CHICAGO, ILL.. 2. JUUJA, (JULY 2.) 1931 TO—VOL. XXVI ARIZEM "PROLET ARFT" JE DELAVSKI j LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGQSLOVANSK^^QCJALISTICNF ZVF*?^ — — in* t. ai iL> »»ai CkUm. Pl.. ua4f Ikm A«t of Um«, .M of March Sni. DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list Vladno zametavanie socialnih problemov Slepilo, ki ga delavstvo naroča, čita in podpira«—Svoj tisk zanemarja Kapitalistični tisk, katerega čitajo in podpirajo milijoni ameriških delavcev, je vsa leta slepil ljudstvo s ta-kozvanim ameriškim življenskim standardom, s šundom ter zavajalnimi članki o silni gospodarski spretnosti ameriških industrialcev in finančnikov. V tej depresiji je za trpljenje milijonov brezposelnih ter njihovih otrok brez-brižen. Pikantnosti in storije o umorih to mu veliko važnejše, kakor pa npr. problemi, s katerimi se bore delavci in farmarji Stavke in politične uspehe delavcev kapitalistični tisk večinoma ignorira. O mizeriji med premo-garji in njihovih naporih, da se izkopljejo iz nje, poročajo le listi v stavkovnih okrožjih, dnevniki drugod pa objavijo tu in tam neznatno notico, tako da večina ameriškega prebivalstva ničesar ne ve o položaju in sedanjem boju rudarjev. Sploina zmešnjava v industriji Premogovniška industrija ni edina, ki je v kaosu. Ameriški kapitalizem, ki se je tako ponašal s svojo "vzor-nostjo", je v splošnem neredu. Od postanka depresije ter polomov v Floridi in drugje je propadlo okrog SEDEM TISOČ BANK. 516 bank je zaprlo vrata od 1. jan. do konca maja t 1., 30 med njimi v Chicagu in okolici. Meseca junija so sledili nadaljni polomi. Udarjeni so največ delavci, farmarji in mali tr-. govci. Ene izmed propadlih bank so bile velike denarne ustanove z milijoni dolarjev kapitala. Stotine milijonov ljudskih prihrankov je šlo kapitalizmu v žrelo. Vladna kontrola je bila ničeva in izkazalo se je, da bančni in drugi zakoni protektirajo bančne manipulante veliko bolj kakor pa vlagatelje. Tragedija pri teh polomih je, da so mnogi brezposelni delavci izgubili v propadlih bankah svoje zadnje in edine cente. Ka] ]e z velikimi lavnimi deli? Obljubljena javna dela so bila največ obljube. Zahteva socialistov, da zvezna vlada razpiše petmilijardsko posojilo na sličen način kakor je prodajala takozvane liberty bonde, med kongresniki ni še dobila odziva, in še manj pri Hooverjevi administraciji. Ako bi socialistični predlog osvojili, bi prišlo pet milijard denarja zopet v cirkulacijo med ljudstvo. Podvzelo bi se velika javna dela, v katerih bi dobili zaposlitev stotisoči, del tega posojila pa se bi porabil za podpiranje brezposelnih. Ako se ne bo vlada in zbornica brigala zdaj, bo glad primoral prihodnjo zimo brezposelne v izgrede in tedaj bosta vlada in kongres morala nekaj storiti, hočeš nočeš. Cemu ne bi rajše pametno planirala, da bi denar, določen za javna dela in v pomoč nezaposljenim toliko več zalegel? Kaj naj počno delavci s stavbišči Razen polomov v bančnem sistemu in v industriji je udaril krah zelo močno takozvani ameriški real estáte business, kar znači v tem slučaju stavbišča in stavbe v mestih in njihovi okolici. Milijone stavbišč so prodali špekulant-je z zemljišči ameriškim delavcem in malim trgovcem po visokih cenah, ki so jih umetno določili. Pretežni odstotek teh "lot" nima danes niti polovične vrednosti, niti ni kupcev zanje. Cenijo, da je samo v Chicagu zarubljenih posestev v vrednosti štiri sto milijonov dolarjev. Kapitalistični listi imajo od Svojih gospodarjev nalogo, da ne smejo pisati o tem krahu, razen v obliki malih "novic", da ne bi razburili ljudstva. Real estáte kompanije so namreč dale v letih prosperitete kapitalističnemu tisku milijone dolarjev za oglašanje stavbišč in domov, ki so danes večini tistih ljudi, kateri so jih kupili, težko breme. Mnogi ga sploh ne zmagujejo in so ob vse. Gospodarski polom vsled raketirstva z zemljišči je pred par leti zadel posebno Florido. Upniki, ki so poso-jevali podvzetjam in okrajem v Floridi, so ob visoke vsote. Krah vsepovsod! « Apel na sodelovanje v borbi Kaj pa ameriško delavstvo? Ali bo še vedno ostalo (Nadaljevanje na 3. strani.) BREME EVROPE JB ¿A WSV0B0D1TEV TOM MOONEY JA IN W. K. BILLINGSA ( Delavske telovadne in športne organizacije v Evropi so na povabilo odgovorile, da ne bodo sodelovale pri olimpijskih igrah, ki se bodo vršile v Los Angelesu, dokler bo californij-ska "justica" držala v zaporu Tom Mooneyja in Warren K. Billingsa. Milwauški socialisti so imeli nedavno velik protestni shod, ki je sprejel apel na oblast v Californiji, da naj v interesu pravice spusti Mooneyja in Bil-lingsa na svobodo. Vzlic vsestranskemu pritisku pa je plutokracija v Californiji gluha, kar podžiga zavedne delavce k še vztrajnejšemu boju za osvoboditev teh žrtev. IZD VOLITEV ZA REPUBUKANIZEM NA ŠPANSKEM Republikanske stranke dobil» večino. Mnogo ubitih v iz* gredih na dan volitev. , Nemčija, Avstrija, Anglija in več ali manj druge dežele so v silni ekonomski krizi. Vsi priznavajo, da je depresija nastala radi posledic prosle svetovne vojne in nereda/v obstoječem gospodarskem sistemu. Vojna v današnji dobi pa ima svoj temeljni vzrok v kapitalizmu. Milijone ljudi strada. Okrog dvajset mili jenov delavcev v Evropi in Zed. državah je «rajno brez zaslužka. Militarizem ima danes več ljudi pod orožjem in je veliko boljše pripravljen na klanje in našenje kakor je bil L 1914. Rane proste vojne še niso zaoeljene; milijone je bolnih in pohabljenih še iz prešlega klanja, militaristi pa se mrzlic no pripravljajo, da zadajo človeštvu nowe, še hujše rase. To je blaznost, ki bo ostala, dokler se delavski razred ne organizira dovolj močno ter zruši sedanji ekonomski nered in z njim kapitalizf» V DEPRESIJA POGNALA LJUDSTVO V VELIKO TRPLJENJE IN BEDO Kari Pribram, profesor ekonomije na Frankfurtski univerzi v Nemčiji, je v svojem predavanju v Ohicagu dejal, da je na svetu zdaj stalno okrog 19,-000,000 delavcev nezaposlje-nih. To povzroča milijonom ljudi glad, državam pa milijarde škode. Vsled depresije so 3e dohodki na evetu znižali po njegovem računu okrog pet do šest milijard. Gorje, ki tepe brezposelne, množi tudi samorftore. Vsled slabe in nezadostne hrane je med ljudstvom tudi več bolezni, ikar pričajo med našim narodom izčrpani bolniški skladi jugoslovanskih podpornih organizacij. Nov klub JSZ v Veroni Na sestanku v Veroni, Pa., katerega je aranžiral s. Jos. Snoy iz Bridgeporta, je bil z njegovim sodelovanjem ustanovljen nov klub JSZ., v katerega je pristopilo osem članov in članic. Tajnik je Tony Kre-sevioh. Rock Lesar je zastop-' nik "Proletarca". Razmere v I Veroni so silno slabe in brezposelnost velika. AKCIJA ZA OBNOVITEV FARMARSKE DELAVSKE STRANKE V ULINOISU - Socialisti so vpliven faktor v novi formaciji. — Enaintrideset unij zastopanih na konvenciji V nedeljo 28. junija se je Program reorganizirane illi-vršila v Chicagu konvencija za noiske Farmer-Labor stranke ustanovitev okrajne organiza- določa podržavljanje vseh te-cije illinoiske Farmer-Labor meljnih industrij; socialno za-stranke. Navzročih je bilo o- varovanje delavcev v slučajih krog 150 delegatov, gostov in brezposelnosti, boleznih in o- starelosti. Izrekla se je za boj proti militarizmu, za svobodo govora in tiska, proti sodnim prepovedim, za ljudsko kontrolo nad davčnimi komisijami itd. Njen program je v glavnem takozvani socialistični minimalni program, med maksimalnimi zahtevami pa je določba, s katero se reorganizirana F. L. stranka v lllinoisu izreka za socializacijo temeljnih distributivnih in produktivnih industrij. Tej stranki lahko pripadajo posamezniki in organizacije. Večina članov soc. stranke in socialisti v unijah v Chicagu so za sodelovanje z njo. V volilnih kampanjah bi obe delali skupno z enotno listo kandida- V prihodnji številki na 4« strani "0 socialističnem gibanju na Slovenskem" posameznih članov stranke. Delegate je poslalo 20 lokalnih unij, spadajočih k ameriški delavski federaciji, in 11 od Amalgamated Clothing Workers of America; jdalje o-krajna organizacija soc. stranke in osem posameznih klubov. Razen teh je bilo zastopanih 16 raznih drugih delavskih organizacij. JSZ sta zastopala Frank Alesh in Chas. Pogore-lec, klub àt. 1 pa Anton Garden. Dva delegata je poslala tudi skupina, ki se je zadnje čase organizirala med Slovenci v Chicagu pod imenom podružnice F. L. stranke, ki pa nista bila priznana kot taka, pač pa kot posamezma člana. Konvenciji je predsedoval David McVey od Lathers unije, tov, kakor predvidevajo vodi-Njen tajnik je bil Ed. H. Ham- telji tega gibanja, mond. Pozdravni govor jej Članarina za posameznike je imel Howard H. Williams od $8 na leto in za organizacije Lige za neodvisno politično $10. Vsak%do, ki bi agitiral za Cerkev obsoja socialne krivice "Leta 1929 so delavci pro-ducirali za 68 milijard vrednosti blaga, plače pa so prejeli 11 milijard. Razliko je »pravil profitarski sistem", je rečeno v poročilu, ki ga je izdelala komisija za socialne zadeve, pripadajoča evangeljski cerkvi v Ameriki. Podatke o produkciji in plačah je dobila komisija iz statistik. Poročilo, ki ga je cerkev odobrila, pravj, da je sistem, v katerem se producirá za profit namesto za potrebo, prokletstvo za človeštvo. Brezposelnost v Angliji in Nemčiji V Angliji je bilo koncem junija 2,620,000 brezposelnih, v Nemčiji pa okrog 4,000,000. tudi resolucija za osvoboditev Mooneya in Billingsa. V odbor so bili izvoljeni, David McVey za predsednika stranke, za podpredsednike pa Ullman in Dwyer. Ed. H. Mam-mond je tajnik-blagajnik, zapisnikar pa Andrew Lafin. V eksekutivni odbor je konvencija izvolila 6 članov izmed navzočih delegatov. V odboru bodo zastopane vse pridružene organizacije, vsaka z enim članom. Redne seje eksekutive se vrše enkrat na mesec. Konvencija državne organizacije Farmer-Labor stranke se bo vršila v jeseni ob času in v kraju, kjer se bo vršila konvencija državne delavske federacije. — Poročevalec. Volitve v ustavodajno skupščino v nedeljo 28. julija v Španiji, ki so imele odločiti med republiko in monarhijo, oo izpadle v prilog republikancem, kar je bilo jasno od začetka prevrata. Volitve so bile svobod ne, kakor le malokdaj prej v zgodovini Španije. Volilni boj je bil ljut. Po evropskem vzoru je tudi v Španiji vse polno strank, ki so se v tej kampanji še pomnožile. Vsled temperamentnosti vo-lilcev ter napetosti med pristaši raznih struj, je ponekod prišlo do pretepov in pobojev, r katerih je izgubilo življenje 10 do 15 ljudi. V kolikor so bili glasovi prešteti v nedeljo večer in v pon-deljek, je razvidno da j* izšla iz volilnega boja socialistična stranka kot najjfcčja, toda nobena ni dobila potrebne večine, vsled tega je pričakovati v novi zbornici težkih bojev, posebno še, ker je zmagala v Kataloniji struja, katera je za dualizem, medtem ko so skoro vse ostale stranke, razen gotovih provinc, za centralizirano formo španske države. Kon.fituanta bo sestavila u-stavo republike in pripravila tla za nove volitve v državni zbor. Tudi v Floridi se giblje V Floridi, katero pretvarjajo v državo parazitov,špekulantov in proletarcev, je članstvo soc. stranke naraslo prošle tedne o-krog 50 odstotkov. Ena naj-jačjih socialističnih postojank je v Tampi. Za krajši delavnik Nemška socialistična stranka je na svoji konvenciji 1. junija sprejela predlog, da se bo borila za skrajšanje delavnika, ki naj ne bi bil več kot 40 ur na teden. Namen stranke je spraviti skozi parlament postavo, ki ga bo znižala do omenjenega števila ur. Njen statistični biro dokazuje, da bi to znižanje po* menilo zaposlitev več sto tisoč delavcev, ki so zdaj med brezposelnimi. AEROPLAN ZA POLET V AZIJO akcijo", ki je naglašal, da njegova organizacija ni politična demokrate ali republikance, ali sprejel nominacijo od njih, bo stranka v pravem pomenu be- iz F.