja. ker je bil dfravnlk zapleten v velik škandal. Policija je pozneje aretirala dvs aristokrata. barona Otto Gutmaan-Gelceje in barona Hen-rt Manaeaa. Obtožena sta. ds rta oalepartla več članov dveh sri-atokrataklh ktakov aa velike vso-te dsnsrjs prt Igranju kart Pri tem jima je pomagal tudi dr Lmsty. ki se je odločil «a -sme^ m*, k* b videl, da je sleparijs Režim, ki gs je vzpostevils Japonska, v nevarnosti psdca. Kitajski general ae pripravlja na novo ofenzivo Sangaj, 20. apr. — Kitajska poročila kakor tudi poročila iz nevtralnih virov se glase, da grozi popoln polom japonski Plasti v Mandžuriji. , h v zet je le oeek pas ozemlja ob južno mandžur-skl Železnici med Cang^inom in Harblnom. > Druga poročila se glase, da je v distrtktth zapadno od Mukde-na Izbruhnila nova fevolta proti režfanu, kateremu načeluje bivši kitajski eessr Pu-yl ln ksterejra je organizirala japonska vlada. Iz rasnih drugih krajev stalno prihajajo vesti o naraščajočem rebelnem gibanju. General Ji no Tamon, ki je porazil kitajako armado ob reki INonni, je odpoklical eno dlvisijo vojaštva iz Harbina^ Ta divkija bo sedaj zasedla svojo staro pozicijo v IJayongu. Japonske čete so lam učene vsled neprestanega guerilskega bojevanja s kitajskimi rebeli. . , Kitajski gonersl Ms Can-šan je obveatil nanklngško vlado, da pripravlja ofenzivo, katere namen je zapoditi Japonce iz Mandžurije. Ofenziva bo pričela v prihodnjih par dneh. Lov aa tatov! avtomobilaklh listkov Chicago, 20. apr. — Policija in privatni detektivi zasledujejo tatvinako, gango, ki je ukradla llstl«,ki jUh morajo laatnlkl avtomobilov kupiti od meatne u-prave in prilepiti na avoje avte. Llatkl ao bili ukradeni Iz tlakar-ne, katera jih je natienila. Tatovi aedaj prodajajo te listke po $4 Ustnikom svtomobilov. S tem se lastniki izognejo licenčni pristojbini $10 in je meato vsled tegs prikrajšano na dohodkih od avtomobilaklh licenc. Policija Je včeraj aretirala zamorca Willle Fowlerja, ki je prodajal liatke lastnikom avtomobili. Fowler Je rekel, da je liatke kupil od nekega belopolt-cs. Za vsakega Je plačal dva dolarja, on jih je pa prodajal po štiri dolarje. Miltvaukee dobi lastno banko Zupan Hoan predložil nov program, ki vsebaie prevaatje e-lektrarne, raapebtvanje mleka la šeeturnik aa testne delavce poleg drugfk stvari Milwaukee, Wkk — Zadnji to rek je aocialistični šupan Daniel W. Hoan prtdk>iil novemu mestnemu svetu, ki mu je bolj naklonjen, nov štiriletni program za mesto Milvvaukee, Program ee razteza na polje ftbčinakega lastništva bolj kot ae je kdaj poprej v šeetntjstih Mih, odkar Hoan županuje. f Zupan Hoan ja priporočil mestnemu svetu, naj iS vede sledeče reforme: Mesto naj prevatme razpečevanje mleka in kqkaa, kajti sedanja cena tem potrebščinam je previsoka Mleko dpvažajo in prodaj a joda j a jo zunanji monopoli. Mesto naj takoj prevzame e-Vektramo ln ssmo producirs ter servlrs električni tok. Mtoto naj ustanovi lastno občinsko banko. Uvede naj ae šestumik za vaa meatna dela z namenom, da mesto upoall čim več brezposelnih delavcev. Meato naj izvršile vaa svoja dela direktno brez posredovalnih pogodbenikov. Mestni avet naj Ulita prisojbl-ne vseh javnih naprav. DstraH v pisM bankir jav Zagrozili ao a odtegnjenjem kredita, ako ne bo meato znižalo , Detrolt, Mkk«—(FP)—Meatna uprava bb morala odrediti drastične redukcijo osobja v vseh depsrtmentih, ako ne bo držsvns leglaUtuad Isročils prejemkov od davka na gasolin o-kršju Wayne in Detroitu, pravi WUllam J. Curran, direktor meatnega budžeta. Clkaški in newyorški bankirji so zagrozili, da ne bodo podaljšali kreditov, ako ne bo Detrolt uravnoveall budžeta lil znižal Izdatkov. Tt bankirji prejemsjo letno krog 50 milijonov dolarjev samo na obrestmi na posojila ln bonde. Več sto mastnih uslužbencev bo Izgubilo dalo, kajti bankirji zahtevajo svoje. Uprava Je Že naznanila, da bo reducirala o-sobje v Šolah, v knjižnici in drugih departmentih. ORGANIZATORi-CNA KAMPANJA MED TEKSTILCI Sklicana je konferenca, ki bo razpravljala o raznih načrtih j Pateraon, N. h — (FP)—Načrti za veliko organlaatorlčno kampanjo med delavci v tekstilni Industriji, v svllnl, nogavičar-skl in bombažni, bodo predloženi na konferenci, ki ae otvori 24. aprila v Pateraonu. To naznanilo Je objavil Loula F. Budenz, tajnik Konference aa progresivno delavsko akcijo. Poleg kampanje bodo delegatje razpravljali tudi o odpomočl za breapoaalne. ' Na konferenco bodo prišli delegati iz Pennaylvanlje, New JerseyJa, Connectlcuta, Khode Islanda, Massachusettsa, North Caroline in 18 nekaterih drugih d rta v. Komitej tekstilnih delavcev, ki bo vodil konferenco s sodelovanjem Konference za progresivno delavsko akcijo, tvorijo Joseph Brooks, Oarrett Nauta, James Rlchard, WlUUm Shea-rer, Lawrence Hogan, Leo Helm-bach ln Edward Ryan. Brooks ln Nauta sta delegata tekstilnega sveta United Textlle Workers unije, R^hards je organizator te unije, Shearer pa predsednik unije tekstilnih delavcev v Lawrencu, Masa. Ostali Člani komiteja so še dolgo lat aktivni voditelji v uniji tekatll-nlh delavcev.__ Protivojna propaganda v Franciji Paria. — Francija ne bo mogla aodelovatl v mednarodni vojni, ako bodo načrti, katere ja odotatftoU Fidaraclja revolucionarnih strokovnih unij, uspala. Federacija je sedaj na delu • organiziranjem protlvojnih lcarte-lov med organiziranimi delavci v munlcljskl Industriji in tovarnah, ki ladelujejo orožje. Gradbeniki aa upirajo redakcijam Boston. Maaa. — Stavblnske unije so se uprle zahtevi deloda Jalcev glede redukcije meade aa 25%. Na akupnl konferenci ao unijski zastopniki izjavili, da 80 pripravljeni eprejetl znižanje meade aa 15%, kar so pa podjetniki odklonili. Pogajanja oa nadaljujejo. Polom Insullovega podjetja Boj sa kontrolo Inaullovlh lnte-med člkaiklml In yorškiml bankirji resov new Chicago. — (FP) — Do naj večjega kraha v zgodovini ameriškega velebianiaa Je prišlo, ko je 8vc8no okrožno sodišče imenovalo upravitelje aa Mlddle West Utilities Oo. To kompanijo, ki s svojimi podružnicami po-sedujo premoienje, ki ae ceni na $1,800,000,000, kontrolira Sa-muel Insull, elektjNCfski magnat. Splošno prevladuje mnenje, da je polom poaledlca boja med čikašklmi ln newyorŠkimi bankirji sa kontrolo nad ogromnimi Inaullovl«! interesi, med O-aren D. Voungom ln lnaulll. Po-d rob nos ti sioar niso anane, vendar maki kaše J o, da jo prišel Samuel Inetrtl, javnonapravnl magnat, ki Ja kontroliral politiko v Illlnolaia potom prlapevkov aa volilne kampanje obeh strank, v kremplje prav tako broaobalr-nlh finančnik piratov v New Vorku teden dni prej, predno ja sodišče imenovalo upravitelje. Young ln njagova General Electric aa zanimata aa proflte, ki jih delajo Iaaullove kompanijo. Do kraha Je prišlo, ker Jo In-sull bil preveč lakomen pri grab-IJenju profltov. Celo po borznem krahu L 1989 ao Inaullove kompanijo prodajale vrednostne paplrjo po vlaoki oanl In se oči. vidno niao zavedale resnosti kri-sa. Newyorški bankirji, J. P. Morgan A Co/s United Corp. In drugI ao potrpašljlvo šakali poloma, o katerem ao vedeli, da prida, da taka doba kontrolo nad Insullovlmi Interesi. Insullova veriga javnonaprajvnlh kompa-■U ja vir mnes picr MIAII mmmIVA-' a^iiiaflUjiaasJia iian argira Mgasurasjs pks Pravi, da ka delavstvo revoltlra-lo. sko bo kongres porasli pradlaga, ki dovoljuje varja-nja piva g 171% alkohola JMttailaa, D. C., 80. apr,— Na včerajšnjšm aaallšanju prad aenatnlm komitejem ao naatoplll suhači In mbkračl, ko ja prišU razprava o osemnajstem amend-mentu na dotvnl red. Matthew Woll, podpredsednik Ameriške dalavake federacija, ja poavaril senatni odaak, da bo delavatvo ravoltlralo, ako bo kongrss ubfl Bulkley-Beckovo predlogo, ki dovoljuje varjenja piva, ki nal M vseboval 8.75% alkohola. Senator Tydings Ja Urekel •lično avarifa, Dajal ja, da 61 davfk na pivo povečal vladne dohodke za eno milijardo dolarjev. Ta vaota bi se lahko porabila aa lsvajaaje programa jav nlh del, kar bi ublašllo brespo-selnoat. Woll je dajal, da bi krog pol milijona delavcev dobilo delo, a ko bi kongraa legallalral varjenja piva. "Delavatvo," je dajal Wol|, "ja vokasalo v tej krfsi veliko potrpežljivost Toda ako bo deprealja še dolgo trajala ln ne bo nikakega upanja na labolj šanje, ae moramo pripraviti na resne posledice." Woll Js "Z ostrimi besedsml o-švrkal škofa Cannona, znansgs suhsčs, ki je ns zsslišsnju pobi Jsl zahtev« glade modifikacije prohlblclje. "Delavstvo odklanja Idejo, da bi oerlcev kontrolirala drtavo," Je dejal Woll. "Člani delavskih organizacij ao tudi člani cerkva toda oni nočejo, da lil cerkvene organizacije izvajale svoje maralne nauke a pomoč-jo pollciJski«a količka. Ako bo-do vstrsjslo na sedenjem stališču, Je revolta proti cerkvenim svtoritatam neizogibne." P80SPERITETA ŠE VEMO (EPI ZA VOGALOM Rekonatruktlvna finančna kor-poraclja ne moro izvleči Amerike la krlae In obetajo ao aovl bankroti _ Waahlngton, D. C — (FP) — Preteklo je še devet Udnov, odkar ja bila poražena La Follotte-Costlganova predloga v senatu, ki je predvidevala apropriaoljo $875,000,000 zs direktno pomoč bfezpoaelnlm ln nadaljnjih $375,-000,000 aa konatrukoljo javnih del. Ameriška delavaka federacija Ja sklicala izredno konferenco, katera ao aa udeležili ekae-kutivni uradniki, ki ao aa po-8neje oaabno oglasili v kongresni zbornici In Beli hiši ln urgiral! sprejetja načrta. Predaednik spodnja gbornloo Garner Ja Ignoriral Mhteva po odpomočl, predsednik Hoovor pa nI hotel poalu-šatl deputaclje predstavnikov ameriškega organialranaga delavstva, Kombinacija starogard-nlkov ln burbonaklh demokratov senatu jo potem ubila načrt, ki bi spravil v obtok veliko vsoto denarja. Sedaj je ekonomoka aituaeija slabša kot Ja bila prod dvama mesecema. Zakonodajalci, ki ao skušali aami sebe uveritl, da predaednik raaume gospodarska vprašanja, ao aačalt uvldevatl, da Hoovor ne poana niti najenostavnejših dajatev glada potrebe povečanja nakupovalna moči, ki Ja podlaga aa vrnitev prospe-tete. Član vrhovnega sodišča Brandola ja larokal previdno au-tijo, na kakšen način bi aa minlatraclja aa M gane • avoje- 51 stališča, kongraa pa saprav-a Čas a brezplodnimi debatami. Medtam pa postaja ekonom- do dna. Piramida, katero ja agradll Samuel Inaull, aa ja pričela rotiti. Mlddle VVest Utllltlaa Oo., ki ja še nedavno diktirala vlado In vigojo v mnogih državah, ja v konkursu. Rekonatruktlvna finančna korporacija ja oblegana a prošnjami aa posojila. Slišijo se govorice, da jo Hoovor aelo raaočarsn, kar nI ta korporacija reatavrirala p ros p« rite te v teku enega meaeoa, niti ubila Mhtav po od|M>moči aa breapoaalne In izplačila vojaškega bonuaa. Finančni eksperti odprto namigujejo, da prihaja ša večja kriza, ki bo vrgla na tlsofte podjetij v bankrot. Vrednoat bondov in delnic mora biti pognana navagor, drugače Ja kataatrofa neizogibna. Toda kdo naj naoravi ta čudež ln na kakšen našin, Ja sago-netka. Pred volltvaail v Novi dljl St. John, N. F., 80. apr. — Parlament te angleška kolonija bo raspuščen, ko bo zaključeno tekoče zaaedanje, In rasplsane bodo nove volitve v juniju. To Izjavo Je včeraj podal promljer air Rlchard Squiree. Včerajšnje zaaedanje parlamenta ja bilo prvo od protivladnlh Izgredov 5. aprila, ko je več tlaoč mož bro-Ječa mnollna napadla In pretepla premljerja In deloma raade-Jala kolonljalno poalopje, v katerem zboruje parlament. Moratorij v Jagaslarijl Dunaj. 86, spr. — Iz Belgrads je prilla še nepotrjene veet, da je Jugoslavija uvedla moratorij sa vst notranje dolfove. NarlalUtl nomlnlrsll | Rangor, Me.—Te dni so Je vršila prva socialistična konvencija od I. 191« v državi Maine. Frank H. Mazfleld je bil somi-niran zs governerjs, odobrens js bila plstforms ln aeaUvljena lista kandlrlatov za vaa državna urade. ii i r-- MntDoaaM izgubi vid la akiibs London, 20. apr. — Nedavna operacija, ki ao jo Specialisti ia-vfSIM na očeaa prsmijarja Mar-Donakla, se ni posrečila. Zdaj po-ročajo, da MacDoaaM isgubi vid la kmalu bo moral postiti avojo služba ......—- Glasovi iz naselbin kvajev O slovenski furman*! koloniji Fort A rt h ur, Tez.-Odkar sem pisal prošlo poročilo v Proeveti, aem dobil več pisem od rojakov, kako mislim, da JM ss dala ustanoviti farmarnka kolonija, kaks js zemlja in kaj daje glavni pridelek v Rio Grands ValUy itd. Kar ae tiče Kio Grende Valley zemlje, ml ni znano, ker nisem bfl še tam. To je Frank Alesh. Kot vidim is poročil in sli-šfcn od ljudi, ki so M* ie tam, se v omenjenem kraju pečajo največ s vrtnarstvom. Dne 10, mar-. sem čltal izročilo Iz San Be-nJta, ds so od tam poslale železniške družbe 1300 železniških vozov zs prvo veliko pošiljstev zelenjave, ki se ceni ns $1,000,000 (tn milijon dolarjev). Iz tega poročila se vidi, da v omenjenem kraju ne more biti preslaba zemlja, sko dobijo farmarji milijon dolarjev, predno po mrzlih državah začnejo saditi in sejati. Ksr se tiče cene zemlje, mi za enkrat ni mogoče poročati. Pisal Ki v par krajev in kakor hitro im odgovor, l>o» poroča! v Prosveti. Za začetek slovenske farmar-f^e kolonije mi je težko podati povoljno idejo, ker so ljudje har ličnega mišljenja. Z veseljem pa priporočam* kar mislim, da bi bilo najboljše. To je škileče: Najprej bi se naredilo nekaj različnih planov, nekakih prsvll ali kakor že hoče kdo imenovati. To naj bi se dalo v vse slovenske lf-ste, ki, upom, du bi brezplačno priobčili. Vsi oni, ki se zanimajo za združeno farmaratvo, naj. bi podali izjavo, s katero idejo ae najbolj strinjajo; zs dotlčno idejo naj bi ss potem delovalo. Ako bi se odzvalo zadostno števila, bi šH potem na delo, poiskali primeren kos zemlje, preračunali, koliko bi stalo posameznika za začetek, io je: sa nakup zemlje, poslopja, orodja itd. Popolnoma se strinjam s Aie-shovo sugestijo, ds bi se delovalo in pomagalo rojakom naaelje-vstl na farme. Vse, ksr se ne v je-ms pri najini ideji, je to, ds on misli, ds bi bilo najbolje najprej naasliti rojak« na farme, potem ps organizirati. Jaz pa mislim, da bi bilo bolje, da »e najprej postavi nekaka podlaga, potem pa ae naseliti Kateri je v pravem, ne vem, ker ne on in ne jas imava o tem prepričanje, kaj bi bilo boljše, prvo ali drugo. Pri tem »am, da ns on ne jaz ne bova kritizirala najinih idej, ki so sa korist ln izboljšanje človeške družbe. Kar jas vidim iz preteklosti, najsibo ena aR draga reč, ima več uspeha, ako Ima ob za-laiku dobro organizirano podlago. . Za seboj imamo Slovenci bridke skušnje, v načrtu skupnega farmarstva brez dobro organizirane podlifii) / , Tu podam nekaj svojega lastnega prepričanja. Pred krog 24 leti se Je začelo zanimanje aa slovensko farmarsko kojo-nijo pri Foatoria, Tex. V tem kraju ao Slovenci pokupili okoli 2000 a-krov zemlje g tipanjem sa boljši iivljenskl obstanek. Le šal, da nas jebijo večina razočaranih. In to je prvič zaradi slabe sem-lje ln drugič, ker ni bilo prave skušnje o skupnem farmarstvu. V omenjeni kraj se Je naselilo kakih 30 d mlin In satnaev, od teh ao ostale Ae 4 druiine. Ako-ravno ni v omenjenem kraju zemlja ena najboljših sa farmarstvo, M ss dalo s denarjem in delom, kl je bM potrošen, bolje Šivati kot se danes Šivi po industrijah, posebno Še takim, ki ao breg dels tn prlhrsnkov. Ako bi imeli rojaki v omenjenem kraju skupno, praktično organizacijo, bi gotovo ne bU ves trud