-L. stranke avtomatično iz-sede, pač pa si je nadela na- ključen, kakor določajo pravi-logo pospeševati gibanje med la. delavci in farmarji za graditev! Konvencija je sprejela slede- rnočne delavske in farmarske stranke. Takozvani uvodni govor ali "keynote speech" je imel C. L. Stroube, urednik lista "Federation News" (glasilo Cikaške delavske federacije). Dalje je če resolucije: za zavarovanje brezposelnih; za 5ndnevni delavnik v tednu po 6 ur na dan; protest proti omejitvi volilne svobode manjšinskim strankam, ki jo je odobrila illinoiska po-stavodaja v svojem zadnjem nagovorila konvencijo Lillian, zasedanju. Ta protestna reso-Herstein od organizacijo učite-1 lucija bo poslana govemerju Ijic. Emmersonu; sprejeta je bila Na »liki j« aaroplan, $ katvrim nimtrtTt Chaa. Lindbarf praletati Pacifik ah Alaski t*r Sibiriji na vvoji poti na Kitajtko. Njtfo?« iana grt ■ njim. Ql u soi)i iz Nase y a Q i barija Delavstvo ima moč, ako hoče Na zahteve delavcev ae odgovarja s ječami, puškami, sodnimi prepovedmi in a smrtnimi obsodbami. Najnovejši 'dokazi so doprinešeni v stavki premogarjev ▼ Kentuckyju, W. Virginiji, Pennsylva-niji in Ohiu. Kaos premogovniške, ki je ena temeljnih industrij v tej deželi, jih je pritiral v razmere gladovanja in brezpravnosti. Premogarji so se dvignili in sporočili svetu» da je mera polna, toda oblast ameriškega kapitalizma je nastopila proti njim z o-bičajnimi metodami, zapopadene v policijskih kre-peljcih, v bombah, ki povzročajo solzenje, v puškah, krogijah, gorjačah, mučenjih v zaporu, groinjah in sodnih prepovedih. Tudi v sedanjem boju premogarjev teče kri. Pennsylvania je znova dokazala, da vzlic svojemu "progresivnemu" governerju ni progresivna dežela nego domena profitarjev, ki nimajo do delavcev ni-kakih obzirov. Delavci» vai boj bo olajšan, ako nehate dajati kapitalizmu politično moč in »i zgradite svojo. __ VODNA SILA JORDANA ZA ELEKTRARNO ZAPISNIK ILL. — WISCONSINSKE KONFERENCE J. S« Z« ' Konferenca soc. klubov in gan. Zastopnik Steve Štefane, kulturnih ter podpornih dru- i Razen teh je bilo prisotnih štev Prosvetne matice se je vr- večje število somišljenikov iz šila v Chicagu, 111., dne 30. ma- vseh zastopanih naselbin, ja 1931 v Lawndale Masonic Zapisnik prejšnjega konfe-templu. Sejo je otvoril tajnik renčnega zborovanja sprejet Konference Anton Garden ob kot čitan. nega dela v VVaukeganu in North Chicagu. Anna Mahnic izvaja, da Izo-braževalni-dramski odsek Slov. ;nar. doma goji predvsem dramatiko. Vprizarja igre pod o-kriljem SND., kluba, čitalnice in društev. Odsek ima 64 članov. Fr. Nagode pravi, da je druš. št. 235 SNPJ. v Sheboyganu napredno, je v Prosvetni matici in upa, da ostane. Albert Hrast izvaja, da je diuč. št. 16 SNPJ v Milvvaukee-ju aktivno v Prosvetni matici od začetka. Pravi, da on ni tu oficielen zastopnik društva, nego le kot gost zaeno z večjo talistične liste, zato pa imamo Hooverjevo prosperiteto, katero je v to mesto za en dan o-sebno prinesel. < Na tem sestanku je bilo kakih 35 oseb. Diskuzija je trajala do 7. zvečer. Razpravljalo se je tudi o govorniški turi, na katero je za to okrožje od JSZ. in tajnika klubov ter društev okrožne Prosvetne matice povabljena Anna P. Krasna. Klub bo imel enkrat v jeseni tudi dramsko predstavo. Naši sodrugi so se pritoževali, ker je v mestu Springfield soc. gibanje med Amerikanci neznatno. Sugestirali so, da naj urad JSZ. vpliva na strankino organizacijo v tej državi, Tudi svetopisemska reka Jordan mora služiti moderni tehniki. Slika prikazuje umetno strugo reke Jordan, napeliana za o.j.-a: elektrarne, lu bo oskrbovala z elektriko vso se/emo Palestino. Konstrukcijska dela za spremenitev struge v prid e!ektrarne so bila v glavnem dovršena že koncem proilega leta. skupino Milwaučanov. Zdi se . .. . . .. . mu čudno, kako to, da društvo ¡da P°«vet. nekaj «voje aptaci-ei. dobilo povabila od tajnika Jecza pojačanje soc postojanke Konference za izvolitev dele- v Springfieldu 'n okohci Dal ^ sem nekaj priporočil, kako lah- A. Garden pojasni, da je pi- ko«*j" 8odru«i P»P<>n»orejo do smo poslal, toda se je bržkone ?oilv,jenJa county organ.««-izgubilo, ako ni bilo prečitano je* reči, da bi okrožni organizaci- jeto na znanje, o priporočilih Fr. Nagode pravi, da so ime-ji večje sredstva ne došla do- pa se razpravlja v tozadevnih li pod okriljem kluba v She-bro. Porabila bi jih lahko za točkah dnevnega reda. boyganu par sestankov, kate- na seji. — Vsa poročila zastopnikov so bila sprejeta na znanje. (Dalje prihodnjič.) XL M ojačanje delavskega gibanja in Poročila organizatorjev: delavske misli. Torej potrebuj Vinko Pink pravif da ^ bil je tudi gmotna sredstva. ves čas pod vtisom, da je prej- Glede bodočega zborovanja $nja konferenca v Sheboyga-je moje priporočilo sledeče: nu določila organizatorjem se-! Vrši se naj redn» priredba staviti program in urediti dru- Pr®feJ načrtov, vseh klubov in organizacij, ki potrebno delo za prireditev,' Kal,ienne B*uk poroča o de-! spadajo v okrožno V posvetno ki naj se bi vršila ob priliki te rih se je udeležil med drugimi tudi A. Vičič. Agitacija za Proletarca je bila v danih razmerah uspešna. Klub ima 23 Članov. Za delo v bodoče ima Klub št. 47 je aktiven in ima. zelo sposobne moči. Med takimi sodrugi in sodružicami se nikoli ne počutiš tujega. Kot sem že omenil, večina udeležencev na tem sestanku je bila. na zborovanju vse popoldne do. 7. zvečer. JSZ. ima v spring-fieldskem klubu močno moral"- Sledi poročilo tajnika Anto- J matico, enkrat v jeami, če mo- konference, klubi na Gardna, ki se glasi: ¡Koče 6. sept. Vršila naj bi se v A Kamnikar poroča o sla- Ker od zadnjega zborova- obliki izleta ali piknika, če mo- bih dravskih razmerah v mil- wauškem okrožju, o težkočah 9:30 dopoldne. < Zastopani so sledeči jg2 « ^ _______ St. 1, Chicago. Joško OvanJnjTv Sheboyganu ni bilo iz- goče v Waukeganu, ki je ne-Frank Alesh, John Rak. rednih aktivnosti v področju kako središče tega okrožja. 1a t Št 20, Chicago. Geo Ma-'okrožne Prosvet. matice, se bo priredba naj bi ne bila nava-gjach _ ^ to poročilo nanašalo bolj na den iziet, ampak sestanek naše- St 37 Milwaukee. Joe Ra-1 priporočila glede bodočnosti, ga delavstva, na katerem naj in bojih. Vseeno beležijo napredek. D. Lotrich pravi, da je razu-na katerem naj mej svojo nalogo istotako ka-delj in A. Kamnikar. Mimogrede naj omenim, da *>i nastopili govorniki v angle- kor 8odrUg y. £jnk. Pravi, da Št. 180, West Allis. A. Dem- sem od prejšnjega tajnika sodr.^kem in slovenskem jeziku. Po- bre2 bojev tudi v chicagu ni- Naša agitacija v Springfieldu Springfield, III. — Računajo, no silo. S povečano cirkulaci-da je v Springfieldu okrog 100 jo Proletarca bo s časoma do-slovenskih družin. Lep odsto-jbil v naselbini še več simpatij. tek jih je naročenih na "Prole- in odziva. . - . , tarča"; eni so mnenja, da brž- Pri agitaciji so mi šli na ro-kone večji kot kdaj poprej. ko John Goršek ml. s svojim V tej naselbini kakor v dru- avtom skozi tri Jni in pol; Jufi-gih, so rojaki eni tu, drugi ja Kermelj, razumna sodruži-tam. Imajo razprtije, kakor ca, ki se je poglobljevala v de-drugod. Eni so navdušeni za lavski pokret še ko je bila v Tr-delavsko gibanje, drugi so pre- bovijah; njen soprog Frank pojeni s predsodki in mislijo, Kermelj; dasi ga je bolela no-da so pamelnejši, ker mrze ga, je vseeno hodil z menoj, borbo svojega razreda proti dokler je mogel, potem pa je obstoječi mizeriji. Saj niti ne stopil na njegovo mesto Josip vedo, da so zoper sebe. Zato Ovca. Pleskal je hišo, toda je je potrebno širiti mednje tak to delo pustil, da je meni po- P. Bernik pravi, da je druš. !ist: ki.¿im l? d«PO'edu-|magal. Vsem tem in drugim, ki št. 1 SNPJ. Prosvetni matici Je ln.Jlh 9n*<*>wn na Pot SP°"IS" ml n1ukl"nlh ^delovanje, i- znanja za borbo pioti izkori- skrena hvala. lu mladinskega odseka kiuba št. 1. Iz Detroita jiin predlaga mladinski odsek, da se bi aianžiralo medsebojne debate. Namreč, da se določi predmet, o katerem naj debatirajo predstavniki enega odseka za, in od drugega proii. O predlogu se sedaj vrše posvetovanja glede predmeta in detaljev. Društva Prosvetne matice. naklonjeno in ji že dolgo pripa- da. Bojev v tem društvu ni. ' ^"ju in drugim krivicam Mary Mihelčič od "Venere" V sfrrin&fleWu sem dobil 30 Josipu Ovci ter njegovi soprogi, Posebno hvalo sem dolžan še št. 192 SNPJ., poroča o uspeli naročnin. V načrtu sem imel kjer sem imel dom. Bila sta mi šar. (Ni bil navzoč. O^klubu Judnicha iz Waukegana prejel vabilo naj bi se pevski zbor smo Poroča o akciji v lllinoi-je poročal A. Vičič, ki je bil vsoto $9.47 kot blagajno okrož-| "Naprej" iz Milwaukee in "Sa- su za zavarovanje delavcev tam na agitaciji.) ne matice. Poštnine je bilo Vo" iz Chicaga in poskrbelo protj nezaposljenosti. Št 45 Waukegan. Vinko med tem časom 65c. Preorta- "aJ bi se tudi za športno igro Poročila zastopnikov. Pink. ' nek je torej $8.82, kar je poleg med mladino, ako mogoče. V John Rak poda kratek obris Si. 235, Sheboygan, Fr. Na- dveh delnic za dom JSZ pre- slučaju, da bo to v bistvu sprt- dela v klubu àt# y angle^ j7kf ^ večji uspeh, toda sodrugi in so-|ves čas v oporo, in o vsem smo Kode moženje organizacije. Jeto, bi podrobnosti izdelal od- àkem (mladinskem odseku klu- ¿tva kj :e napredno in rado so druzice 80 nii zagotovili, da je se pomenili kot stari prijatelji. Angleški odsek kluba št. 1.! Na zadnjem zborovanju je bor *ae»o s klubom, kjer bi se ba) je 20 članov, kar je lep dell/je v koristnih podvzetjih že to velik, veliko večji, nego so Taka domača atmosfera je Katherine Beuk. ¡bilo sklenjeno, da se spomla- lzlet vrslL Slvar Ie «vedljiva napredek. Mary 0ven 0jd ^ druàJtva' oni pričakovali v teh razme- potovalnemu agitatorju Angleški odsek kluba št. 37, danska konferenca vrši koncem!111 uspeh za*oluN Jen» ° " co ako se Milwaukee. A. Kamnikar. Društva Prosvetne matice: Št. 1 SNPJ., Chicago, Peter Bernik in Frank Zaitz. Druš. Bled št. 19 JPZS., Mil- matice. Da se konferenca ni waukee. Joe Krainz. vršila bolj zgodaj, je vzrok krajša seja. Druš. št. 102 SNPJ., Chicago, to, ker je bil v pretekli sezoni, Mary Udovich, Angeline Zaitz. kot običajno, klub preobložen Št. 344 SNPJ., Sheboygan, s svojimi priredbami. Sodru- se po naselbinah organizira eno Waukeganu imajo Slovenci za-Fr. Nagode. ^gom se je datum 30. maja zdel ali več predavanj, če mogoče diužno prodajalno, ki uspeva. atmosfera v V. Pink poda sliko razmer v priporoča da naj U ^e "iranžf rah' ^ so mi v začetku re- vzpodbudo, da vrši svoj posel aukeganu. Klub št. 45 delu- lai0 v tukajšnjih naselbinah kli' da bom dobil kvečjemu šti- s toliko večjim veseljem in na- poznajo svojo ravno, da so vsled tega tudi uspehi večji, se je Upam, da ko pridem v to na-in po- selbino kdaj pozneje po ena- le, da bi Proletarec večkrat T A. Kamnikar od druš. aprila ali začetkom maja. Stvar naši sodrugi in simpatičarji za- VVaukeganu. iviud si. aeiu- lalo v tukajšnjih naselbinah pa je bila prepuščena v kon- vzamejo zanjo. ^ |je vzlic oviram kolikor mogo- predavateljsko turo, na kateri11*1 čno določitev datuma kluba št 1 in odboru okrožne Prosvetne - m— ¡je vzuc oviram KoiiKor mogo- predavateljsko turo, na kateri 11 nove' In oni P"ZIiaJo i V tem slučaju bi zborovanje če. Pomagali so soc. pev. zbo- nastopala sodružica Anna P llase'^no' B kot tako lahko «»«ipadlo; ako ru "Zarja" v Clevelandu. Za- Krasna. Društvo ima že nekaj V nedeljo 21. junija i i bi se pa vršilo, bi se obdržava- družniki v VVaukeganu tudi že- g-niotnih sredstev v ta namen. v mal &^lod 11 Št. 192 SNPJ., Milwaukee, najbolj pripraven za konferen- predavateljsko turo pod po- Jože Rädel poroča, da je v Mary Oven, Mary Mihelčič. Ico, kar je razlog, da smo se kroviteljstvom okrožne Prosvet-1 klubu št. 37 v Milwaukeeju Št. 449 SNPJ., Cicero. John šele danes zbrali skupaj. I e matice. To ako bodo sredstva mnogo živahnosti. Radi obre- "Bad- tem dl"skuzijska seja kluba št. kem poslu, da bo Proletarec o-Glede aktivnosti v prihodnji priobčil kak članek agitacijske-.ger» SNPJ. pravi, da so v mi- 47' To zborovanje se je vršilo hranil ne le vse sedanje naroč-zimski sezoni bi priporočal, da ga značaja za zadružništvo. V ¿ijenjih članov društva sicer po izkUučeni seji druš. SNPJ. nike, nego si med tem pndo- razbKe, toda pomoči na delav- V «vojem govoiu sem omenjal skem polju ne odrekajo. Johnny Kopač od druš. Pio- delo soc. gibanja v starem kraju pred in po sprejemu tivol- Thaler. Št. 559 SNPJ. Johnny Ko-pach, John Rak. 584 SNPJ., Milwaukee. A. Kamnikar. Št. 16 SNPJ., Milwaukee. Albert Hrast. (Tajnik tega društva je sporočil tajniku Konference, da vprašanje volitev zastopnika ni prišlo na društveno sejo, pooblaščen zastopnik pa je Albert Hrasts To društvo je bilo vedno zastopano tudi na vseh prejšnjih konferencah. Čitalnico SND., Waukegan, je zastopal Fr. Velkovrh. Izobraževalni in dramski odsek SND., Waukegan, je zastopala Anna Mahnich. Druš. št. 14 SNPJ., Wauke- Zadnje zborovanje je tudi dopuščala. Mislim, da bi jih menjenosti prejšnjega tajnika zaključilo, naj odbor pripravi nekaj dobili s skupnim izletom, i je bil izvoljen novi, seje so do- in upam, da nekaj napravimo bro obiskane, aktivne so v ve- za to konferenco kakšen načrt glede bodočih aktivnosti o-krožne organizacije, največ pa, kako izboljšati finančni položaj. Zadnje ni poseben problem, ker je okrožna matica le nekakšna distriktna federacija soc. klubov in delavstvu naklonjenih društev ter drugih organizacij. Konfeience so njena glavna funkcija. Večja gmotna sredstva so potrebna le tedaj, ako okrožna matica vrši poleg tega še druge aktivnosti, na primer aranžira in financira predavateljske ture, kar se sentiment sistematično tudi v zvezi s tem zborovanjem. Na en ali drug način 30 predavanja izvedljiva tudi po iniciativi klubov, prosvetnih organizacij ali društev, ako je v njih želja in volja. Odvisno je, koliko so sodrugi aktivni v svojih khibih in delavstvu naklonjenih organizacijah. liki meri tudi sodružice in klub je precej napredoval v članstvu. Na agitaciji za Proletarca je v milwauškem okrožju zelo uspel s. A. Vičič. Kamnikar pravi, da ima mladinski odsek kluba št. 37 (Milwaukee) 25 Članov. So zelo neer SNPJ pravi, da delujejo ske re3ol"c,je, dalje o položaju bodisi v društvu in v drugih u- tukai\ v Evropi, o delavskem Ktflnnvuh *o nonr^oir gibanju ihuies in bil tudi več novih. Anton Vičič. S. P. v Washington!! stanovali za napredek in pro- K,uanju c anes ln PreJ ter o po-1 V mestu Spokane, država speh delavstva. drobnih aktivnostih v naši JSZ. Washington, je bilo v prvi po- Mary Udovich, zastopnica *>oudarjal sem, da si ameriško lovici junija ustanovljenih se-druš. 4,Nada" št. 102 SNPJ., i delavstvo povzroča največjo dem novih socialističnih lokar pravi, da je to društvo že od' škodo, ker radevolje naroča in ! lov in trije v okolici. Pred leti nekdaj znano kot napredna !*),ere kapitalistični tisk,. delav- je bila socialistična stranka v postojanka. V Prosvetni matici, oziroma pred njo v Izobraževalni akciji, je od začetka. Ce je v diuštvu tu in tam kak prepirček, je le lokalnega pomena. John Thaler od druš. 449 snega pa se na vse pretege brani. V stanovanjih delavcev povsod dobite zavajahie in kapi- tej državi zelo močna. Sedanja kampanja ji povrača njeno prejšnjo moč in živahnost. agilni, se bavijo z agitacijo in Vprašanje glede predavanj «Portom, kooperirajo s klubom in «ličnih priredb omenjam tu- su 37 ln 8 stranko. Imajo za- SNPJ. poda kratko poročilo o kaj radi tega, da se ima stvar «'mive diskuzije o socialnih po-¡delovanju rojakov v Ciceru in v vidiku že sedaj, ker za u-' "«®nlh ln ekonomskih vpraša- j izraža nado, da bodo Prosvet- speh istih je potrebno, da se n^lh* — ini matici in delavskemu giba- Geo Maslach opisuje polo- nju vobče postali še bolj naklonjeni. S. Štefane se gradi. v pretekli sezoni ni vršilo, v i Tudi iz organizatoričnih razlo- žaJ v poletnem času pa ni misliti na £ov je to priporočljivo." Ku ln kaj takega. S tem' ne mislimi Poročilo tajnika Gardna spre- srbski naselbini v Chicagu in med njihovih ljudstvom v splošnem. Cerkev ima med od druš. št. SNPJ., Waukegan, pravi, KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI lellte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^ njim velik vpliv, ki skupno s ni socialist. Opazuje pa naše takozvanimi patrioti dominira delo in želi napredek delavski društveno in socialno življenje stvari. srbskih naseljencev. Njihovi J. Krainc, Milwaukee, pravi, klub št. 20 ima 29 članov. Sku- da druš. Bled JPZS., katerega šali so organizirati tudi mladi- zastopa, obstoji komaj eno le- no pod direktnim YPSL., toda načrt ni uspel. Skušali bodo znova po načrtu, da mladinski odsek pripada klubu. A Vičič poroča o razmerah v West Allisu. Kot drugod, so spori tudi tam ovirali razmah soc. kluba. Izgleda pa, da se zdaj obrača na bolje. to, toda je že v Prosvetni matici in je sploh za sodelovanje v naprednih akcijah. Fr. Velkovrh, zastopnik Čitalnice Slov. nar. doma v Wau-keganu pravi, da je prošlo zimo izposodila več knjig kot kdaj poprej. Čitalnica je trdna u-stanova, ki je v teku pet let storila veliko na polju prosvet- »» Sodrugi in % sodružice! Zdaj, ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jaranje svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ. povsod kjer )ih še ni in po]ača|te obstoječe. Vičičeva tura v luž nem Illinoisu S. Anton Vičic, ki je na agi< taciji sa Proletarca zdaj v lili noisu, obišče ali pa i« j« obiskal na tvojem poslu sledeče naselbine s Virden, Auburn, Girard, Carlinsville, Gillespie, Benld, Staunton, Living ton, Panama, Masooutah, N okorni*, Kincaid, Taylorville, Lincoln in vtc drugih v Illinoisu. V državi Missouri bo pod-« vzel agitacijo na razširjenje lista v St. Louisu. Naročnike» csodruge in somišljenike prosimo, da mu naklonijo pomoč pri tam delu. U z vašim sodelovanjem. — UPRAVNlSTVO. IZLETNIKI V NEPRILIKAH Socialistični piknik v Clevelandu V Cleveland, O. __________. stranke mesta Cleveland se vr- ^^¿¿T^T ™il7rt"' w * J. «"«op* x. , oc . ... j"»»ja bl«u niHUc« 9% NaiaSr«. Le okrog 10 «Mb — Paraik "Harvard", ki preveša »Utnik» ob obrašj« Pacifika sbW U Angolesona in San Franciaooaa, j« o*sod«) na pmk 486 mošklk la otrok Piknik SOC. « v rešilnih čoln*. Dal«« od tak» sreče v noeroči M kili Vladno zame tavanje socialnih Vprašanj (Nadaljevanje s L strani). pri taktiki brezplodnega kritiziranje v malih družbah, ob enem pa podpiralo kapitalistični stranki, kakor doslej? Vse, kar se je v teh par letih dogodilo v deželi, so socialisti predvidevali in delavstvo PRAVOČASNO svarili. Toda namesto, da se bi organizirali in si varovali svoje interese, so drli za Smithi in Hooverji. Koristili bodo sebi in svojim otrokom, ako priznajo gvojo zmoto in se pod okriljem socialistične stranke oprimejo vsaj zdaj borbe proti kaosu in kapitalizmu. rabo te sile. V prošlih 15 letih je napredovala toliko, da imamo milijone brezposelnih. Stroj je vzel delavcu službo. Toda razum človeka ni napredoval sorazmerno s tehniko, nego je ostal še zmerom v otroškem stadiju. Konec tega dopisa bo v prihodnji številki. Joe Korsič. ši v nedeljo 26. julija na Ry- ^ jih Pai^k h M u pr^atI1pjul . ^ v bak S Grove, Tumey Itd. Vze- ti, ki jo divjala, je bil potopijo» fc*oma. «U o kaki ročilni akciji ali klic/i mite 105th in Turney Rd. karo *>°™>c ni bilo niti govora. Ako ao ki glodalo sa varnost ljudi in manj ter se peljite do Turney Rd. ali bUo- , ,_, Garfield Blvid., od kjer se od- * peljete na mesto s trukom. I z zadovoljstvo se je vzelo na energični, ker bi moral vsak Govoril bo Wm. Svoboda, so- znanje, da nameiava skupina sam skrbeti ,da se čimprej pridal ietični župan mesta Racine, sta"h sodrugov obnoviti ki je drugo največje mesto v tedni* "Appeal to Reason' Wisconsinu. Med govorniki bo Pelira se na naše rojake, da straneh. Stavke priganjaštvo, istotako Jos. Martinek, urednik Z****0 teJ akcij4 na roke' da bo brežposelnost in izkoriščanje češkega delavskega lista in so- Iist 8Pet ^postavljen. mora odpreti oči vsakemu, kdor Klub je naročil tudi 50 izti- le hoče, da vidi. Joseph Snoy, tajnik konference JSZ. za vzhodni Ohio in novljen. Izvoljen je bil odbor petih mož za pogajanja • kom-panijo. Zahteve ee navedli majhne, med drugimi tudi to, da mora družba vposliti nazaj vse rudarje, kar pa je odklonila. Pozneje je na ta pogoj pristala in napravljeno je bilo premirje, da se z delom prične 21. junija. Vrsta piketov pa je .T*'1^.®00 močna in stavka se nadaljuje. Naoe Žlemberger. soc. A- druži delavski politični stran ki. Izkoriščani smo na vseh cialistični kandidat za koncil- _ mana v II. distriktu. sov tednika "American Guard- Ta pikniški vrt je zelo lep in ian" eeee»»»»6eeeeess»»s»e»e»s : John Metelko, 0. D. [ PreiSčomo oii in določimo očala 6417 St. Clair Ave., I CLEVELAND, O. IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. S«j« kluba it. 232 JSZ. m vri« »»»ko drugo nedeljo v m«t«cu ob 10. dopoldn« v dvorani druitva "Domovina" na 14. o««ti. Sodrugi, priha* jajt« redno na (»jo in pridobivajte klubu narvih članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenik« vabimo, da N nam pridružijo. Socialistična stranka j« v tej d«i«li edina delavska stranka s konstruktivnim programom, • kat«-im si delavstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno oevoboditev is mezdne suinosti. na kateri se določi čas in druge v okolici so vabljeni, da pride-podrobnosti za sklicanje enega jo na to prireditev ter vzpod-ali več velikih shodov (mass bujajo svoje rojake na pristop, meetings) v Pittsburghu in Fort Zdaj bi sploh tega ne bilo tre- Lokal, kateremu je svoječasno Scottu ba, če bi bili delavci malo bolj Lewis odvzel čarter, je bil ob- se noče. V IJMW je na tem shodu prijavilo pristop 240 rudarjev. Milwaukee Leader Največji amerilki aocialistl Ini dnevnik.—Naročninas $6.00 na leto, $3.00 sa pol lets, $1.50 za tri mesecs. Naslovi S2S Juneao A v o. MILWAUKEE. WIS. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Stree- Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6:30 — 8:80 Dailj at Hlavaty'i Drug Store 1S58 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b) appointment«, tosldrnce Tel.: Crawford 8440 i . Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predttavo ali kako drugo priredbe*,' in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravočasno! Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Roosevelt 3673 jZmmn^^ "New Leader" i • angleiki socialistični tednik. Uhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan anjrleški ao-cislintičnl list v Ameriki. Mno-(ro slovenakih delsvcev rs flta. Naročite si ga tudi vi. Narodni-4 no sani sprejema MProletare WU M 00; aa pol lata $1.7»; ss Četrt leta $1.00. — sa oešo Wlo $9.10; sa pol lata $t.00. ▼d woktyásl la oglasi morajo kiti v naiem oradu naj do pondeljka popoldne sa priobčite? ▼ àterilki tekočega tedna. _ proletarecT ffeiMshul every Thuieday by the Jufoeftsv Workmea*» Publishing Co.. Inc. KeUbbahcd 1H$.____ ________ Prank Zalla ( 'hurlas Pogorrlt-t II.TI; SUBSCRIPTION RATES: «ad Canada, Oee Year $3.00 ; SU Msetks Mentha $1.00.-ttfer*frn CouàtHea, ~ Tsar $1.60; Six Month. $2.00. PROLETAREC W. 2Sth St.. Chicago, in. SVÇTÀ" ^r» w o»« Ameriški predsednik' Hoover je proglasil enoletne počitnice, v katerih Nemčija prestane plačevati reparacije in medvojni zavezniki dolgove drug drugemu. Pravijo, da bo to rešilo Nemčijo gospodarskega poloma ter civilne vojne. Francija ni tako zadovoljna, ker imajo njeni bankirji v Nemčiji drugačne interese, kakor ameriški kapitalizem. Toda vodilni finančni krogi v Evropi — razen Francije — soglašajo s Hoo-verjevim predlogom, in tako bo Nemčiji dano, da se za nekaj časa oddahne. Borzjani upajo, da bo ta odpočitek pomagal Stabilizaciji industrije v vseh deželah. Prvo odrešenje je nesel Evropi predsednik Wilson. Njegov mirovni program je bil v dani situaciji idealen, toda mir so kovali im-perialisti ter s tem ohranili breme, ki tepe Evropo in svet, pri življenju. Med njimi je bil Wilson. Vojna je bila narodom krivična. Mirovne pogodbe so jim krivične. Hooverjev predlog za "počitnice" ne odpravlja krivice v niče; mur. Je le oddih, da bi leto pozneje in vsa naslednja leta — do daljnih počitnic — nemško in druga ljudstva lažje prenašala breme prošle veji*e, . .