In denar vrftta stran. V omenjeni aemljl obrodi navaden sladek krompir precej dobro, kakor tudi raallčns selenjsve, ki so ss pred leti dobro prodale, sko bi bili organisl-rani In bi pošltjsli pridelke skupno ns trg. Ker ao si ps psaaa**-»O ; .Hkuftull pcmsu»'ti. lim nI bilo mogoče delati povoljnejra ftiv-I j en j a, pa se je večina talftšt pedala na«»j v Industrijo. To je m Joka«. Najprej farmarje mMl-II. tete« pa organitlrafl. SNPJ ima 64.0CO članov In 700.000 gotovine. Ako bi najprej dobiti članatvo in eo» bi gotovo ne dosegi aešeno t dobre orgs luifo Mogoče bo ke r. j*' ni LMi.tm. pri m rjatl porna društva k farmarstvu. aV> pa vzamsiivo obe organtocfjl skupaj, bomo našli, ds je namen obeh: Izboljšanje današnje Človeške druibe. Pred par tedni sem ČHal poročilo Franka Lukanckha, da se je raspustila farmaraks organizacija v Pa. To je zopet dokaz, da je težko držati članstvo skupaj, ako nima od začetka dobro organizirane podlage. Frank Lukanci-h ai že dolgo prizadeva a svtyimi špiai za korist modernega farmarstva. Brez dvoma bi tak človek lahko veliko pomoget, ako bi se ideja uresničila, da bi prišlo do slovenske farmarske kolonije. Ako se bo skupno delovalo, bomo gotovo prišli do idej, na tak način bi se začela slovenska fur-marska kolonija. 8 tem M dobili člane vsakovrstnih profesij in vsak bi gotovo najbolj uspeval z delom, katerega je naučen. Ako bi šel navaden človek delat hišo, karpenter pa orat, bi goteH% oba imela zgubo pri delu. sTo si vzemimo za primero od navadhega delavca do najboljšega mehanika., 1 Ako bi bili ob začetku orfani-zirani, bi vsak opravljal delo, za katerega bi bil najbolj apoaoben. Seveda bo treba v več slučajih eden drugemu pomagati in to se samo posebl razume, da bo treba največ delavcev za obdelovanje zemjje in največ takih, ki niso izučeni rokodelci. Za ustanovitev slovenske farmarske kolonije nastane poglavitno vprašanje: koliko bi moral Imeti posamezen član za začetek in kje bi se dc^bil potreben denar. Brez potrebnega denarja bi lahko z najboljšo voljo prišli do propada. V časih, v katerih se nahajamo sedaj, bi bilo teiko dobiti člane z zadostno f inanco sa začetek. Zato bi bilo najboljše, da bi se vse naprej po najboljši moči preračunalo, koliko bi stala zemlja in pod kakim plačilnim pogojem. Ravno tako tudf' m stavbišče, orodje itd. ' ■ Ako bi ,posamezno iskali finančne pomoči, bi bilo to zelo težko, spojeno z vsakovrstnimi stroški. Mislim, da sloupna organizacija bi dobila ložje finančno pomoč kot pa posamesniltl. Bilo js že nekaj idej, da bi SNPJ pomagala a financo ca slovensko farmarsko kolonijo, kot pa vidimo iz Aleshevega poročila, je to proti državni postavi in pravilom SNPJ. Kot vidim iz finančnega poročila, Ima SNPJ čez $177,000 v različnih bondih v državi Te-xas. Ako bi se dala ustanovili skupna farmarska kolonija pod državno korporacijo, bi prodajali bonde, ali pa. dobili potrebno financo za začetek od Farm Loan Ass'n. Za ustanovitev farmarsko kolonije bi bilo dobro, ako bi se o-brniii in dobili informacije od kake kolonij?, kl je ie v obratu, to je neka Lanno Cok>ny v La. V Ovvensmauth, Cel* Ima Charles Weeka po en aker farme na družino. Kot sem videl is njegovih poročil, je ie tam 600 družin, ki ae pretive vsaka na enem akra, ne da bi jim bilo treba delati po industrijah. Glavni dobiček od amenjcnifcL fafmic ie mehda kokošjereja. lcer imajo po 3400 kokoši na enem akru. Kolike je na tem resnice, ne vem. fz njegovih poročil vidim, da en aker take fsrme stane 14.050 (štirinajst tisoč in petdeset dolarjev). Mir akm, da ni dosti Slovencev, ds bi bili zmožni plačati omenjeno «tsoto za aker, ni vredno tratiti pspirja za zgo&rino Chartee AVeeksove kolonije. Priporočljivo ps je, ds bi se kateri prepričal koliko je resnice na tem. Bilo bi veliko vredno, ako bi se poslužili njegovih metod v slučaju, da bi se uresničile ideje ustsnovitve slovenske farmarske kolonije. Ako kateri Slovencev živi v bližini Owensmooth, Caflif., mu priporočam, da obišče ChgrJes IVeeksovo kolonijo in da poroča v Prosveti. Za obisk njegove farme je vsako nedeljo popoldne. S tem upam, ds sem ustregel vsem, ki so mi pisali radi ustanovitve slovenske farmarake kolonije v Rio Grende Valley, Tex. Vsem onim, ki želite preživeti sebe in družino v prosti naravi: izrazite svoje ideje in stojte pri Frank Aleshevi sugestiji. On gotovo ne Želi našim rojakom slabo. Vsak mora vedeti, da industrijako delo se nikdar ne po-\Vne v normalne £ase, kot Je bilo to ob začetku naseljevanja v to deželo. Amerika ima domale-ga dovršene industrije, far je pa še dela po industrijsh, se opravlja z malo skupino delavcev,, s pomočjo strojev, ki dnevno spo-drivajo delavske moči. Želim, da bi se zedlnHi in ustanovili slovensko farmarsko kolonijo.— Frank Zhamerman, 735 E. IS St., Port Arthur, Tex. Vesti o sUvki Bridgeport, O. — 2e zadnjič sem poročal o Somers rovu, da se niso hoteli takoj pridružiti stavki. Sli so ven samo za par dni, ker ta družba še' prilično plača. Dne 11. aprila so zopet začeli obratovati. Seveda ao imeli polno depvtljev in državne garde. Dne 14. apr. so stavkarji pi-ketirali in nagovarjali, naj se pridružijo njim, s večina ni hotela. Deputijl in gardisti so jih gnali kot govedo v hlev. Stav-ksrjev je bilo preko tisoč in so jim dsli že psrkrst preje vedeti, ds nsj prenehajo, kajti lahko pride do slabih posledic. In res—14; apr. zjutraj, ko so jih gnali zopet na delo, se je vnel ljut boj na cesti. Kot go- iziraiii. Vsak cent, ki ga vate-ga Sfffc, je vržen proč. HhoAtk se ne upsjo rsči Zakaj na? Proč z ruvs-mtfem! Bodite erffai, ker le s tem se bo ksj doseglo. Po pro-vokatorjih ne boste nikoli organizirani !—JoHeph Kt»of. it r. "KnakoprajHumti" je develand. — V pondsljsk 11. aprila sem v smislu' rtlošnega zakonika države Ohio («|M*> vključno poslal Enakopravnoati zapriseženo izjave, ds nisem spisal članka s podpisom "Oko," ter pismo, da naj prekličejo kot omenjeno v "E." 6. mares: HMHMBikjs- irore poročUs, je trajala bitks pol ure. Padali so streli, solzav ke, kamenje in ne vem kaj ie. Ob koncu bitke je bil en stav kar ustreljen in veliko število omamljenih ter dosti od avtov poškodovanih. In tedaj je pritita vest, da se pešlje vojaštvo. Ta rov je last Goodyear Tire Co. iz Akrona, 0. Kaj še prinese bodočnost v tej stavki, m ne ve. Zapomnite si pa vsi, ds rsvno isti daa, ko se je vršila bitka, so imeli pristaši NM sestanek v Yorkvi!lu in lajajo čez plot, da bi pričeli razdor. Kajti aa shodih nima nlkdo poguma, da bi kaj rekel. Pa« pa so dali v Martlns Ferry Times članek. To se vidi, ds služijo kspitslizmu. Zdaj v tej resni uri, kadar pre-mogarjl bijejo boj sa Širjenje in smrt, ki je pomemben sa vse delsvstvo, pa prideje izdajalci a takimi članki, da bi zanesli m r trdo. ,, A. ,..; w .;. , Proč i NM in njenim komunizmom, takim, k) ga pni vodijo! Ako sedaj prelfcogarji ne iiobe unije, j« petem ne bodo nikoli. Posebno pa še N* ne.'En t o ne poslušajte hujskače v, Ijar ni Čas za to. Ako doseže te unfcn, plače ae bodo že ursvi pirju! - , . . / Med 2. feb. in 1«. feb. ao bile v mojem stanovanju sledeče stranke: ga. Perušek, ga. Fmn-ces Eppich in gdč. Irma Kalan Javnost bi sedaj rada vedela, kdo je "informator," kdo je tl-ata "her" in končno bi rada dobila dioikase ali preklic po zapri seže nI isjsvl! Joseph A. Slskovich. « i boste ko r -vj bodo Preobrat se začne . VlrginU, Minn. — Socialisti, pišejo dopisniki, uče delavstvo za preobrat brez prelivanja krvi — z izobrazbo, in ne kakor naši »osedje komunisti, ki hočejo kT-vsve revolucijo, kjer bo milijone nedolžnih delavcev prelilo kri brez potrebe, kajti vlade so