--^ GROŽNJE "BOJEVNIKOV" Na 7. strani v tej številki je dopis v angleščini, kjer pisec kritizira tiste prepirljivce met hašim narodom v Chicagu, ki svojim dozdevnim nasprotnikom groze s fizičnimi napadi. To ni nič novega, kakorkoli je -žalostno za duševni nivo skupine, v kateri se gotovi posamezniki dušajo, kako bodo temu ali onemu "polomili" kosti. Voditelji dotične "kulturne alijance" so odgovorni aa sfänatiziranje svojih pristašev, katere pošiljajo po kostanj v ogenj za svoje ambicije. Ta odgovornost se jih bo držala posebno, kadar bo kdo njihovih ljudi v svojem neukrotljivem sovraštvu napravil neumnost. Samo paglavci, suroveži v pijanosti in notorični pretepači groze svojim takozvanim nasprotnikom s fizičnimi napadi, pravi omenjeni dopisnik. Razumni ljudje razpravljajo, argumentirajo in se bore načelno kot se za dostojne ljudi spodobi. 2e!)a železnic Zastopniki petdesetih železniških družb so na svoji konferenci v Chicagu sklenili organizirati veliko kampanjo, s katero bi zvezno medržavno prometno komisijo i n kongres prisilili, da jim dovoli zvišati tarifo za raz-važanje tovora. Vsled konkurence, ki jim jo dajejo troki, avtobusi in vodni transport, se je tovor na železnicah sorazmerno znižal, in v nadomestilo hočejo večje cene za prevažanje ostalega tovora. To je slab izhod. Ce hočejo s tekmeci konkurirati, bi bilo treba cene znižati in v svrho ekonomije odpraviti vse nepotrebne proge, katerih je zdaj v tej deželi več tisoč milj preveč. Svoboda v Italiji V Italiji niso vsi ljudje fašisti, kakor bi bilo človeku razvidno, če čita vladne liste, kajti ako bi bili, ne bi bilo treba države spremeniti v velikansko kasarno, ne iskati "veleizdajal-cev,M katere Mussolinijeva justica ubija s streli v hrbet in drugimi metodami. Otok Li-pari bi lahko služil v kak drug namen, ne pa za pekel, v katerega fašistični teror pošilja politične jetnike. Vsak intelektualec, ki v Italiji noče misliti po navodilih diktature, je amatran za sovražnika države. Aretirajo jih, uvedejo proti njim dramatično obravnavo, ki naj bi ostrašila druge in nato jih z enakim namenom kaznujejo. Kazni so težke. Marsikdo pogine v ječi iz nepojasnjenih vzrokov. Delavske voditelje so že vse pobili prva leta fašističnega prevrata, ali pa jih zaprli in mnogo izgnali. Veliko jih je. katerim se je posrečilo uteči fašističnim krvnikom in ti sejejo seme novega prevrata v ftaliji. Predsednik Hoover je isml nedavno tri govora: Marienu pri slovesnem odkritju grobnice pokojnega predsednika Hardinga, hi pri otvoritvi prenovljene grobnice predsednika Lincotna v Springfieldu. Ta slika ga pri kasuje, ko gorori v Marionu, 0., pri nagrobne» spomeniku Hardinga. Kot znano, je bi« lo v Hardingovi administraciji« pssdbao v jusbcnetn ¡a notranjem departmentu, koliko korupcije, kot menda is nikoli .v sgodovini te dežela. Rasen Hoover ja je govoril ob tej priliki tudi bivši predsednik Coolidge. Oba sta bila člana Hardingovega kabineta, Hoover namreč kot trgovski tajnik, in Coolidge J» bil podpredsednik Z od. držav. Oba sta vedela, kaj se godi v »administraciji, in «fcast* molčala, v Hardingovi prijatelji, ki so ¿brali skopaj denar sa drag nagrobni spum—ik, osireana sa veliko nagrobno kapelo, ao vabili io Coolsd-ge-a, ko je bil in predsednik, naj pride uradno k otvoritveni svečanosti, toda Coolidge ni nobenkrat 'Sitagnil". Ko je bil isroljen Hoover, ao vnbili njega, pp tudi ni utegnil. Nato so napravili primeren pritisk — in ndsvala sta se oba. Hvalila sta Hardinga, kako dober m posten je bil. Hoover je dejal o njemu, da je v svoji dobroti prerod zaupal ljudem, in to zaupanje so nekateri kršili. Mislil je bri one Hardingovega generalnega pravnika Deughertyja sn tedanjega notranjega tajnika Falla, ki sta žonglirala in ionkovala milijone ljudskega denarja svojim prijateljem. S tem je bilo poglavje kar se tek političarje* ti« če zaključeno, ni pa zaključeno sa ameriško ljudstvo, ki bo še tir jato obračun. Mussoliniiev razvoj Nekaj njegovih citatov Trunk se spet moti En vzrok, da g. Jurij Trunk ne bo nikoli škof, je to, ker je tako podvržen zmotam. To se pravi, on vse narobe sklepa in razpravlja. Moti se tu, moti se tam. , Duhovnik pa, ki hoče naprej, od kaplana do fajmo-štra h korarstvu, pa potem da* Ije na škofovski sedež, nato pod nadškovsko kapo in kar-dinalski klobuk, in končno na Petrov prestol, mora imeli ie toliko zdravega v glavi, da najde v nji kotiček, kjer lahko vedri dober spomin in pa kak košček razuma. Teh svojatev našemu znancu v Leadvillu manjka. V "Am. Slovencu" z dne 26. junija piše, da je Richard J. ¿avertnik Ivana Moleka v listu "Cievoland Journal" dobro o-krcal, in Richard Zavertnik je «seveda tudi socialist. Tako napravi g. Trunk vtis, da je Mo-lek siab socialist, Richard pa dober, kajti kar je Richard napisal, ne more biti izvito iz ti te, in zato je res, in pobožni gospod je ves vzradoščen. Prvič, g. Trunk bi lahko že vedel iz opisov y * Protetareu 1. 1928, da R. J. Zavertnik ni so-' cialist, nego se njegovo ime sveti v oglasih in dopisih sa kaa-didata Hooverja. Enako je bilo to povedano, ko je pomagal v agitaciji za republikanca Crowe-a in Thompsona. Richard J. Zavertnik ni bil še nikoli socialist. Pred dnevi je pristopil v Farmer-Labor Sergej Jesenin: SOVJETSKA RUSIJA (Dopis iz Ljubljane.) Mussolini je v politični razvoj cijam, ki so bile kesneje vse razpuščene in zatrte. Z zako- je razvoj, kakor ga napravijo n» in krvjo. politiki, ki gredo s časom in se WlBMO|inif driava ;m mnmrhlzem obračajo po njem, in ki jim gre le za hipen ali kratek uspeh, Mussolini leta 1920: pa naj si tudi metode tega po- ..Proi m r ^ nj#nik ^ Htičnega delovanja nasprotuje- likafc m inkarnacijah. Država od jo v raznih dobah. ***rej, d«»«. jMtri . . . Nam ¡n «a na- katero je prepovedal vsako de- mi smo sa n« svobode, proti vsaki t*knili na drevo na obljudeni Ma Mussolinija je bil leta Mussolini, nasilje in diktatura. 1926 izvršen atentat. Petnajst- ' letni Zamboni je skušal ubiti Mussolini 11. novembra 1919: Mussolinija. Fašisti so Zam- "Ce bi poetali jutri naši naihuiZi ' i „ U.....IU2Î. i:«x« lavsko gibanje, razpustil politične stranke in proglasil fašistično za državno stranko, razpustil svobodne strokovne orga- lucija V Californiji je tudi rdeča zastava sama na sebi veleizdaj-niški čin, če jo ima v rokah kdo, ki pripada delavski organizaciji. Na podlagi tega zakona je bila obsojena Yetta Stromberg, katere prestopek je bil, da je "strmoglavljala ameriške insti- tiraniji.' ^ (cesti v Bologni. Mussolini je tucije" z rdečo zastavo. Stvar, Mussolini 13. novembra 1919: tedaj dejal novinarjem, naj ta-je prišla po raznih apelih na koj sporočijo v svet, da so lju-: najvišjo instanco, to je, na vr-sa najsvetejšo r»č «veta:' d je atentatorja takoj sami lin- hovno sodišče države Californi- je, ki je izreklo, da če kdo prenaša ali dviga rdečo zastavo, ne nizacije in proglasil fašistične ^ ^ ^reblT nobe^'^ktT* B# čaIL sindikate za obvezne organiza- ¿L. ^bod^a'tLj Je treba še kaJ več v ilustra- da bi nri tem izvršil kak nasi- cije. Teptal je z ostrogami de- mi bočomo . . ., d. vlada volj. v..k, cijo političnega razvoja itali- ,a , V^T, " lavce in narodne manjšine, ubi- po *«ljo kakršnakoli sidopine ali janskega diktatorja Mussolni- ika. Mussolini, diktator, leta 1927 jal je s krogljami v hrbet vse, p ki so se upali dvigniti svoj glas za svobodnejše življenje in iz-'v parlamentu: gnal tisoče družin na južne > 0^0Jce l p«nes svečano pokopavamo lai r» i'i.i \m i i 'S »ploane demokratične volilne pravi- Politika Mussolinija spozna- p mo iz nadalje navedenih cita- tov in anekdot, ki so zanimivi in obenem tudi nekoliko zabavni. Mussolini, cerkev m vera. Mussolini 1920: 'Ne veruj •«no ne v programe, ne J» len čin, ni še izvršil kaznjivega dejanja, vsled tega je tista do- __ločba v zakonu o rdeči zastavi j • v neustavna, kakor tolmači veči- V Nemčiji se dogaja največ na članov vrhovnega sodišča v svojem pravoreku. samomorov j -: Na podlagi nekih statističnih Barometer prosperitete podatkov je bilo v Nemčiji v Meseca maja so parniki na minulem letu preko 16 tisoč sa- velikih jezerih pripeljali v raz-momorov. Na vsakih 100 tisoč ne jeklarske centrume 1,769,- Muaeolini in republika in kralj. * Aomate niti * svetnike. Raskrinkali prebivalcev pride 39 samomo- 259 ton železne rude ali nad Mussolini 24. marca 1919: razodetja, pljunili .mo na rilcev, kar presega število sa- pet milijonov ton manj nego 'Hočemo n^od.o .borovanj., ki IT ' ^^ momorov vseh ostalih držav. i maja leto poprej. aoj sa odloči aH sa monarhijo ali sa ' S sramoten jem farjev se krasim kot rapubliko. Mi pravimo ie odajt mi > blagodiiečimi rožnimi šopki. Kdo je hočemo republiko. Mi smo proti vea- ie kdaj trepetal prod cvHjonjem dam-ki vrsti diktaturo. skega psička? Kar počenjajo farji_ Mussolini 29. oktobra 1922: * "Prinašam Vašemu Veličanstvu Ita. lijo Vittoria Veneta, da ae posveti no- Mussolini leta 1920: 'Nobenega boga ni • • vera je s vim smagam in ostanem Vašemu Ve- snanstvenega stališča _ bedarija, v ličanstvu svesti sluga." fc>mksi — nenravnost, pri ljudeh,' ki Musaolini in strokovne organi " 1 <,ril bokaen. NIKJER NI ČLOVEK VAREN zacije. Mussolini 16. maja 1920: "... V Italiji no more nihče niti pomisliti, da bi odvsoli delavskemu rasredu pravico in pridobitve, sa kalen» so jo boril in dajal irtve desetletja. Če nastopi ta moinost, bo naše mesto delavskemu rasredu ob strani." ^ A Rossoni, vodja fašističnih strokovnih organizacij: - ". . . Dejstva so nas prisMila primati, da tvori dalavski rasred neras-druiljivo celoto • socialistično stranko . . .w Mussolini je 2. oktobra 1925 izdal zakon, po katerem veljajo delovne pogodbe le tedaj, če so storjene med zastopniki fašističnih strokovnih oiganizacij in podjetniki. S tem so odvzeli vse pravice svobodnim delavskim strokovnim organiza- Mussolini leta 1929: fašisom je vera nujna potreba ... U vera nudi polno jamstvo sa popokno nravnost." Mussolini 11. februarja 1929 je podpisal pogodbo med Italijo in papežem. Za medsebojno pomoč. (To, kar se zdaj dogaja v Italiji, ne dementira tega dejstva nič. Sila, ki bo obračunala kaj kmalu s fašizmom, bo obenem obračunala tudi z Vatikanom. Oba sisVema se bosta pod težo zločinov, ki sta jih storila nad narodom in kulturo, zrušila.) Mussolini in atentati. Mussolini ob atentatu na ru- Otis Johnson je bil na lovu blisu Ponoaoole, Florida Pobijal jo divjo skega ministra Stolipina 1911: ptico, ki love piščance m kokoši. Nameato jastrebov jo sagUdal v sraku "Pravica ga jo sacšela. , eoroplan. ki jo padal v smeri kjer jo stal on. Prodno jo mogel misliti na Stolipin, hudobni, mračni, krvi iej* ' beg. jo ie treščilo tik njega na tla. Pilot si jo reiil življenje s tem da se ni Stolipin jo sasfuiil svojo usodo, jo 4000 čevljev visoko t sraku spustil na «la • parašutom Lovec Johnson P roleta rak« Rusija vriska in pričska- «toji na tej etiki poleg rasbitoga letala. A METE2 je minil. Ostalo nas je malo. Premnogi bil iz družbe je otet. Spet sem se vrnil v selo polrazpalo, kjer nisem bil že dolgih osem let. Le Iroga poiskal bi? Kdo bi z mano dettl tegotno radost, da sem živ ostal? Poglej ta mlin — leseno vrano z edinim krilom—: stoji in je zaspal. i _t _ . Si Ca, ki bi me še poznal, a kdor me je poznal, je davno že pozabil. Tam, kjer očetov dom nekoč je «tal, leži pepel in prah se je nagrabil. Življenje pa kipi. Ljudje gredd krog mene, starci, ženske in mladina. Nikogar ti, da bi mu dal robó, da bi spre¿e4> me- kakor- oče sina. A v glavi moji cel roj mtoli se preganja. Kaj ródina počne? Je vse le sanja? Tu vsem sem kakor romar ves teman, ki mu je mati bogve ktera daljna stran. A to sem jaz! Jaz, državljan vasi, ki bo nekoč z edino to častjo odeta, da tu je neka bedna £en¿ka svoje dni . redila ruskega ničvrednega poeta! * T Vendár glas misli srcu govori: "Daj, spametuj se! Kaj te je prevzelo T Saj to le novi svit gori in drutfo pokoljenje je po kočah živelo. Ti si pričet že sile zgubljevsti, a drugi mladci nov napev pojó, mogoče mimo starih boljši bo — ni selo več, a zemlja vsa jim mati!" Ah, domovina! Smešen sem docela. Upala lica sareletava rdečica, in tuja mi jé zdaj domača govorica in rodna vas m« kakor tujca je sprejela. In vidim: praznični vaščani so v občini se zbrali kakor na preščenje. Z okornimi, kosmatimi besedami si svoje vrejujejo življenje. Večer je. Zadnji solnčni žarki so siva polja lahko pozlatili. Topoli — kot teleta pred ogrado — so bose noge v jarke potakniji. Sepav krasnóarmejc zaspanega obraza okorno svoje čelo v gube sili, pripoveduje važno o Budjonem, o tem, kako so beljševiki Perekop vbramlu "Uh, to smo ga . . . takole, viš . . . poglej— , buržja totega ... na Krimu ... da ga vrag... In javor viha uéesa dolgih vej, in žens/ke se smejo v molčeči mrak. Z gore prihaja kmečki komsomol, glasove vleče iz harmonike svoje, in pesmi Bednega Demjana poje, z veselim krikom napolnjuje dol. . To je dežela ! A jaz po verzih sem kričal, da z narodom sem eno ! Smejim se tem besedam. Saj moja poezija jim odveč je posihmal in tu jaz — oprosti — bogme jim presedam. Naj bo! Zdravstvuj mi, rodna plan! Glej, v kolikor sem ti ustregel, sem vesel. A tu odslej ne bom več pel, * jaz pel sem takrat, ko je bil moj dom bolan. Sprejemam vse, sprejemam vse kot je. Pripravljen sem, da grem v izhojene stezé. Vso dušo maju in oktobru prepustim, a svoje lire vam ne izročim. Jaz je ne dam vam v tuje rôke, ne materi, prijatelju, ne ženi. Le meni je dajala svoje zvoke, in nežne pesmà pela je le meni. Zdravstvuj, mladina! Zdrava mi ©stani! V vas drugo je življenje, drug napev. A jaz sam pojdem v kraj neznani, z uporno dušo bom na veke onemel. Toda takrat, ko bo planet sovraštva teh plemen otet, ko več ne bo laži in ne gorjà — takrat z vsem bistvom pesnika vam bom opeval šesti del svetš, z naslovom kratkim : "RUS !M Iz ruščine prevedel Mile Klopčič. * Opomba: Sergej Jesenin je bil poleff Bloka največji pesnik porevolucijske Rusije. Toda Jeeenin nikakor ni mogel prenesti vsega tega novega, v neki moskovski betnici si je prerezal iile ter iskrvavel. — Gornja 'pesem pripoveduje najglasneje, kakšna čuv-stva so prevzemala pesnika, ko ae je po potepanju po Evropi in Ameriki vrnil v Rusijo v svojo rodno vas. Tolmačem ja: Krasnoarmejc = vojak rdeče garde; Budjoni = konjeniiki general rdeče vojske; Perekop = mesto na krimski oiini, kjer so se vršili hudi boji med fooljieviki in belo gardo; Detrfjan Bodni = ruski ko-nhinistično-programatski peanik; komsomol = član komunistične mladinske zveze; Rus "= Rusija. »9 Kapital je kreatura dela—toda kreatura je postala večja od njegovega stvarnika in m je povzpel« IV. VUKi Skozi okno vlaka (Mimobaini vtisi in epizod« z mojega potovanja.) EÄ: 1. Ljubljana—Brod. pa ne gre. Potujemo. Ob petih zvečer tistega dne, Popivamo . . . Vlak nas zibki je bil določen, smo sedli v lje, mikasti in leti naprej. Po-voz brzovlaka v Ljubljani. Bili staje švigajo mimo nas . . . smo: Prijatelj Matevž, Zdrav- V Zidanem mostu si loko-ko, Ivan Celjski in pa jaz -- motiva sami ljudje iz svetovne vojne, debelih =!Í¿ luč. Tet ur je Ae do dveh . . . t ' 2. Brod—Sarajevo. Sprevodnik je pogledal v kupe. "Brod! . . . Sarajevo izstopi* oddiha. Pije vodo v ti!" požirkih. Mi pa se Bili smo že pripravljeni. No- vsi zaznamovani z odlikova- pozdravljamo s Francetom, ki ge privezane k telesu. Imenit-njem, ki nam je sedaj v nad- je vstopil. lego. Zasedli smo voz drugega razreda, kakor se to spodobi starim vojščakom. Zložili Predstavlja: "Moja žena, Marija." Klanjamo se. Podajamo ro- prtljago — po stari slovenski *e. Izgovarjamo svoja imena navadi založeno s klobasami, poticami in vinom ter po novejšem običaju tudi s slatino. Zakaj dolga je pot, kri je pred nami. Dvoje oken na hodniku je Pot. sprejelo v svoj okvir naše po-! *n rta» mikasti in stresa . . . praje, da se pokažemo še en-1V njegovi cfolaati smo . . . Zato krat, kakor slika vsem, ki so ®mo pohlevni kakor hlapci . . . Ona se smehlja. Beli so njeni zobje, biserni ... oči modre, lepe . . . Ogenj je v njih. Pwwt' afero s svojim surovim nasto-'modkov ** ilrjenje delavske pom na pokopališču. On pra- vi, da bo on odločeval o govorih društvenih odbornikov, kar se katoliškega pokopališča tiče, pa če se kako društvo magari z vsemi člani na glavo socijalistične izobrazbe. Iz političnih in kulturnih razlogov je postalo to dolžnost stranice, dolžnost, da izrabi vsakršno priliko, kjer je mogoče kaj storiti za napredek naroda. Že pred 25. leti je stranka osnovala na mannheimskem vsi, ki niso vohali smodnika, ne vzlic nji ne opažamo med de-izpuhtevanja človeške krvi . . .¡lavci nikakega gibanja za svo-In mislijo, da so nas kot star- jo stramko. Krivo je kapitali-ce pohabili in ne kot mladeni- stično časopisje. Kdor bi ho- če postavi. Stoji pa na glavi v — —w hvaliti. Manjfka resnici župnik, ki se neprene- . , . . takih, kot sta Snoy in Vičft. ]boma krega s pametjo. Krščan- 8 rankl»em kongresu centralni Kriza je tukaj občutna, toda •*<> ljubezen zametuje, toleran-!^^1"./^^^1"; °db°r> ca mu je tujka in vprizarja1*1 e ?0Jl1 ^turno delo doslej. kravale ter prepire neglede na , otrebe 80 pa danes večJe' de* posledice ,,a ln Prillk za delo je več, zato Cerne se ravna do iresl* "ne TUje stranka socijalistično vi-se iavna po *eslir' Visokošolsko družbo, v kateri bo- Sprevodni-k se je zopet vrnil lavsko agitacijo, bi moral imeti in še enkrat opomnil : "Brod!" _ _ Vlak se je ustavil. Na nasprotni strani so že stali Celjski in jaz slečeva vsak "V Krškem šc stopi eden," vagoni ozkotirne železnice. Drugih prog v Bosni ni. In na teh ozkotirnih progah vozijo brzovlaki. "Kako neki vozijo," sem se vprašal. Zakaj otroške igračke so se mi zdeli vagoni in lokomotiva v primeri z onimi normalnimi, katerih sem navajen. svojo suknjo in jo obesiva v kot kupeja. Nog si ne odveževa, ker so še prirasle, — — K Vstopi sprevodnik. Oare se na polico» Salutira. Odlikovanju iz svetovne vojne ali nam, ne vem» Pregleda karte. Nič ne vpraša. Vrne karte, se dotakne čepice in odide. Vlak pa beži naprej. Mimo nas lete hiše, njive, travniki... svet . . . Zdravko si zaviha prazno hlačnico, jo zatakne za pas, kakor kuharica predpasnik in se ozre po vseh. "Boš pil?" "Že," vprašam čudeč. "Kajpada bo . . . Kaj spra1 šuješ?" "Ima svoje muhe," maje z glavo Zdravko. "Pri, Sveti vojski, je nemara." "Tega nisem rekel," odvrnem. "Po delih to poznamo,' pravi Zdravko in suče steklenico. "Kranjcem se je izneveril." "Sa> še Kranjec bil ni," me brani Matevž. "A . . . Nisi Kranjec," se čudi Zdravko. No, potem je druga. Pil boš pa vendar, čeprav nisi Kranjec." Nataka kupico in čaka odgovora. "Polovico slatine, protestiram." "E, seveda . . . Slatino pozneje. Sedaj prvo za srečno potovanje." Izpijem. "Mislil sem, da si zares pri "Sveti vojski"," me gleda Zdravko. "Pokazal si, da sem se motil." "Nisem sicer, a pristaš pa sem." "Tudi jaz . . . Ali doma. Tu pripomnim, "Petelin?" vpraša Zdravko. "Kolega vendar," mu odgovorim, France se ozre po kupeju: "Tesno nam bo . . ." Ko je vstopil, smo mu stiskali levico. Desnica mu je o- stala na bojišču. Zavzeli smo Majhni, lični in lokomotiva, še en kupe, sosednji. kakor vzorec na razstavi. "Ali ti je tesno?" ga vpraša Ali ko je lokomotiva zacvi-Zdravko. lila, ko so se njena kolesa za- "Sedaj mi ni," odgovori vrtela in so njeni drogovi su-France. "Ali kako bo v Bro- vali bat sem in tja, urno, ne-du, ko prestopimo?" utrdljivo, se mi je zdelo, kakor "Ko si spal v krtovih luk- bi gledal v dirki človeka s njah, pa nisi spraševal, če ti kratkimi nogami, ki jih urno bo tesno." privzdiguje, da bi bil v hitrosti "To je druga doba. Doba enak dolgokrakemu. junaštva in zaslug." In odlikovanj," pripomni I-van Celjski. V Zagrebu so že prižigali luči, ko se je vlak ustavil. Popotniki se z vročično naglico Stopali v vlak — iskali prostore. V naš kupe jih je pogledalo mnogo. Za dva bi bil Še prostor. Marsikateri je hotel sesti. Ali ko je videl na polici nogo, obuto v šimi čevelj, vso v jermenih, groteskno se režečo na človeka, je v tihi grozi odmeknil glavo in se splazil »z kupeja, kakor grešnik. Zdravko je zopet zataknil Vlak je bežal po Bosni. Na vzhodu se je pojavila zarja, sveža, kakor bi nekdo s svežo vodo umival nebo. Danilo se je. Nasproti teče reka Bosna. Blatna je in počasi vale njeni valovi. (Dalje prihodnjič.) železno vztrajnost in voljo. — Mary Tomsich. Pogrebna afera v ^ Sheboyganu V "Am. Slovencu" sem čital dopis pod naslovom "Ni res, res pa je, ali lažnjivi telegram", v katerem pisec ali pa župnik v imenu dotičnega, ki je posodil podpis, opravičuje cerkveni ultimatum proti društvom, katerim se naroča, da v bodoče njihovi odborniki ne bodo smeli imeti nagrobnih govorov na pokopališču. Župnika opravičuje v omenjenem dopisu druš. JSKJ., ki tel prodreti v teh krajih z de- glejte me, ampak poslušajte tlj' V •• ^S Cerkvena pravila pre- f:0 8odcloJah strankarji učite lamlja ob vsaki priliki. Imel je' ^;.^ 'f zdravniki in vse-že ostre spore celo v svoji ka- profesorji ter drugi so- toliški jednoti, ker mu ne ver- ..kulturni delavci iz jamejo, da mu je toliko za ve- ^se Nemčije. Ta ustanova bo ro kakor se dela, nego največ 2 «žirom na moderne da uganja špetire. V tem je pomo6ke za 80^al^no gllba-on mojster. Drugim grehe "odpušča", sam pa si jih kupiči in kadar jih on odlaga v spoved-nici, jih lahko brez težav na-trese precejšen pehar. Vdova pokojnega Prislanda je dala odboru druš. SNPJ. dovoljenje, da opravijo svoj pogrebni obred na pokopališču, ki obstoji v nedolžnem pogrebnem govoru brez kakega napada na vero ali cerkev. Toda, , . , w župnik Cerne niti takega govo-'vsod drugod, najmočnejša dura ne dovoli. Skočil je na člo-lhovna velikega socijalistič-se je postavilo popolnoma na veka, ki ga je hotel prebrati, nega &l4)anja. njegovo stran. Pravi, da se in mu iztrgal knjižico. Dogo-društvo s Cernetovim postopa- dil se je prizor, ki ga Sheboy-njem popolnoma strinja. gan ne pozabi tako kmalu. Vdo-Dalje pravi dopisnik Mihael ¡vi je bilo hudo, ko je videla, da Artar v svojem zagovarjanju se v pogreb umešava celo poli-župnika, da so rešpektirali že- cija, in to po župnikovem naro-ljo vdove, ki je baje dan pred čilu. Tako početje je obsojala. nje v Nemčiji velikanskega pomena. ' * Poleg vsega mnogostranske-ga kulturnega dela pa nemško delavsko gibanje goji na primerni kulturni višini stoječo diužabnost z najrazličnejšimi prireditvami: veselice, šport, umetniške prireditve itd. Kulturno delo, ki ustvarja delavsko socijalistično ideologijo, je tako v Nemčiji, kakor po- pogrebom prosila, da bi društveni zastopniki svoje govore o-pravili mirno; namreč, da se ne bi upirali župnikovemu ukazu. Njene simpatije so bile strani druš. SNPJ., neglede, kako kak Cernetov dopisnik zdaj popačuje resnico. Poudarja, da so odborniki druš. j Nagrobni govor iz opravilnika LofcraaU i« mmU moi. SNPJ. lagali, ker so obljubili SNPJ. ne predstavlja katoliciz- SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM Sej« kluba it. 27 JSZ. m vri« v«ak prvi pctak ob 7:30 svaear in vsako tretjo nodaljo T mosocu ob 2:30 pop., soja ¿enakega odteka pa mk prvi korak ▼ mesecu ob 7:30 s večer, mladineloega odaeka pa vsak drugi in ¿etrti petek v meeecu ob S. na e večer v klubovih prostorih v S. N. D. Sedrugi in sodruginjo, agitirajte in pridobivajte novih ¿lanev in članic klubu ter novih naročnike? našemu glasilu Proletorcu. V organizaciji in Poroke nazadujejo Depresija je prekriiala načrte marsikakemu zaljubljenemu paru. Posledica je nazadovanje porok. V Chicagu jih je bilo prve tri mesece to leto 16 odstotkov manj, kakor pa v isti dobi lansko leto. Radodarni Raskob Kapitalist John D. Raskob je dal, oziroma "posodil" demokratski stranki po prošli predsedniški kampanji že $295,250. Seveda on ni edini, ki prispeva, toda je dal izmed vseh posameznikov največ. Bržkone dajejo kapitalisti demokratski in republikanski stranki zato ato-tisočake, da se bi borile za ljudstvo ... F. S. Tauchari SAMOZDRAVNIKI Kadar ae ga napijem, je drugi dan hud maček . . . Vratna šila kuje, tilnikov mehanizem bije. v teiki glavi »operno klije. Sploh predstavljam vzorni gpaček. Pa mi avetuje tovariš : "Ponovno ae napij! Klin ae a klinom isbije!" Druge alične oslarije nalagajoč in otročarije ponavljajoč, da ura bij« tri četrt na polnoč — jaa pa mrko sroč na ieati prazni liter . . . "Kelnarca le hiter P* In pijeva do zore . . . Li nama kdo kaj more?! ln tretji dan? Ah — vae zaman--- SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARifo MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Uiiini «rada SNPJ fc P rolet ar ca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. vdovi eno, in ob enem trdili/ da jim pravila zapovedujejo napraviti obred pri grobu. Vsled tega je odbor druš. SNPJ. vdovi povečal žalost, ne pa gospod župnik. mu nobene nevarnosti. Ker pa Cerne društvo vseeno provoci-ra, je čas, da napredni rojaki v Sheboyganu začno s prosvetnim delom in pokažejo ljudem, da je glupo slediti vražam Moč socialistov na Gdanskem Danzig, (Gdansko) je po svetovni vojni "svobodna" lu- ka pod upravo lige narodov.; Naravno je, da vrana vrani in se kloniti fajmoštru kakršen hlačnico za pas. Kakor da je Mesto je nem&ko in je pripada- oči ne izkljuje. Dopisnik, ki se je "Prešernov sorodnik" Cerne. handžar. lo Pru8Ui, toda zdaj služi zaeno Je skril v zatišje društva JSKJ., "To je rešpekt," je rekel iro- s Poljskim koridorjem, ki je župnik, sta skupaj kovala ti-nično. "Večji kot pred lento prerezal.Prusijo na dvoje, polj- sto reč in se pri tem nista prav rastne legije." ski trgovini in prometu. Pri ozirala na pravila imeno- "In koristen," je dodal Ma- zadnjih občinskih volitvah v yane jednote. Za tugo vdove ' • Danzigu so dobili socialisti Jima ni bilo, niti ne za resnico. Noč se je spustila, ko smo 19,694 glasov, ali 3,493 več Ne pišem tega, da bi branil zapustili Zagreb. Na nebu so kot pri prejšnjih volitvah. Fa- naPredne rojake v Sheboyga-mežikale oči drobne, žive in šistični glasovi so narasli .za nu» ah Pwca dotičnega "tele-svetle Skozi okno je gledala 2,827, toda vse druge stranke Krama" v Prosveti z dne 16. noč molče in gluho, kakor ™zen teh dveh so nazadovale. I mftja' kaJu Prv,č» iaz ni8em v " 7* - Komunisti so prejeli 6,617 gla- stvari Pr»zadet, nisem član, in D0DGC. «A 4iwi>M .. Dil Zagrnili smo okna in zatrli I sov: TISKOVINE Ljudje nimajo kaj izgubiti. Ljudje ne žive od duhovnika, nego je on od njih odvisen. Spametovali se bodo, če mu pokažejo, da cenijo poštenjaka in dostojno osebo bolj kakor pa duhovniško suknjo. Zdaj še nima strahu, ker si misli, da so mu rojaki popolnoma udani, razen male skupine. Sheboy-gančanje, ne pustite, da bi vas smešil v listih in provociral tak "gospod".—Anton Vičič. SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preda. — J. P. Koreeky taj. V naii tiskarni — tiska "Preletarec* Pravi prïjateli Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, pred«. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU N«ii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwymi in dovažajo «istega na dom-TOČNA POSTREŽBA • DEL0 -»AMCKNO. Telefoni: Cenel 7172-7173 1727-1731 W. 21 at St. Chicago, III. Wm. B. PUTZ Cicero's "¿Tí,, notist ( OLDEST ) . . C ▼»thee in ranci sa ?m alučaje. 8134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. * Tel. : Cicero 6». Na domu Cicero 2143. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale At«., Chicago, III. Tel. Crawlerd 1382 Pristna in ekn*na demaJa jedila. Cene «merne. PeetreiWa Isiss. V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. ILLINOIS ittiíWW'1 LüLJlxA Adam Mllkovlči SUŽNJI KRVI A- . âvi • >*< » ROMAN CUVSTEV IN Vm »ravisa àa pmmUm < Nadaljevanje.) "Madalena tM "Goapod !" je odstopila ona. Ta človek vse vel Ako jo izda, izgubljen je njen na- 44Kaj «te mislili, da meni to ni znano? "Odkod te novice?" "Vse boste zvedeli," jo je miril Burov. "In je Moverju znano to?" "Tega ne vem," je odkimal Burov. "Vem pa jaz in vi tudi." "Zaboga !" je sklenila črnolaska roke, "ne izdajt* me 1 Ne pahnite me v prepad ! Brezmejna sreča me čaka tu, vse mi je obljubil ... Ne izdajte me!" "Oprostite, pri vseh izkušnjah, ki sem jih imel z vami, vam tega za enkrat ne morem obljubiti. Vsekakor pa se hočem o tem z va-. mi še pogovoriti. Tako ali tako; odvisno bo od vas." Nažgal si je cigareto in se znova nasmehnil. "In takrat?" je puhnil zmagoslavno dim, "koliko jih je bilo?" "Ne razumem vas,' se je hotela izmuzniti ona. "1 no/ je rekel Burov, "kako je bilo tisto noč, ko ste sirota obležala v jutru gola na postelji . . . Seat jih je bilo, kajne?" Madalena je znova zatrepetala. Tudi to mu je -znano ! Postala je njegova igrača ! Vsa njena prihodnost je odvisna od tega pretkan-ca! Sklenila je, da si ga na vsak način osvoji. Zdajci je v sosednji sobi Mover odmaknil stoL V tem hipu se je Burov sklonil k črnolaski in ji pošepetal: "O vsem se pogovoriva še nocojšnjo noč !" "Dobro, dobro," je vzdihnila Madalena, ko je tisti trenotek vstopil Mover. "Meniški kroj vam prav dobro pristoja." Burov se je nasmejal. Mover pa je pristavil : "Tebi bi kroja kake redovnice ne svetoval." "Porednež!" ga je pogladila Madalena. "Evo," je rekel nato, "vse urejeno." Dvignil je pismo in ga nekajkrat obrnil. Madalena je poškilila na omot in z veseljem opfczila, da je na njej v resnici točen naslov graščinskega oskrbnika. Mover je stopil v kuhinjo, spretno izvlekel iz žepa drugo pismo in ga izročil kuharici, ki ga je takoj odnesla na poštni urad. Potem so se dogovorili, da ostane gospod Burov nekaj dni gbst gospoda Moverja in plesalke Madalene. Odkazali so mu malo sobico poleg njune spalnice.D Na večer je tolkla Madalena po tipkah klavirja. Nehote se je spomnila, da je to isti klavir, po katerem je že nekoč udarjala in prepevala. V tem času sta sedela Mover in Burov v nasprotnem kotu. Govorila sta tiho in strmela časih začudeno, časih veselo drug v drugega. "Vse mi je znano," je šepetal detektiv. "Znane so mi vaše nakane; znano mi je v obče vse in tudi to vem, kje se trenotno nahajajo oni katera iščete, da bi jim prodali to žensko." "Hujši ste od vraga," je končno pris:avil Mover. "Kje zaboga ste izvohali vse to?" "Tu malo, tam malo," se je nasmehnil detektiv. "Potem se pobere vse skupaj, zaveže v vrečo in jo odpre kadar pač zahteva čas." "Ali vam je znano tudi to, kje se nahaja oni vražji cirkus? Tu v Evropi ga ni . . ." "Ej," je zategnil Burov, "to prav dobro vem, da ga ni." Potem se je sklonil naprej in zahteval : "Povejte meni vi — kje se nahaja Ramon Marondini..." "On? Vi iščete v resnici njega?" "Da," je pritrdil Jiurov in se ozrl k plesalki, ki je razposajeno udarjala po tipkah. "Vendar želim, da ona o tem ne ve preveč podrobnosti." Dogovorila sta se, in Mover je napisal na bel listič točen naslov kavarne, v kateii igra Ramon Marondini gosli vsak dan razven četrtkov. Burov je hlastnil po papirju in ga spretno vtaknil v žep. V tem se je Madalena naveličala brezmiselnega brenkanja in je pri-skakljala k njima. Gospod Mover je tedaj podajal gostu točno sliko svoje graščine o kateri pa seveda ni bilo ne duha ne sluha. Madalena je z veseljem sledila njegovim besedam in se potapljala v brezmejni sreči bližnje prihodnjosti. Proti polnoči so lezli kazalci; Burov je stopil čez prag svoje sobe, potem pa pošepe-tal Madaleni: "Ko odbije eno po polnoči, vas pričakujem!" Zunaj je bdela oblačna noč. Zvezde so bile zavite v meglo, na izumrlih ulicah so bo-- ječe potrepeiavale plinove luči. Tu in tam je bilo čuti peket konjskih kopit, pa je zopet legi a tišina. Časih so se predramile v mestnih zvonikih ure, udarile po bronu in utihnile. S strahom je štela Madalena te udarce in pogledovala k Moverju, ki je globoko spal. Z ulice je sevala medla luč in ožarjala desno polovico njegovega obraza. • Ena po polnoči! Madalena se oprezno dviga. Prišel je čas! Ko se splazi s postelje, se plaho bliža sosednjim vratom ogrnjena v plašč in tiho potrka. NAGONOV ČLOVEKA Ia PraUtaru pri4réu|a avtor. à*i àw »v "Evo me," je pošepetala ko je vstopila, "tu sem." Burov se je zganil in se zaril s pogledom v bledi obraz, ki se mu je bližal. Stegnil je izpod odeje desnico in razgret od prekipevajoče krvi hlastnil po v plašč ovitem telesu. "Madalena!" je zaječal. "Govorite!" se je opotekla ona kamor jo je bila pritegnila njegova roka in omahnila na postelji. "Naj bo ta mračni prostor," se je zajede! Burov z usti v njeno oblačilo, "grobnica za vse, kar si bova izpovedala nocoj !" "Ne tako," se ga je hotela ubraniti ona. "Madalena! Ne pozabite kje ste in s kom ste!" jo je privil še tesneje k sebi detektiv. "Kdo me lovi? Govorite! Kdo me hoče prodati?" se je uprla v njegovo telo ona. "Besede ne smem prelomiti,"je jecal Bu^ rov. "Besede?" "Da. Hočem vas pa rešiti in to bo dovolj .. ." "Rešiti? Mene je treba ie rešiti?" "t>a, nekdo vas hoče izdati," je zmedeno govoril on in jo vedno tesneje privijal k sebi. "Mesto v ječo, vas lahko spravim v oni zeleni Moverjev gaj ..." "Človek!" je zaječala ona. "Vem, s kom imam opraviti, rotim vas pri Bogu ne izdajte me! Ne pahnite me znova v aiamoto!" Burov ni odgovoril. Preslab je bil, da bi premagal samega sebe ob vročem telesu mlade ženske, ki mu je bila že davno, še kot Marie VValner razpalila kri. Nocoj mu ne iz-podleti! Poizkusiti hoče vse. Prišel je čas, ko svoji krvi lahko zadosti. Tu leži ob njem; sedaj jo ima — potem Bog vedi kdaj, ali sploh kdaj še pride v dotiko z njenim telesom. "Madalena," je izblebetal, "recite mi, da me ljubite, samo nocoj, Madalena!" Madalena se mu je hotela izviti, a njegove koščene roke je niso hotele izpustiti. "Samo nocoj, Madalena! Samo nocoj!" je prosil kakor otrok in se zakopal z usti v njene p?si. Crnolaska je umolknila. Kaj naj stori? Pred njene oči so tedaj stopili resni obrazi. Tatica! ji vrže prvi. Vlačuga! pljune drugi v njo. Sedaj smo te ujeli! se nasmeje tretji. V ječo ž njo! ukažejo vsi. Ob teh mislih se je Madalena stresla po vsem životu. Burov je človek, ki vse ve! On jo lahko edini reši, on ji lahko edini nudi pomoč. "Madalena!" je zahropel tisci trenotek Burov, "v graščini je lepše kakor v hladni ječi. In povsod je lepše kakor v ječi!" "Izdajte mi Judo!" "Judo?" je kakor v sanjah ponovil Burov. "Da, tistega, ki me hoče prodati." "Madalena," se je nehote izdajal on, "vi niti ne slutite, kdo je vaš izdajalec!" "Udam se vam — hočem pa preje vedeti kdo je nad menoj. Povejte! Rotim vas, ne mučite me naprej!" "To je . . ." Burov se je ugriznil v ustni. Ali naj ga izda? Dal mu je besedo! V njem se je bil boj, boj med krvjo in dano besedo. Njegove roke so greble po njenem telesu, kri je postajala od trenotka do trenotka močnejša. 2e je hotel izblebetati, ko je zadnji hip v sosednji sobi nekaj zaropotalo. "On!" je zajecljala črnolaska in odskoči- la. Pazite!" je šepetal Burov. "Stojite tu! Ako pride sem, bom govoril jaz." Prisluhnila sta. V sosednji sobi se je spet pomirilo. Mover, ki se je bil menda nerodno obrnil, je zopet globoko zahropel. Madalena je stopila na prag. "Spi," je rekla, ko se je povrnila k detektivu. Burov se je dvignil, razpel roke in se je oklenil. V zvoniku je udarila ura dve po polnoči, ko je podlegel Burov svoji krvi. "Oni, ki vas hoče prodati je — Mover Majolly . . ." ji je izblebetal detektiv. "On?" je omahnila Madalena. "Ako ne verujete v mojo besedo," je dejal detektiv, "se splazile v njegovo delovno sobo in pregledajte pisma ..." Tisti hip je hotela Madalena planiti k spečemu izdajalcu in ga na mestu usmrtiti. Pa jo je zadržal Buiov. Zagrozil ji je, da ga ne sme izdati nikdar in nikoli. Naj stori, kakor ji je bil svetoval in ga šele na podlagi kakega pisma, ki ga bo prav gotovo našla — šele na podlagi tega dokaza naj se maščuje. Madalena se je zgrudila na blazine. V tem hipu ji je bilo vse jasno. Sklenila je o-prati svoje roke v njegovi kri. Spoznala je, kje se je skrivala lisica, ki ji je na tako galanten način odpustila vse. Odpustila ji je pobeg in — vse kar si je pred pobegom prisvojila — tatvino draguljev, denarja in zlatnine. Kje bi se sicer našel človek, da bi so o vsem tem sploh ne maral zgovarjati? In on ni hotel o tem niti slišati! "Juda!" je zaječala Madalena. (Dalje prihodnjič.) RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO a/ Družba čistih mož, po domače "častivci sv. Aloizi\a" Samo Bog menda ve, čemu moro slovenskega socializma ne je dovolil, da so se slovenski da bi se bil izpremenil v solni socialisti tako "pokvarili"! Ne steber. Taki-le so socialtoi po samo da niso socialisti, taki na^ kobalovskem tolmačenju v nji-mreč, kakršne hočejo kobalov- hovem listu: ci, ampak imajo tudi druge napake. Andrej Kobal na primer nosi s sabo korobač, s katerim se bije, kadar ga hudobni duh