v kapitalističnih rokah in z njimi vsa oprataa za prelivanje kri. Pomnite, opozarjajo, dokler ne boste napotili dela vat vs, da bi pravilno rabilo f/ksovnico, toliko Čssa ne morate pričakovati, da bi deHav stvo,gAak> rabiti m<*lerno orož-z^ enkrat vse komuhi brez pomena ter i nize m ne bo nikdar pH-i ns površje, dokler unisti nnall^ pe iepih in skrhane pipce. Veli-tične kandidate, pa bomo v kratkem času imeli delav sko vlado, ki bo gledala ss delav ake interese, ps »družite se s socialisti. Revolucija ae doma zsč-ne, take aaključljo dopisniki. Dobra. Poglejmo te sporltsklji-vo vprašanje Glejmo ga od katerekoli strani hočemo, zmerom bo zanaalp tja. kjer smo začeti Kaj delavska isobrasb*, in \ delsvec najkrepkeje lio-[ Jaobrszbs je več ksker še-je samo navodilo k iso-Viaokošdlska mlsdins, mu svojemu šolanju, js Iz vs Isti uspeino na-katers je prejels v »oti i res vaje, brez prakse. v«v*akdi-lje* Uvijenju. Izšolani ai, pra-neitkušt ni. mladi. tehnike, poglobitve, + »js, ter navdalmtnja. laknienj niso dobRI v «J dobe le i je Vorku. tako |t s ielnvske Delavec, naj bo m ie iaokraien. ake Zateaa je treba (Dalj* aa L sttjaft.) ^^ ČETRTEK, 21. APRiu^i Dober vzgled Predpogoj dobri navadi je dober vzgUj Med njima pa posreduje otroški nagon k p^ msnju, ki je izmed najmočnejših vzgojnih fak torjev. Nagon k posnemanju je zlasti v prvih letih tako silen, da oponašajo otroci v* kar vidi je in slišijo. Posebno ostro oko imaj0 za nevljudnosti in dober spomin za prepovedan.. Prvi vtisi so nsjgloblji. Malo srčece je Ae tako občutljivo, da se mu trdno vtisne vae kar in mati ljubita in sovražita. e Ako opravljamo v prisotnost! otrokTSSJH in prijstelje, postsjajo tudi'otroci škodoželjni' in klepeta v L Ce sUrii ne kažejo usmiljenja i bolniki in nesrečneži, ki trpe duševno ali teles no, kje naj se uče otroci sočutja, potrpežljivo." stl in dobrote? ■ da poda zapriseženo j vo, da on ni napisal dotlčnega dopisa. Te je vse, GstsJo pre- (Podčrtanje moje.) Zsnrisežena Izjava je sledeča: AFF1DAVIT 8tate of Ohio:SS ,./ Cuyshoga County: Joseph A. Siskevich. keing ftrst duly eworn, eccovding to lew, deposes and sejrs, tkat h* did not wrlte, thst he did not ceuse snpoae else to write, that be did not aid or euthorise any-one else to write the article eujtitled "NAiA POLITIKA" and signed by the pseudonyirf "OKO" vrhich ap-pesmi Ui "AMBRi^KA DOMOVINA" on snd of February 1«, 1W2. Afliant further ssys that he kad no knowledge that same wes to be pub-lished, thst he was in no way impli-cated with either writing or publiea-tlon of same, that there was at no tirna a oo#g ef same ia hie home, thst hie first knowledge of the same caaie to him whea he jprocured s copy of "Ameriika Domovine" of sbove mentioned dete, snd tfest the charges end insiuuatiens that eppeared eub-seqnentiy in "Enakoprevnost" neeting effient with said article were fslse and untrue. < Joseph A. Slskovich. j| Sworn to by the said Jopeph A. Siskdvich and by him subecrlbed in mjr presenee this llth daf of April, 1W2. Zm Joseph Zormsn. (Joseph Zormsn, Notsry Public.) (Sesl) *V sredo pred 6. uro zvečer sem vprašal urednika V. Grilla tele-fonično, zakaj ni preklical in kaj misli storiti? Odgovor: "Nikdar, pejdi na sodnijo." Da ima "pričo," katere ime ne mara izdati; jo mora ščititi. Da "I cannot dis-close her name." Torej je ženska! Nadalje, , da bo doprinesel na dan še druge stvari. Rad bi videl to grožnjo zapisano na pa- nica se mu ne bo zdela nič hudega več in sčs-| soma bo postal žrtev lažnjivosti. Kolikokrat lažejo odrasti! vpričo otrok ali tiče celo otroka lagati. Na pr.: očeta išče ne-dobrodošel gost in otrok mora lsgati, da ga ni doms. Brez prsvega vzroka je igostal iz tole, pa se mora opravičiti, da je bil bolan itd. Taki starši vzgajajo otroke k lažnjivosti. Njihovi otroci rastejo ped vtisom, ds stsrii nišo pošteni hi izgubljajo razlikovanje med resnico in neresnico. "Laži otrok so delo njihovih vzgojiteljev," pravi Roussesu. Otrok po naravi ni lažnjiv. Tudi ne smemo smatrati pri njem vsako neresnico kot laž. La i je šele tedaj, če se zaveda neresnice in ima namen prevsriti. Zsvest laži in namen prevare Besede mičejo, a vzgledi vlečejo — pra™ pregovor. Z besedami se sicer povzročajo tre. notna dejanja, enkratna junaštva. Toda n ravno preoblikovanje se ne more doseči nikoli samo z besedami, temveč vedno z vzgledom. He-seda ne more nikoli nadomestiti vzgleda. O. RUhle pripoveduje: "Bil sem v gostih pri prijateljski družini. Pri mizi nas je bilo več, kakor običajno, zato so sedeli domači na dru^ gih sedežih, kakor po navadi. Na očetovem prostoru je sedela najmlajša hčerka, triletno dekletce živih, porednih oči. Oče, ki je bil n«. koliko nervozen, je imd navado, da se je igral s ščipalnikom, deval si ga je na nos in ga sopet snemal. Pri tem je mežikal z levim očesom in je vlekel usta po strani. S tem njegov obrat sicer nI pridobil, toda nihče ga ni opozoril na ta 2ena ni storila tega iz dobrote in razumevajoče obzirnosti; otroci pa se niso upali. Pri mizi sem l^azil, da je začela mala naenkrat mežikati in. ae pačiti'. Karajoči pogled materin ni zalegi in tudi ne njen polglasni opomin. "No, kaj pomeni to?" vpraša napo-aled mati strogo. "Zakaj se pačiš pri mizi T' Tedaj pa pogleda mala nagajivka materi predrzno v oči in izjavi prepričana: "Jaz sem da-nes vendar oče P' Vsi smo se priarčno zasmejali, mati pa je bila v mučni zadregi. Tudi oče je imel dovolj humorja, da je apravil veselo mal pouk. Mežikanja pa se je od tedaj odvadil." Dober vzgled je potreben slasti pri vzgoji k resnicoljubnosti. Ce hočemo vzgojiti otroka v značajno osebnost, ga moramo navajati k resnicoljubnosti. Pri tem pa je dober vzgled vse. Bodimo sami v vsem resnični, ne pretiravajmo, ogibljimo se tudi lsži za šalo. ki bi jo mogli razumeti otroci napačno. Tudi grožnje in obljube, ki se ne morefo izpolniti, so škodljive. "Parkelj te bo.vzel! Volk te poslušs!" i. dr. čujemo tolikokrat. S tem sicer ost rešimo otroka nekajkrat, kmalu ps bo spoznal neresnico. Tako tudi resnice ne bo vzel več resno, neres- — ta dva znaka pa se najdeta redko pri otro-kih do 6. sli 8. leta. Ako otrok v teh letih pove nekaj napačnega, nima skoraj nikoli namena lagati. V mnogih slučajih niti ne ve, da je povedal neresnico. Zakaj otrokov duh ni tak, kakor pri odraatlem človeku. V njem še ni onega reda, preglednosti in gotovosti, kot je pri zrelem človeku. V otroški glavici je še vse v neredu in vrvenju. Manjka mu tudi smisel za čas, saj vidimo, da ne loči včeraj od predvčerajšnjega šli pred tednom dni. Tudi ne razlikuje tečne, ali je kako stvar sam videl ali naredil, ali se mu je samo sanjsls. Resničnost in sanje pri njem še nista ostre začrtana poj ms. Neite-vilne slike polnijo otrokovo dušo. Veseli se njihove lepote in govori o njih. Ne briga ga pa. ali ao vaete te slike is življenja, sli so le izraz njegove bujne domišljije. Tegs ne more ia tudi noče v teh letih rszlikovsti. Zato tudi otroci niso verodostojne priče i" ne smemo slepo verovstl njihovemu pripovedovanju. V šoli se je zgodil tsle dogodek: Val preplsšenl prisopihajo otroci v šolo ln pripove; dajejo učiteljici, da leži v neki jami ob mrtev človek ves krvav. Učiteljica se gre J** pričat in vidi v jami — rdečo ctmjo. Vee kaj drugega pa je, če otrok na naie i* rečno vprašanja zataji dejanje, ki gs Je pravkar zagrešil. To je seveda laž. Toda včasik je tudi to le iaš v elM. Otr<* ^-da bo hudo kssnovan, te izpove svoj Strah pred kssnljo ps je v tskih trenutkih u ko silen, ds zstemni vae druge v otrokovi dsai Vzrok taki Isti je pretirana strogost vzgoji IJev. Ne v straha, temveč