zapeljuje v greh. Ne pa slovenski socialisti! Ta pakaža menda ni še nikoli čula o fantovski Marijini družbi, ali o društvu vernih mož. Ali pa se Andreju le meša, posebno v teh pasjih dneh, in enako v mrzlih, če se vso stvar natančno premisli. Zakaj se Kobalu in njegovim prijateljem slovenski socialisti nič ne dopadejo? Ali morda zato, ker nočejo izrekati globoke podaniske udanoati kralju Aleksandra, kakor jo izrskajo oni? Ali pa morda vsled tega, ker vzamejo slovenski socialisti delavsko gibanje tesno, ne pa kot kobalovci, ki se zvežejo s komunisti kadar bi se radi prikopali do jednotine kase. Drugače ponujajo svoj prazni vpliv demokratom in republikancem ter flirtajo s klerikalci v Lemontu in pri sv. Štefanu? "Mentalna spaka", katero u-rejuje propagandist sedanjega beogradskega režima, pokazu-je tudi z julijsko številko duševno spakedianost njenega "intelektualca". Svojo dušev-nost je v imenovani številki sam prekrstil v "Mentalno spako". Pravi, da so taka spaka slovenski socialisti, toda pljunek ie bušnil nazaj in se mu zalepil v obraz, kjer ostane. Urednik Mentalne npake se je urinil s pomočjo čudnih podpornikov v šolo v New Vorku. "Prijatelji" ga rinejo dalje. Poskrbeli so mu tudi za reklamo, katero pa je napisal sam ter jo razposlal listom, češ, čudo prečudo, silna zmaga za naš mili narod, na naši univerzi bom predaval jaz, slovit študent, o krasni slovenski literaturi ! Par urednikov v Cleve-landu je pograbilo za raco in eden je v svojem narodnem navdušenju — ali pa iz kakih drugih nagibov — priobčil štu-dentovo samohvalo z velikim, črnim tiskom na prvi strani. Ker je bil dotičnik v šolah, bi moral pf č bolje vedeti, kako je s takimi stvarmi, in kakšna morejo biti predavanja človeka, ki se ni uveljavil še v ničemur razen v hlevskem žurnalizmu. —V imenovani številki Mentalne spake odkriva Sodomo in Go- "Na razpolago imam več pisem iz raznih slovenskih naselbin po Ameriki, kjer poznajo "pokret". Piscev ne navedem, grešnikov ti^di ne, temveč samo grehe, ki ilustrirajo, kako daleč so zabredli slovenski profesionalni socialisti s svojo izobraževalno akcijo. Naslednje je vzeto iz pisma prijatelja: "Mi verjameš, da so "so-» cialisti" slabši od Mussoli-nijevih fašistov. S slovenr skimi socialisti ni mogoče izhajati. Ti sploh ne vedo, kaj je socializem, kakršen je bil v starem kraju." Iz istega pisma: "Vsi naši voditelji 'socializma' verujejo v svobodno ljubezen. Poleg Ijubez- * ni, katero izkazuje neštetim ženskam, odkar se je razpočil, ima J. (voditelj pokreta) nekakšno bole- f zen, katere ne razume no- » * ben zdravnik. Pravijo, da je bolezen v zvezi z ljubi- tu(ji sledeče: Slovcnec iz okolice John-stowna, ki je v soc. gibanju že veliko storil med Slovenci v A-meriki, piše med drugim to zanimivost, ki pa je stara: "Poslal sem dopis na list 'Proletarec', v katerem sem med drugim prosil, ako so pri 'Proletarcu' res pravi socialisti, pošteni in resnicoljubni možje, naj priobčijo moj dopis. Kaj mislite, da so natisnili? Samo par besed. Ne vem, kakšen socializem je to? Nekateri ljudje imajo vso pravico napadati, blatiti, ne da bi imeli podlago za to, napadanec pa ne dobi prostora v listu, da bi se branil." Zopet v istem pismu: "Poznam socialistične i* deje od 16. leta, a nikakor ne kaj takega, kot slikajo •naši samopoklicni voditelji, ki bi morali prijeti za pošteno delo, ako bi se zapeljanim ljudem odprle oči. Tedaj bi tudi 'Proletarec' izginil s površja." To je vsebina pisem, a poleg vsega se skoro v vsakem dobi cami. V nekem drugem pismu be-lem naslednji opis nekega vodilnega pokretaša in obenem odbornika jednote. V klubu slovi kot mednarodni Notra-njec, v jednoti nekak duševni socialistični vodja, pismo o njegovem življenju pa pravi: "2ena ga je pustila, ker ni skrbel za družino, in ga je dala tudi zapreti, ker se je vlačil z drugimi ženskami. Prodali mu bodo vse in družina bo morala s trebuhom za kruhom . . ." O nekem stalnem dopisniku v slovenskem "socialističnem" tedniku piše drugo pismo: "Siečo ima. Svojo komaj dorastlo hčerko je na skrivaj oženil s starim Italijanom, ki je najhujši sovraž- do hčerko, je temu našemu vodilnpmu socialistu poplačal vse njegove dolgove, ker drugače bi mu bili vse prodali na "sherif s.ile"; Ne ve pa še nobeden Slovencev, da je njegova hči, katera dela v prodajalni, poročena s starim Italijanom. Vse je bi- mo skri denarja. Ta 'socialistični' voditelj, ki tako prodaja svoje otroke, je kot Judež Iškarijot." imeli a/bsolutno oblast. Namesto, da bi se borili inteligentno, se počutijo domače le v gonju in rezultat je velika mentalna spaka. Za tako pisanje v "Svobodi" so odgovorni njen predsednik Frank Vidmar, Frank Pa-vlič, "Fix" in kajpada tudi njen alojzevski urednik Andrej Kobal ter drutfi v njihovem krožku. Njim v korist je, da dvignejo imenovani list iz greznice, ali bolj jasno rečeno, iz gnoj-nične jame. Ako ne, bodo za posledica sami odgovorni. In teple bodo njih, ne tiste, katere blati njihov "intelektualec". Kidati gnoj ni najboljše o-pravilo. Ali če treba se bom lotil nekaj časa tudi tega, pa bodo ljudje videli, kaj in kdo so "mentalne spake". Čakam. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij "Vse kar nam vrnejo za zmerjanje in obrekovanje, katerega oni nazivajo 'socialistični nauk', je ko- z 'Zarjo' v Clevelandu. Geslo, ki nikdar ne preneha, je: Dajte, pomagajte naši kolekti!" In tako dalje." Pod to spako je podpis PROGRESIVNOST PROGRESIVCEV JULIJ. FOREST CITY, PA. — ldet Članstva kluba it. 10 ia prijateljev ▼ na-del jo 12. julija. CLEVELAND, O. — Piknik okrajna organizacija Socialistična at rank* ▼ nedeljo 26. julija na Rybak's g rovu. AUGUST CLEVELAND, O. — Piknik Iduba it. 27 JSZ. ia povskega «bora "Zar-ja" t nedeljo 2. avgusta aa Pintarjevi lekta. Ta ne preneha ni- farmi. koli. Nadlegujejo nas pri GlRARD, O. — Piknik kluba it. društvih za izobraževalno 222 JSZ 8- »• običajna« akcijo ali prosvetno mati- ^^JTT^ a, lr„4 ■ « CHICAGO, ILL. — Moon-light co, kot jo sedaj nazivajo. piknik ^ ^ lbora „ ^ Prosijo nas za prispevke v to XSt na Keglovem vrtu v obrambni sklad za škan- Willow Springsu. dal, katerega povzročajo detroit, mich. — Piknik kluba it. 114 v nedeljo 16. avgusta na Travnikarjevi farmi. SEPTEMBER. STRABANE, PA. — Predavanja v kluba it. 118 JSZ. v nedeljo 6. »ept. v dvorani dr. it. 138 SNPJ. WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 6. itpivti i . ,. ... ,, .. septembra velik islet slovenskega in HX . Imen socialističnih "po- druf#fa jugo.u>van.k.,. d.lavatv. kvarjencev" ne NAVAJA. Le pod pokroviteljstvom soc. kh»bov in namiguje. Čemu ne Z imeni društev Prosvetne matice, apadajočih na dail?. "Fix" pravi da je * wisconsinsko-illkaoisko Konferenco nik Slovencev Starec ....''p^^aški socializem"' popa-JSZ' oktober. ! ! čen tak0- da Je Marksovemu chicaco. ill. _ D,m.v. pr«l. \reaen naa peiaesei iisoc socializmu podoben ravno toli- stava kluba it. 1 v nedeljo 25. okto-dolarjev. Da je dobil mla- ko kot je kamela podobna ko- * korani ČSPS. nju. Njemu je hudo zaradite- november, ga, zato ves ogorčen konstati- Cleveland, o. -- p*t»aj«lat. niča pevskega zbora Zarja , odsek .. . kluba it. 27 JSZ., na Zahvalni dan 26. Pravi socialist pa se lahko novembra, združena s koncertom. sirese pred takim pokretašem, i chicago, ill. — Koncert "Sane zato, ker se ga boji, pač pa * nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS. zato, ker vidi mentalno spa- december. ko M chicago, ill. — Dna 31. dec. i. .. spioh tak> kakršnega se po- "aroc. datum, .vej* priredb, da denarm. Ta 'socialistom' siužujej0 pokvarjeni ljudje iz nižin. Tja spada tudi avtor prej navedenega zmazka. On piše, ali oni pišejo zoper nas, ker jim je žal, da ne morejo po svoje zaprisegati milih rojakov za udanost kroni> ali prodajati njihove glasove, ali se igrati z interesi podpornih organizacij, v katerih bi radi itK uvrdimo v ta aeenam.) Martin Baretincic & Soi POGREBNI 7 A VOD 324 Broad Stre«! VINKO ARBANAS j 1320 W. 18tk S«., Chicaco, III. ; Telefon Canal 4840. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice sa plese, avadbe. pogrebe itd. Tel. 1475. JOHNSTOWN. PA. Anton Zornik HERM1NIE, PA. Trgovina a meianim blagem. Ptéi in pralni atroji naia posebnost Tel. Hprminie 2221. V.'.V.'.V.V.V/AW.VMVV.W i OGLAŠEVALCE V PROLETARCU > Ako m vam zdi Proletarec vreden, da ?a ljudje ¿»tajo, ga jim priporočita. m&tmmmmKUK^Kmmmmmmmm Senator Wm. e. Borah ia drsava Idaho je ie dolgo na glatu ko>t eden najglavnejiih progreaivcev. Udeleiuje se konferenc, katere sklicujejo pro-greeivni senatorji in drugi politiki, ter aeatankov progresivnega krila republikanske stranke. Na vpraianja, ako ja ta ustanovitev tretje stranke, odgovarja, da net Njegovo mnenja je, da progresivci lahko delujejo v republikanski stranki. Borah ja na tej sliki na desni. Na l«vi je bivil senator J. W. Hart. "a i vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašalo v Proletarcu i v.vAw.v.v.w/.'Avmw. Jugoslovanska socialistična zveza PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. _3639 W. 2Cth St., Chicago, 111. Wise One Eksekutiva Socialistične Stranke: MorrU H ill quit, New Yonk, N. Y., predsednik; Dau.al W. Ho.n, Wi- ?C?n!lIlL.,Jara#! NtW Y0rki A,ir#d B*k" Massachusetts; LHitk Wil»on, Pennsylvania; Jaap.r McL.vy, Connecticut; Jamo» H. M.u rer, Pennsylvania; Mota Berger, Wisconsin; Jos. W. Sharu Ohio — Kluekutivni tajnik Clarence O. Senior. Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, 111. Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charlss Pogorelo«, 3639 W. 26th St., Chicago, III. Eksekutiva J. S. Z.: , Frsnk Ale.b, Potor Kokotovich, Goo Maslach, Filip Codina, Frod A. Vider, Joško Ovon, Frank Zaits. Nadzorni Odbor J. S. Z : Sava Bojanovieh, Donald J. Lotrich. Blai. Novak.' Prosvetni Odaek J. S. Z. j A«t«n Gardo«, Ivan Molok, John Rak, Chas. Pogorsloc, tajnik. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frank Margollo, Angelino Zaits, Frank Udovich. "ProleUrec" glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Frod A Vidar, podpredsednik; Frank Alnsfc, tajnik; Donald J. Lotrich, blagajnik; Vinko Loiniikar, Josko Oven, Anton Garden, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaits. Upravnik: Chas. Pogorelec. "Na, certainly not," said a woman to a tramp who had knocked at the door and begged for food. "Go away at once or I'll call my husband." "He ain't at home," said the tramp. "How do you know that?" aul&d the woman. '"Cos a man what Carries a woman like you is only at home at mealtimes." The Consumer Pays (From Consuma*»' Ra as arch, permission.) by IMENIK KLUBOV: ILLINOIS 5t. I, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Pater B«rnik, 3204 S. Karlov Ave. Organisator Frank Zaitz. Zapisnikar Vinico Ločniikar. Zboruje vsaki četrti peftek v mesecu ob 8. »večer v dvorani SNPJ. ŠT. 3, OGLESBY — Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 63. Organizator John Hotko. Zapisnikarica Christina Nadveinik. Seja vsako 3. ned. v mes. ob 7. zvečer, pri Fr. Duiako. ŠT. 4, LA SALLE, — Tajnik-blagajnik Peter Banich R. 1. Organizator Math. Vogrich. Zapisnikar Joseph Novak. ŠT. 20, CHICAGO. — Tajnik zapis. Anton ko 2. ned. v Slov., domu. Dobrovolec. Seje vsa-ob 10. dop. v mesecu , K. in Mary Erznoinik, Red Lodge, Mont Paul Chesnik Toronto, O. Max Martz, Buhl, Minn. (CONFERENCE J. S. Z. ST. I, ZAPADNA PENNSYLVA-NIA.—-Tajnik Jacob Ambrosich, Box 286, Moon Run, Pa. Organizatorja: John Terdelj in Geo. Smrekar. Pub. odaek: Frank Wirant (Sygan); Frank Samaa. Canonsburg. St. 2, OHIO—Tajnik Louis Zor-ko 1118 E. 66th St., Cleveland, O. Organizatorji Karl Trinajstii, Jos. Lever in Anton Jankovich. St. 4, sevarni ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Anton Garden. 