v gsupljivwti. niči in odkritosrčnosti vzgsjsj otroka' —Ženski H»t (Kadaljevseje is I. koloae.) no. ni bslsnciranje finsnčnegs bodgeta te« balanciranje poHtHnega btnfgets Ittve. Ce bi bilo ljudstvo psmetno, bi n ' ns cesto vse stsre bslsnčnike. vse rfsrr je, vse stsre vampirje in požeruhe Is <«»*' * -tor napredni Atlarnki vladi. AH je ameriško ljudstvo.! re+ Politična bilanca ____ i Med debato v kongresu o novem davčnem načrtu je neki reakcionarni vodja izjsvil, ds je federalna vlada bankrotirana in zaradi tega mora biti budget balanciran in vladni dohodek sa balanciranje budget* mora priti iz davka na blago ne glede na to, kako težka in boleča butara pade na pleča ameriškega ljudstva I Strašno javkanje o potrebi "balanciranega hudgeta" odmeva po vsej deželi. Vsi kapitalistični listi kriče, da mora vlada "šparati" in znižati izdatke; znižati mora izdatke predvsem s tem. da zniža plače nameščencem, zlasti poštnim uslužbencem. V vladi je prevelika potrata! Ko je pa vlada dovolila dve milijardi za pomoč bankirjem, železniškim in zavarovalnim družbam. ni bilo nič krika o potrati! Takrat niso mislili na balanciranje budgeta. (Balanciranje budgeta pomeni, da morajo pričakovani dohodki vlgde nadkriliti pričakovane izdatke v prihodnjem letu.) Krik, da mora biti budget balanciran, kar drugače Združene države lahko Izgube kredit v tujezemstvu, se obenem glasi, da balanciranje se ne sme izvršiti ns ra£un dohodkov privstne-ga kapitala. "Wall Street JoumsT, glasilo nsjvečjih špekulantov v deželi, piše, ds privst-ni kapital ns bo več dopustil, ds bi "vlsds iz-sesala njegovo življenjako kri." Torej budget mora biti balanciran sa vaško cena ampak dohodki zs bslsnciranje morajo priti is splošne redukcije plač zveznih nameščenoev ln iz dsvjts na potrebščine — da bo ljudstvo plačalo največ tega davka. Vlada ne sme sesati življenjske krvi privatnemu kapitalu, smpsk delsvcem in fsrmsrjem lahko posesa kri, meso ln kosti 1 Ce pogledamo nsssj v vojna leta. v leto 1917 in 1918, vidimo, da je v teh letih vlsds imels dvajset mllljsrd dolarjev več Izdštkov kot dohodkov. Takrat ps ni nihče kričsl, ds je vlsds "bankrotirana" in ds je treba balancirati budget. Vlsds je takrat izdajala bonde sa mi-Hjarde dolarjev in vsakdo je moral kupHl bonde. "Bankrotirana" vlada Je imela denarja kot toče ln ves denar je šel sproti v Evropo za ubijanje ljudi, za pohabljevanje ljudi, sa podiranje in uničevanje. Vlada je imela mobiliziranih štiri milijone mož, katerim ni ničesar manjkalo; vsi so bili preskrbljeni s hrano, obleko ln toploto v si maltam času. Kako čndovito gladko ln brso je takrat tekel vlsdnl aparat za dobavo dohodkov In oekrbo armade Štirih milijonov mož. In danes? Okrog deset milijonov mož — okrog M milijonov oseb z ženami In otroci vred — je v pomanjkanju. In okrog teh trpečih milijonov ne Iztresajo nobenih neslanih aen-t Imen ta I n ost I; nič nI lainjive glorlje, nfč petja, godbe in zastav. JUč dtirbl za nje, kaj bo t nJim! in kje vzamejo aredstva za ekalstenco! Vlada se ne zmeni za te milijone. Nič ae ne briga, da bi jim pomagala. Nihče se ne brigal Le delavske organizacije se brigajo In te so same v stiskah. Današnja kriza je vsliko večja ln nevarnejša kot je bils kriza v hinavskih dneh leta 1918, ki je bila 3000 milj proč od bregov Amerike. Današnja kriza je doma In bankrotirala Je delav-ce In farmarja skoro docela. Kljub temu se vlsds ne gane. Vlada ln njena klika v kongresu zahteva, da se delavatvu ln farmarjem na luže šs višji davki, da bo "budget balanciran." Glavna akrb je "budget". Kil-kurji, ki hočejo za vsako ceno uslllti revnemu ljudstvu davek na potrebščin«, so na drugI atra-ni zavrgli (<*tlgan-La Kol let tov načrt za finančno podporo brezposelnim delavcem. Med temi kil kar j i ni nobene strankarske razlike; demokrat je in republikanci so med njimi. Prvi kakor drugi se ne zmenijo za deaet milijonov brezposelnih delavcev In prvi kakor drugi bi radi "balancirall liudget" ns račun delavskih in farmarsklh siromakov Prvi kakor drugI ao proti Umu, da M se avlšal ilavek na visoke do-hodkr. Amerika nI bankrotna finančno in ekonom-ako. Dovolj ima blags in dovolj »redsleV sa prod ucl ran Je blsga. Bankrotirala pa je polf-fu no ln moralna. Njen |Nilitični rešim s dvema glavama je danes bankrot««!! In pasiven. Ameriški kapitalizem je bankrotiral in ne more več nikamor a svojim gcapodsrstvom. Kdlnt ko-rak, ki ga more še storiti, je, da iaasan še več tri buta li revnega Ijudslvs. To je vas, kar še zaa in zstore: aesstl. aesati in še več laassstl! Ksr je < Is nes v Wsahingto»u najbolj potreb-(Del je v drag. k »ledi. j PR ke fKTKTEK, 21. APRfLA. K80SVS1I* j Vesti iz Jugoslavije J manjši dogodki ob praznikih (lirtrnm porotib ii Jufo«l»?iJe.) Ljubljana, 29. marca 1982. V Dolenji vaai pri Ribnici je 19-letni posestnikov sin Janez Hoenigmann jahal domačega konja. Nagajiv sosedov fant je o-plaiil konja s šibo, konj je zdivjal in vrgel Janezka a sedla, da Je obležal na ceati nezavesten. Dobil je težke notranje poškodbe in so ga prejeljali v ljubljansko bolnico. V Ljubljani se je v bolnici ponesrečil bolniški strežaj France Kebernak. Sedel je poleg stopnic na atolu in mu je nenadoma postalo slabo. Omahnil je s atola ter se zakotalil po stopnicah. Hudo se je poškodoval po glavi, obe roki pa ima zlomljeni. Nogometni šport zahteva tudi svoje. Pri nogometni tekmi madžarskih nogometašev in ljubljanskih IlirijancCv jfe žoga priletela od zadaj v glavo madžarskega igralca Lugosa s tako silo, da se je nogometaš onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga kmalu splavili k zavesti in so ga tovariši lahko vzeli s seboj na pot domov. Pretep v Kamniku. — V gostilni "pri Martinu" v Kamniku so se fantje stepli. Najprej sta 8i skočila v lase dva kmečka fanta iz Podgorja. Pričkala sta ae, kdo ima več denarja. In sta se v tej vneti debati stepla. Eden je pohitel na dvorišče, vzel v roke velik kol ter oplazil drugega dvakrat po glavi in hrbtu, da je napadeni obležal nezavesten. K zavesti ga je spravil šele zdravnik, hudih poškodb ni, a od strahu hi pretresa ga bo ozdravilo nekaj dni ležanja. Aretacija defraudanta. — V Brežicah sta detektiva aretirala iz Zagreba pobeglega blagajnika železniške direkcije Frana Kern-ca, ki je poneveril krog 120,660 Din. Dejal je, da je hotel po-begniti čez mejo, kar mu pa pri Mariboru in uspelo in ae je nato vračal proti Hrvatski. Detektiva sta odpeljala blagajnika v zagrebške zapore. V mariborsko bolnioo so popeljali iz Radvanja 16-letnega vajenca Srečka Stiglica. Ta je napravil v neko posodo karbid, ku žalil z vodo, plini pa ze pretesno posodo raznesli, da je fantu razmesarilo ves obraz. Napad. — V Mariboru je na veliko soboto neznanec napadel z dela vračajočepa se Antona Umajnarja ter fa tako pretepel, da je obležal nezavesten. Ker ga ni bilo domov, so ga šli domači iskat ter so ga našH na cesti nezavestnega. Prepeljali ao ga tež* ko ix>ftkodovanega v mariborsko bolnico. Nesreča v Ljubljani.—Na Ta-l>oru v Ljubljani je umrla kot poročamo na drugem mestu — Barbara Cermeljeva. Umrla j«* tragične smrti. Sedela je v svoji sobici pri Pielikovih ter ae ob peči grela. Pri tem se ji je vnela obleka, ki je ni mogla pogasiti. Od strahu jo je najbrž zadela kap. Ko so domači prišli v sobo. so našli *3-letno starko mrtvo, vso ožgano na tleh. Vse truplo je bilo v opeklinah, obleka in laije so ji zgoreli na telesu. Se nogomet kot h po rt. ■— M>astniški nogometaši ao prišli t< kmovat v Zagorje. Tu pa je v i Kri neki igralec tako sirovo in močno brcnil 20-letnega brezposelnega delavca Daniela Kova- •>, h častniškega nogometaša, da se mu je zlomila noga. Moral i' z igrišča v bolnico. je bila ie vsa hiša v ognju in pogorelo je prav vse do tal. Se borih 502 Din denarja, ki sta ga imela v omari, je zgorela Družina je zdaj brez vsega in stanuje pri sosedu. Zavarovalnina je zelo nizka.. V Oplotnici pri Konjicah je na veliki četrtek 24. t m. nastal ogenj v skladišču Jonketa Franceta, lesnega trgovca. Požar je ogražal vso vas. Sklicali so gasilce in sosede, ki so skupaj začeli gasiti. Prihiteli so poleg domačih gasilcev tudi gasilci iz Konjic, Tepanja in Poljčan. Požar so po trdem delu pogasili, rešili so vas, pogorelec pa imk veliko Škodo. Saj je pogorelo krog 5(J vagonov desk, zavarovano-pa je bilo skladišče za majhno vsoto. Požar je nastal krog 2. ponoči, gasilci pa so stražili pogorišče prav do 9. ure dopoldne, ker je bila nevarnost, da veter razpiha iskre tlečega tramovja. Tudi rudarji v nevarnosti? Trboveljska premogokopna družba je pred nekaj leti pre življala skoro tako hude krče, kot jih zdaj Jesenice in kakršni čakajo Tržič. Zadnja leta pa je postalo v premogovnih revirjih nekam tiše. Tisoče rudarjev so reducirali in so odšli v Francijo in na Nizozemsko, v Belgijo in Nemčijo, ed koder so se začeli vračati, delovni čas so skrajšali s tem, da delajo rudarji le po tri, Štiri dni na teden, znižali so jim plače in zasig>urali so si od jem določene količine premoga strani državnih železnic. Rudarji molče, za sramotno nizko mezdo garajo, dividende delni iSarjev so še zmerom visoke, revolucionarno gibanje po revir jih ae je zaradi pritiska poleglo v nevarno molčanje. Zdaj pa poteče pogodba med državnimi železnicami in Trboveljsko družbo. S prvim aprilom bi morala stopiti že nova pogodba v veljavo. Pogajajo se zastopniki družbe in železnic. Državne železnice zahtevajo znižanje cen pTemogu, družba ne mara pristati. In tako je sedaj položaj postal tudi za rudarje preteč. Ce delničarji Trboveljske družbe ne bodo hoteli znižati cene premogu, ki jim nosi enako visoke dobičke kot kdaj poprej v času najboljše konjunkture, ne bodo železnice sklenile nove pogodbe, družba pa utegne v boj za svoj profit poslati spet rudarje s tem, da jim zagrdzi z odpustom in da ustavi obratovanje. Tržiški predilničarji bodo morali aa caato? Po vsej državi znana velika predilnica Glanzmann in Gass-ner v Tržiču utegne v nekaj tednih ustaviti svoj obrat ter vreči na cesto krog 1200 delavcev in delavk. Ta tovarna ima denar, ima močan odjem—in vendar grozi ustaviti obrat. Zakaj? Tovarna pravi, da ima v skladišču bombaža za 4va tedna, v Inozem stvu ima kupljenega bombaž* za tri tedne, tako da bo do pet tednov sigurno delali. Toda potem? Tovarni bo zalogs bombaža pošla, v inozemstvu novega pa ne more kupiti, ker Narodna banka (spet ta!) ne da tovarni dovolj deviz, da bi lahko sklepala kupčije v inozemstvu. Ce teh deviz ne dobijo pravočasno, bodo vrgli na cesto krog 1200 delavcev (s družinskimi člani bo prizadetih krog 4500 o-seb), ker bodo morali obrat u-staviti. Zaradi težkega finančnega po-ložala v državi je namreč vlada izdala razne ukrepe. Narodna banka se jih zvesto drži in ne mara dajati deviz. Zaradi tega — ker je s tem onemogočeno nabavljati sirovine zunaj naše država—je že več manjših podjetij moralo prenehati z obratovanjem, in to groai zdaj tudi Tržiču ip njegovim predilnlčarjem. Zaradi teh novih ukrepov glede denarnega in devianega prometa je vse prebivalstvo zelo razburjeno« ker so prišli mnogi o-brtnlki in podjetniki zaradi tega na rob propada. Govori se o težkih krčih na denarnem trgu. V podobnem položaju kot o-menjena tržiška tovarna je^udi tamošnja tovarna "Runo" in zaradi istih razlogov. Sredi in zaradi vsega tega nereda pri nas je sigurno, da mora priti alej ko prej do velikih iz-ememb v tem in onem pogledu. prenu Ce je Beograd tako slab, da ne more pomagati niti tako velikim industrijam kakršne so jeseniške, kroparska, tržiška itd., je to znak, da je popolna finančna onemoglost Že tu. Nov premogovnik v Rušah V Rušah so že pred nekaj leti našli premogovne plasti, ki se nahajajo na nekaterih mestih prav na površini, a nihče ni ma ral tega bogastva izkoriščati. Zdaj pa bodo začeli ta premog dvigati. Posestnik Ravš iz Rem-šnlka, ki ima rudosledno pravi-co od Remšnika do Ruš, je za to ležišče premoga zainteresiral inženirja Redarja, ki ima na Remšnlku rudnik bakra, grafita in arebra. Ta je rudo pošiljal v inozemske topilnice, zdaj pa na merava rudo topiti doma v svoj topilnici. In v topilnici bo uporabljal domač premog iz Ruš. Zato so premog že začeli kopati. Seveda je začetek skromen: troje 4elavoev koplje premog na površini. Ko bodo začeli kopati v globino, bo treba seveda več delavcev. Premog je antracit boljše vrste, žUe so po mnenju strokovnjakov močne ln utegnejo Ruše dobiti sčasoma velik rudnik. Umrli ao Na Krtini pri Dobu 80-letn kovač Franc Pimat, po vsej mo-ravškl dolini znan podkovavec, v Zgornji Breaovici pri Dobu po-sestnica Rozina Pimat, v ljubljanski bolnici lftijskl pleskar Matuška, ki je BH v Litiji kljub svojemu čudaštvu zelo prtljub ljen (umrl je za zastrupljanjem krvi), v celjski bolnici 64-letn' dninar Janez Robida. Naval aa arad Maroka organizacije Drhal je raaMla pohištvo In napravila veHko škodo Kaaaville, Tena. —(FP) — Zakrinkana drhal je vdrla v u- rad Mednarodne delavske pemo-51 in koncila aa brecpoaelne, kjer ie razbila pisalne stroje in drugo pohištvo in pretepla uradnike, ki so bili v uradu. Nihče ni bil aretiran, daai je lapan J. T. 0'Connor izjavil, da se strinja z Unijo ta ameriške civilne svobodščine, ki ma je pisala protestno piamo in zahtevala, kazen za člane drhali. Harry Jackaon, organizator koncila za brezposelne, je dejal, da je bil naval posledica hujskanja na aeji tukajšnje postojanke Ameriške legije, kar pa uradniki postojanke zanikajo. List "Newa SantineT piše, da mestni in okrajni uradniki niso odredili preiskave, ker se o zadevi ni oficlelao poročalo. Drhal je pozneje prišla tudi v stanovanje dveh Članov brezposelnost-nega koncila, katerim je zagrozila z nasilji, ako bodo še nadalje vodili agitacijo proti ameriškem institucijam. Protaatl proti stališču Ameriške delavske federacije Cleveland, e. — Naraščajoči protesti proti stališču Ameriške delavske federacije glede zavarovanja proti brezposelnosti, katerega je odobrila konvencija v Vancouverju, so rezultirall v organiziranju Lige v prilog brez-poselnostnemu zavarovanju med tukajšnjimi organiziranimi delavci. Predlog, a katerim se je Clevelandska delavska federacl ja izrekla za tako zavarovanj?, je sponsorlrala Liga. Namen Lige je prisiliti Ameriško delavsko federacijo, da revidira svoje stališče in se pridruži delavskim grupam, ki agitirajo, da kongres sprejme zakonodajo glede zavoravanja proti brez poselnosti. Pobojnik obiožsn umora Harlan, Ky. ^ VeJeporota je obtožila Lee Fleeaora, kompanlj skega policaja, umora dveh ru darjev, Julhis Baldwlna in Joe Moora. Daai je bilo že več rudarjev ubitih po pobojnikih, Ja Fleenor prvi, ki bo prišel pred sodišče. | < Baldvvln In Moore sta stala pred uradom rudarske pomožne akcije, ko je Fleenor privozll v avtomobilu z dvema drugima pobojnikoma mimo. Po par vprašanjih je Fleenor pričel streljati in ubil oba rudarja. z* Našemljena kraljeva strala v l*e»tn!ka Ivana Strmška, po domače Porčnika. Ogenj so opazili nele, ko je bilo 4e Vse poslopja n plamenih. Rešili ao samo ži-vino, dočim je vse drugo s po-*l"pjcm vred pogorelo do tal. I W»tnik ima veliko škodo, ki je ^rita deloma z zavarovalnino. Kmalu nato pa ae je pojavil "K«nJ pij posestniku Draksler-)" na Hartijevem domu blizu ' "'•ice. Tu je zaslišala praske-,a"je ognja i>o*estnlkova tena. J** prav tedaj dojila otroka, ''"klicala je moža. ki je šel po-Hedat ter našel podstrešje v platnih. Naglo je zbudil otroke, k> "ta jih z farno prenesla k na varno. Ka sta ae vrnila, M? m K ■ ki Glasovi (Nadaljevanje s f. strani.) spustiti v vodovje, v gibanje, v boj. Realno življenj? iapopotnju-ja Izobrazbo. Delavstvo se mora kar samo iaobrašsvati. Ali delavstvo ae mora Izobraževati g vero v organizacijo, z vero v moč zloge. Vsako podcenjevanje te moči je nepeanamje, nepoštenost, trenje, zabloda. Delavstvo mora verjeti v dvojo zmago na temelju gibanja. Ta vara edina zmaguje. Brez ta vere ni poštenja, zaupnosti, ter je ne more biti. Vera v popolno zmago delavstva je absolutno potrebna. In ravno te vere manjka. Ako se ozremo vsepovsod okoli, vidimo koliko nevednosti ja med delavstvom danes, akoprav so pred njihovimi očmi dejstva, ki govore, koltko se da dossčt potom organizacije ter sloga. In ravno ta dejstva so tako očMdna, da bi jih lahko s roko prijel. Ko je Edison izpostavil svoj pni zmagoviti atroj za proizvajanje električne energije ter luči, so ljudje travnoma prihajali gledat čudo, ao strmeli v stroj, se ga dotikali s svojimi rokami. Videli ao in čutili, da "tsds", da proiavaja luč, pa niso verjeli, ter car niao mogli verjeti. Rekli ao, "Na, kaj takega ne mora biti, da bi stroj oddajal luč t Nekje je ča-rovnlja ter čarovnik, ki naa vpričo vara". V ta j veri ao odhajali, se v strahu oddaljevali, pričakujoč, da be adaj kje počilo, se posadilo, pa bo konec vae čarov ni-e. Vspričo stroja, kljub dotikanju* aa odhajali neverni domov. A stroj ja tekal dalje ki veako Isto ja tmanjševal nevero ljudske mase. Danes Je navadna stvar, $ tare lahko vsaki deček obratuje. Nevera je največji grah de-avatva. Delavec mora varovati, da ja ni stvari, da ga ni problema pod solncem, kateri bi aa ne uklonil združenemu delu. Brst te vere ni življenja, izhoda, na rešitve iz žalostnega položaja. Vera iahaja ia dela. Dela vik-aa mora prikloniti k delu, mora zgrabiti pri korenini, mora zaupati. Brez vere ter zaupanja ni drugega kakor zastoj, depresija, trenje, zmešnjava, kajti, ako ti ne varuješ vame, tudi jaz ns moram verjeti vat«. V tam iaši preobrat; revolucija ae dama začne. Delavstvu ne preti nevarnost od kapitalističnih vlad, akoprav so dobro oborožene; prava nevar noet prelivanja krvi preti delav stvu od delavstva samega 1 Bato to polje potrebuje najučlilkovi- cest, odpade polovico aa-s lučaji h delajo pjšega obdelovanja. Komunist k to gibanja je le daru« stla, strah neprijateljev ameriškega dHav» tva. ftlla Izvirs Iz gibanja, ki odloča ter oataja vodilno. Gibanj' red« mrak, Izloča strah, osvi-žu. je, je trfumf. Je življenje, Preo-brat at lačna doma. Dobro, ta-rej... Sušnji Mllwaukee, Wls. • Ameriški delavec je brezna ven suženj. Nikdar se ni brigal za strokovne ali politične organizacije; samo ba-seball ga jS zanimal. Sedaj as postopa a d Jim slabše kot a sužnjem, toda je brez vsake moči, da bi se branil. V raznih tovarnah vladajo naravnost strašne razmere, kakor se razvidi (a sledečih slučajev: V neki manjši tovarni (ima je stranska stvar) odpuščajo pola goma stara dela vos. Vsakega od puščonega .nadomestijo s takim, ki je še nekdaj delal v tej tovarni In je vsled dolga brezposelnosti sedaj pripravljen, da dela u vsako oeno. V teku dveh lat so znidali plača v tej tovarni, ki ia posluje kakih 800 delavcev, za 70 odstotkov, poleg tega pa ao pri-ganjaški sistem še poostrili. Toliko in toliko dela moraš iagoto-vltl na dan. ako na, dobiš zvečer ček. livarni so nastavili v par fadnih še tretjega delovodjo, ker nobeden izmad odpuščenih nI dvignil produkcijo do zahtevana vl-i ine. V strojnem oddelku in v <> ptašaitl. pijača bo pnists Igrala ko Izvršna demača harmo-Ma svkkaj« da« 24. spri-la v atandsrt dvorani. Da tx>Mt pmtreieni, bo skrbel od-1 bor.—Frank Maje, tajnik. to t«nak plamen Iz številnih plinskih tankov. Osemnajst palcev debelo jekleno ploščo rrtfc ta pismo* kot ko« «irs. Delavse j« rasti ploščo v obsegu 14*1« palcev In pojasni): Poprej M to de* to snema delavcu poldrugi 4aa d«la, sadaj sam va fevrš«! v mi notah. Neka veMka drutba.JH js premog In led j« zaIM la kemišen tako daki, da žij« del«vel sadaj aamo p« HJ# na dan, pa tudi U veste aa dan, k«r z« vsak mali morsjo plačati kaaan. Z««š«e natanko pregl«da ni ,vt,moM in tudi, k^dlka mlb sa prevesili. vi traka mara biti lom kazal. Aka I »reke vsled nsasds f motorju ali ' BmIii.JII . ■■ OL •> rnreoiiev amv Milwaakee, Wls.—Vsakdo, ki kaj unlma sa društveno ilv-IJenJ«, le sdaj va o veliki prireditvi Slovenskega dama, ki a« bo vršila v nedeljo 24. aprila t 8.8. Turn dvorani. Tudi vemo, da na popoldanskem programa bodo prepsvall vsi trije naši aborl najbolj izbrane pesmi. Poleg teh bo p«poldn« pokaaala nala mladina svojo umetnost v godbi ln petju. Tudi par govornikov bomo slišali. Ko vae t« vemo, bomo vaa priprava, vsšbanj« In trud tudt v«-deli oanitl. Odzvali m bomo gotovo k popoldanskemu programu v častnem številu. Kaj pa zv«č«r? 8a i dilaka na ftuttte kako komična Ifra vaa Čaka. "Trije vaški svatntkf* »s jI pravi. £e ima j« famoano, kaj šala vsebina. Prav na kratko as bom pomudll s temJ "svetniki," ki so taki biksarj!, da jim nI slepa para. Tam v nakl vaai, recimo v Potoku, so živeli ti trije možakarji. Zupan, pek in kolar ao bili po poklicu. Vsi trije š« prscej v letih, olsnjsnl s vač aH manj sitnimi boljšimi polovicami, pa čislani ln spoštovani dal«Č naokoli. pos«bno zato, kar ao pripadali k društvu sa "varstvo Čsdnoatl in moral«" v farl. Zupan Ja bil * naj premožnejši pa tudi naju-JsdneJšl In sato js imel čast biti predsednik društva za čednost. Tudi drugI veljaki so bili člani ln sevsda tudi gospod I upnik, katerega glavna naloga j« bila gledati, da a« IjudJ« spodobno obnašajo, l^epo ao napred«»vaM s društvom. Pa prlš«l j« nenadoma, kot bi udarilo, na draltvo poziv, da prs|ŠČ« »silo zadevo, ki sš j« Imje vršila prad 90, Ittl v Potoku. Razčistiti as mora kdo so tisti molje. Vaški učltalj js bil tajnik tega društva, pa todi IJubček županov« 20 letna hčerke. 2upsn In njsgova Šana Urška pa sta močno sovrašlla učitelja in n« M nikdar privolila, da bi v »sls županova hči takega nem se i Aa. Ampak učltalj se nI dal kar taka odgnati. I»«l j« preval rad lupanoaa hčor, pa vatik« j« v«d«l. Iskal la krsksl h* p« sgodovtni mašakarjev In na-šal, da prsd 90 Jan nla« MM taki svetni M kat a« delajo sadaj. 8 čros IMkm •« iassli v mH mladosti prassj opravka. In n« da bi uaMi drug sa drugaga aa lopo tiho plačevali šsdns attasaaU. Spravil je učitolj župana, pa š« drug« traven, da s« kar trspstaM. Imel js v rokah plsonaika daka-alla. proti katsrifti ao biH ti svetniki bres moči. Boril š« j« s tam orožjem v roki s županom sa hšsrks, ker drogaš« ni imel a-tha. Pokvaril j« vso nmtotarl ja maši žap««<« aa tonlaa »vaj« To J« bil "špakUlisl" la kdor vsdeši kako a« j« «a* ta aaj prid« v SA. Turn I aprila «b 7i tudi rojak« ia rs|a- A O IT I R A JTK IA '^HOtVlTOI- AJ d U Ji, f i O 8 V ET*" — Malenkost. Za take reči se nihče več ne zmeni, ko ao v fabriki večne nesreče. — Vzlic temu in prav zato pazi. Kako na/ pa Marta ti vi brez tebe? Ia Ivanka l Ona zgubi poslednjo nado. ' Andrej ga je zarea grdo pogledal. Odprl je usta za krepak odgovor, toda tedaj je ie zagledal Marico hi se premagal. Prinesla mu je iganje, počakala, da ga je spil in se potem odstranila. Tudi on se je zasukal. — Nazdravje! Janko ga je potegnil nazaj. — Ostani kako minuto 1 Ne bodi vražje svojeglav. Povej, kako ti ljubezni potekajo. Perovieva je zelo ponosna nate. Andrej se je res nekaj trenotkov ustavil. — Ti umrješ pri nji. Za božanske noči je ustvarjena. — Kakor čujem, te je suženjsko priklenila. Je mar to rez,.da se loči radi tebe? — Morda, — Kaj p* * Ivanko? Iz nje si nsredil prsvo reva Zamerim ti. Andreju Je bilo dovolj. V njem je zevrele kri. — 8 kakšno pravico?! Sam sebe si oglej ln očeta se usmiji. Revež je morsl ns stsrs leta prljetlia težaško delo, pa še pokojnine nikdar ne prejme. Delavci ga zbadajo, trhlo posestvo mu oponašajo in tebe. Svoj prag pomedi, pohajkoval Skoro, da ni pljunil predenj. Bil Je zares rszjezan, ko je s hitrico odhsjsl. Ker Je tedaj vstopil šofer Tomaž, ga je trčil s komolcem ln samo nekaj zagodrnjal. . Tomaž se je ps s prsvo bohotnostjo ozrl zs njim. , — Kam a takšno jszo? , Toda odgovora ni dobil. VI. Janko js gledal zasoplegs Tomaža. — Si te nazaj? — Tako hitro? — Gospoda sem srečno oddal na brzovlak In se vračam. Je Marica blizu? Janko je poklmal, šofer je poklical. ,' — Marica.;! Takoj Ja prišla ln spravila šoferja v zkdre-go. Te zadrege nI nihče opazil, toda sam jo je dovolj občutil. Postalo mu je tesno, dušeče. Marlto ja Janko nagovoril. — Naš dobrodušen šofer te želi. Tomaž J« stal kar s neko plahostjo pred njo. Ogovorila ga je in se zapletla v pogovor. . — čaj, vino? , — Nič takega. — Ne zameri, ker sem poprej pozabil Kaj vendar? — Tvan te pozdravlja ... — Pozdravlja? Bta govorila? — Ne, plaal mi je . . . — TI nekaj skrivaš . . . — Nerodnost je. Saj veš, delo pri mostu ... — Je padel? Se ubil? — O, Ivan! — NI tako hudo. Samo ranjen je in me prosi, naj ga zavoljo molka opravičim . .. — Daj pismo t -p- Oa nimam pri sebi. Jutri ga tudi ti dobiš. — Jutri, šale jutri ... Marica se je zrušila na stol ob srednji mizi. Novica Js bila dovolj tešks, ds jo je vrgls v obupno premišljevanje. * Vse nsjhuje al Je mislila, vse nsjgrenkejše pričakovala. Tomaš ln Janko,sta sedla k deanl mizi. Janko j« Izsilili s nemimi kretnjsmi od šoferjs pismo in ga akrlvsj čitaL Tomsž ps ja privlekel Iz šeps Igralne karte in Jih pričel mešstl. Potem sta obs imela opravka s kartami, ker sta zaigrala nekaj Iger. Skozi vhod se Je prlkazsl Mirko. Prihajal js mimo in bil čedno oblečen. Zs- čudeno je gledal nad mizo slonečo Marico, šel tiho k njej in jo lepo pobožal. Ona ae je oklenila ln razširila v začudenju oči. Komaj da si je verjels. — Ti? — Ds. Z Metko bl rad govoril. VIL Mirku se je izrečena željs izpolnila Počakal je, da so vsi odšli. Potem je Marica šla v prvo nadatropje, kjer je imela Metka najeto lepo sobo. Zbudila jo je in izvabila v pritličje, kjer sta se po dolgem času zopet srečala dva, med katerima ja bilo včaalh mnogo, mnogo vroče ljubezni. Mirko je slekel suknjo ln jo vrgel na mizo, ona pa je ob' mizi obelonela ln gledala, kako se Mirko nemirno sprehaja po sobi. Mračne črte ao se jI rezale v čelo, mrke besede so prihajale iz ust. . — Vrgel si me Iz spanja, me zvabil sem doli, zdaj pa ne poveš, kaj hočeš. — Ne Imej me za takega tujca. — Ce me prihajaš znova žalit, nikar ne poskušaj. • . — Samo pogledat sem te prišel in vprašat, kaka se imaš. Zdaj Ja pa vprašanje odveč. Z avtomobilom se voziš, lepo stanovanje imaš, dobro službo, skratka: imenitno življenje. Prav je, da si srečna, da ne trpiš pomanjkanja. Jaz lahko gfem. Tvoja zadovoljnost ml življenje olajša. Tebi sem odveč. Daj ml roko ... In ustnice mi daj! Mirko se ji je približal, toda ona se ga je obranila. — Ne, ne morem. O slovesu pripoveduješ, na dnu vsega Je pa grenko zasmehovanje. ---Mirko, skušaj razumeti, da nI tako kot je bilo in me pusti na miru. Ce hočeš, ti kako pomagam. — Hvala za vso pomoč. Hvala za vse, prav za vse. Veliko si mi že dala, še več si mi vzela to uro. Mojo mladost imaš, vse tisto, kar se nikdar ne povrne. Imej, vsega imej, a največ prave sreče in s njo človeka, ki te bo vsaj toliko ljubil, kakor jaz. Daei mu je prekipevala vaa kri, se je z močno voljo obvladsl, si oblekel euknjo ln šel proti izhodu. Tods, ko bi morsl prestopiti prag in oditi iz hiše, mu Je moč volje nekaj zlomilo in ga tiralo prav pred Metko. Nasilno jo je objel, nasilno Je hotel doseči to, ksr mu je bilo pred odklonjeno. — Ksr tsko tudi ne morem strsn. Metks... Ons ps je zakričala in se skušsls otresti. — Nikar! Ns smeš! Msti bom--- Spustil jo je in se prijel za glavo. —. Mati?--— On, on te ja že vso osvojil 7 ---Meni je žla prsvlcs. Nsto je segel v lep in se sam s sabo silno boril. Ona je zaslutila njegove misli, razumela pomen vse njegove borbe s ssmlm seboj ln plenila v strahoten krik. — Mirko! — Ne! Ne! Mirko se je streznil, se premagal in postal ledeno miren, — En sam pritisk in te kaznujem, z drugim pa sebe odrešim. A ne smem. Nimam pravice. 2ivl. Poslednjlč je stopil k nji, ons je ps obstsls kskor prikovana. Dovolila mu js, ds Je vzel njeno roko v zvoje ln ji jo krčevito poljubil. — Zdravstvu j! Samo ta pozdrav ji je še izrekel. Potem je molčal in v molku odšel na cesto. Objels sta gs sneg in mraz. K Metki Je pa prtldtela natakarica. — Zakaj kričiš?! Streljati Je hotel. (Dalj« prihodnji«.) Tone Ca/ar: | SKIOA 0 GOSPODU V tovarni ao veliki ln majhni ljudje, med njimi je pa tudi nekaj velikih ln majhnih goapodov. Nekateri gospodje eo ravnatelji, drugI ao podravnateljl, tretji ao še manj po šaril in plači Tisti gospodje, ki ao še več kot val našteti, pa le poredko pridejo v tovarno In aa Jih ne sme prišteti med navadne, vsem plebejcem vidne gospode. Teh gospodov aa boji vsak ravnatelj, iroepodje z manjšo iaržo pa ■ploh zajčje trepetajo še takrat, ko ae Imena največjih goapodov samo apregovore. Sploh Je v to-varni mnogo zajčjih hlač. In tudi Ilalčjlh zvitorepcev je do-volj. Oh, saj akoro nlčeaar ne manjka, kvečjemu poštenega poguma ta tistih reči, ki s« kar nič ns prilegajo današnjemu irnallčenemu času ln proč ud no zmallčenlm ljudem. Med velikimi in malimi gospodi ja goapod srednje šsrže. Ta gospod nI velik ln ns majh«»n gospod, sate tudi njegove šsržs nI kar taka Take šarte ae zlepa ns dobi. On jo ima od najvišjih gospodov. Ts šarža jo kakor čarobna palica. Z nje aa odpro vse deri In prsMaiajo vsi računi. Zato sme ta gnepod v vat oddel- ke ln vse pisarne. V oddelkih šteje znojne kapljice, ki curljajo utrujenim delavcem po telesu, ds potem sešteje zasluge za večno odrešenje ln nebeško zveliča-nje. Komur ne pricurlja dovoli kapljic, ta zvellčanja nI vreden, zato ga gospod priporoči "ns višje mesto", kjer se seštejejo vsi "priporočeni" in odpošljejo ns zasneženo ali zaprašeno cesto. Goapod Je zelo vljuden gospod, zato ae s nikomur ne prepira. Včaalh je celo tako dober, da marsikoga pot napi Ja po rami In se mu tudi nasmehne skozi zlata očala ln čez rdečkast nos. Bon ton!!! Glede zveličsnjs ps deli svoj ns zor s tistimi, ki so mu dsli srednjo šsrio in čarobno palico. Z njimi vred Je prepričan, da je delavcu nebeško odrešenje pre-potrebno. In čimprej človek Th mrj«'. hitreje znajde viaoko nad solzno dolina Toda za ee--daljšali. Odločni poskus bo vo. dil kapitan Railey, Lake p* ^ spremljal ekspedicijo kot vrhov, ni tehniški vodja. Razen tega se udeleže te zanimive odprave tu di filmski operatorji, ki hodu skušali napraviti kolikor moči veliko zanimivih snetkov po ae tfu-|M apelira do diatiaal ta le* i di, da temu goapodu Mt najbolj m tajnico to eeeAtoraVi_PkiHm ustraše. Ako m pri tej M* uprs^tj VODSTVO TISKARNE APELIH A NA ČLANSTVO S.N.IU. I)A TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI" Vsa pojasnila dsje vodstvo tiska ras Cene zm«rns. unijako prve v rute —— Pišite po Informacije aa aaslov: S. N. P. J. PRINTERY jt* 2657-69 So. Laarndale Avenua CHICAGO, ill. TAM SE DOBE NA ZELJO TUD! VSA USTMENA POJASNILA