2315 S. Ridge way Ave., Chicago, 111. Roughly, the proportions of the 1 filing price of automobiles which go "into production and sales are as follows: H to the factory for making the car; Hto the lire and accessories makers; H to the dealer; % to advertising. This gives an idea of how much might be saved the consumer if automobiles could be marketed on .the same basis as navy beans or granulated sugar in bulk, where all the advertising and part of the dealers' wastes (such, for example, as sitting around palatial showrooms, waiting for customers) could be squeezed oat Only about five per cent of the selling price is labor cost. If the employees of the factory worked without wages, it would in some cases call for no readjustment of the price of the car, distribution expenses being so large as practically to mask large changes in cost of production. Reports adornments Terroristic Methods or 'with physical force Intelligence? The Slovenes in Chicago are Ameringer's Tour a small group of people, very much divided. Some are churchgoers, others are indifferent and many of them do considerable quarreling. The main causes of strife are fraternal orders in which they are supposed to be brothers and sisters, and not fanatical partisans. ... SavagesJ H » Utter of puppies had the niclt-shelled nuts and those r»bie«» they would be immediately | who want to use fists, and not «¡rowiled by their °™er. Why brains, try to attain their aims ♦ln't u?cleSLam d° »way with this -ethod..|pUL^tf0^ ion? It is up to the people of this country to abolish such laws that do more harm than good. The only way Plans to use Oscar ST. 232, BARBERTON. blagajnik John Jankovich, 464 on an autumn speaking tour in Iowa, , . worked out ait a meeting called i^ii^i1!? A WE5J by L S' Mollis, state secretary, in Des Moines. Fifty people have volunteered to cooperate in working to make the tour a success. Chicago, John Rak. St. virginia.—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, O. Orga Tajnik- • ni»atorji: Martin Pirc, Glencoe; Louis Gorenc, Bridgeport); Nace 2lember- 4th St, N. W. Organizator John Janko- FineV Fork-vich, za Kenmore Jos. Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v dvorani dr. "Domovina" na 14. St Tajnika klubov tar Konferenc prosimo, da naj nam vae spremembo v odborih in naslovih točno spor oče, da bo imenik vodno popoten. Tlie capitalist system of production and exchange has become a curse upon us all, and is fettering the free development of the human family.— G. Moore Bell. pennsylvania St. s, franklin-conemaugh. —Tajnik Adolph Kraiaa, Box 33, Park Hill. Zapisnikarica Mary Zabric. 1 Organizatorji za Parkhill: Frank Pod boy; za Franklin-Conemaugh: Frank Jančar in Albina Mrak; za Bosi Ai»": j Ignac Groznik; za Moxham: Stefan ia, Zalar in Anton Ukmar; za Cabria There are quite a few Socialists and Socialist sympathizers among the Slovenes in Chicago, which is a good thing. They, of course, are very much disliked by the non-socialists who attack the former with every means possible. They even threaten their so-called enemies with physical attacks. We hope that they will not let anyone of their tribe degrade to the level of the Sicilian Mafia. Honest, upright thinking people can fight intelligently without threatening each other Spoiled kids, drunken good for-nolhings—and sometime a self-xiegraded lawyer — enjoy . , - ____- annoying people on the streets In^lnZ™* ** ot ^ or whereever they meet them, but thinking, respectable people never do that. No one is perfect. Everybody has his faults. But why try to be worse than one really is? The boys that are inclined to quarrel may do so if they think that is the best form of enter Ruth Zabric, Conemaugh, Pa. tag Socialists at Annual "Jamboree" Young Socialists from every part of the country will be brought together at Reading, Pa., July 11th and 12th in their second annual "jamboree". a period of .thoughtful discus- taininir *,u . , , ,---- , • - ««ougmrui dia taming. But they could at least Hong plus a lot of fun and frolic. try to do themselves a credit by quarreling as intelligently as possible. Better still, lets' try ^ndus^, to aivue things nnf « _________. y ' Youth—Onward to Socialism r fe the slogan for the conference. Dis-will include "Youth "Youth and War". blagajnik George Maslach, 837 Ful- Cltr, llij(| ßubalo. Seje vsako 3. ne- 1. a MA -------j- * c___ b .f i... . _ _ Jerton Ave., organizator Sava Boja novich, zapis Geo Maslach. Zboruje zadnjo soboto v mes. zvečer v svojih pSdstorih, 2250 Clybourn Ave. ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helm-holz. Ave. Organizator Martin Jud-nich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zborujejo viako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ST. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovc«, 1841 S. 15th St. Orga-aiz. Anton Per; zapis. Julia Krmelj. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu. ST. 50, VIRDEN.—Tajnik-blagaj-nik Frank Ilarsich, Box 681. ST. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Verhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111. INDIANA St. 41, .CLINTON.—Tajnik Ignac Spendal. Box 340. Organizator Partol Oblak, zapisnikar Joha Škof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu. KANSAS deljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. _ . .. ST. 10. FOREST CITY.—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924. ST. 13, SYGAN.-—Tajnik Frank Ursits, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John Wirant, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. St. 6. SNPJ., ob 10. dop. ŠT. 17, GRAYS LANDING.—Tajnik Tony Zupančič, box 861, Point Marion, Pa. ST. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram, Box 12. ST. 30, CENTRAL CITY. — Tajnik-blagajnik. Martin Zalar, Box 137, Rockingham. Organizatorja Venc Malovec in Paul Les. Zapisnikar Mar- j tin Zalar. Seja prvo nedeljo v mesecu pri M. Zalarju na Rockinghamu. ST 31, IMPERIAL. — Tajnik-! GIRLS HELD IN DEATH ROW OF PRISON WITH CONDEMNED MEN IN CELLS BELOW Inmates, All in Their Teens, Accused of Burning Dormitories at Institution for Delinquents, Where They Say They Suffered 111 Treatment ST. 21, ARMA—Tajnik-blagajnik blagajnik Fr.nk Auguitin, Box 303. Anton Sular, Box 27. Zapisnikar, Zapisnikarica Alojzija Perper. Or- Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill, Math Uelpič; Gross, John Kustelj; Cockerill, Joseph Pillich. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose Hall, Arma. MICHIGAN ST. 114, DETROIT.—Tajnik-bla-gajnik Pater Kisovec, 8995 Sherwood Ave. Organizator Peter Benedict. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mile Rd. ŠT. 115, DETROIT.—Talnik-bla-gajnik Frank Časen, 15326 Wooding- ham Dr. Organiz. Jos. AnžiČek, Ant blagajnik John Ban, Anžiček in Frank Klančnik ml. Zapi- street Organizator in «nikar Anton Ste£ this proposal for an economic confcrence between captains of industry and the workers. But it's just about as fair as one sentence can toe. Both employers and workers suffer for the time being from depression. The principal cause of the depression, however, was the exhori>iUmt profit taking of the owners. Profits, as Professor Hayes of Ohio State University has pointed out, were the nemesis of prosperity. The interests of the bosses in profit* and of the workers in wages are opposite. You cannot keep the profit system and end either cyclical or technological unemployment. A society of workers must own collectively the basic tilings that it needs to make planning effective. ARCHLIOHT m,.. Donald âLOTRICH lih........Ulli The Cook County Socialist Party that it will not Our Doings Here and There By JOHN RAK In the past weeks, very few ¡a picnic in it* behalf on Sun This affair ----------- ------------------„ .. _ iUCCt#<1™*»™ sr- r °ur-- -trrP^r"nrweiT"8- ,However'*14free- nnfp would have more Snoy.. «hat in the summer UUr ^ t ' ' "»«>»*». the activity .among Sunday, July 26,' Pioneer ~nt but ,.ro*»w « mf tta LrJ ^ membe"1 slacken» due to va- Lodge No. 559 SNPJ will hold our Comr.de., aetive in the Farmer- Icde^ to "vtj^ ./'^ ^^ 8"d hot Weather ®nd|their annual picnic at Sterzi-"ot t0 roundin« «»"» to <«<*•»" duriLX1 S'C. 8 Up ttKa,n in the winter.'ner's Grove. Willow Springs. " 'me 10 the Soci«ii,t fall and winter Of 1931. Two hundred 8,11 nevertheless, some of our The committee in charge has ne„ k"«Tu.ereT'p!eMy Of work Amerie'n rlurt"--''---"" - 10 planned to sponsor many new in the Socialist Party. -- --- u lian were ordered will 4-k w- • -et' if ^ ttmi 8teP« wiU b« ^en to push the uTLft^J T 1 b° c1°in,°,ed- Matioa". The que*ion of oyr quart- pol.tK.aas abuse ihe pnviledges of ing and an open discission on the re>U,t new Party of Illinois uLZZ £ was ac- will take place at the July meeting, compliahed. That's why we are pes-. • • . srmistic. - * a • a In Spain, where the drew more attention write and agitate just as well features to take place at their in the summer months for the picnic this year. As in the Socialist movement. Ipast, they will also give away a large amount of valuable n . . w , gifts to the winners participat- Comrade Anton \iM has ing in their many evenU. Fifty spent a few days in Springfield, cash gate prizes will be given .Illinois soliciting subscriptions, to the * holders of the lucky bull fight, He writes that several of the admission tickets. An athletic than all thelDeoole. with whom he had FRAGMENTS Who said the world isn't getting better? The divine injunction, "work not and neither shall thou eat," U already faithfully obeyed by some seven million Americans and their dependents. Speaking of dependents reminds me that the family used to be composed of father and so and so many dependents. Now they are all dependents. A good provider nowadays is a man who knows the addresses of all the soup kitchens and charitable agencies of the city. If there is still a reward for abstinence there will be a bumper crop of millionaires before long. . Look, like the European countries educational w7rk~f" ^ Pe0i>1*' will be given a years vacation on their TvlTeHV^¿Z ^ "P™ his arrival to the cW^^enfU,Knrtab,,«h graat majority. The same dispatch«* prosperity. All of the big capitalist tell us that the Socialists program is also being prepar-. , # . _ , ed. Dancing will begin early capitol city, doubted if he could in the afternoon to the music get four new subscribers. To 0f Johnny Kochevar and His date, he is already credited Merry-Makers. Admission 35c The Hooverlan Revelation At Indianapolis Herbert Hoover committed himself to capitalist chaos, the latest protective tariff and all, and then had the nerve to call his vision of a future spurt of prosperity an American plan! Meanwhile the railroads want 15% increases in rates. (The shippers do not!) Coal miners in Western Pennsylvania. North-em West Virginia and Southeastern Ohio are in what is virtually a spontaneous revolt against starvation. Millions of the unemployed are near despair, and Hoover has no plan. How can anyone have a plan for the well-being of the nation who has to think piecemeal of what the railroads want, of the sickness of the coal industry and the plight of the farmers? And how can anyone plan for these things in terms of the welibeing of the workers as producers and consumers as long as the interest of the profit takers is put first, aa it must toe under the capitalist system? —Norman Thomas. predicted. The result attained' re*ular meeting of the by comrade Vidid shows that he Dlvls»on of branch No. has the ability, and with the I Jbt Chlca*o, will be held on cooperation of the comrades Thursday evening July 9, at the they increased Proletarec's circulation considerably in Spring- lower SNPJ Hall. At our last meeting, a very good attend- governments consume 8e much mo- in the election* Und^Ting^ AlSS 29 ¡«1 advance and 50c at the gate, ney on warn p«rt and future and so our comrade, had litUe Zortun^ IfL * a *reat deal m0re bankrupt are some of the nations of to keep up a good organisation. What th&n 4 a® the Pewimists ^ afiy' ** littU ^ did shown that the moratorium will serve the same they performed some fine work after- ™86 tlU* 7« ' °n a dr0WTlin* Ward' Thia indic»te- that the person. President Hoover in suggest- people have had too much of the Vaf L,or ^ warrin» Bpurbons and other capitalist rulers countries knew that something had and again points the indicator to a Tk * latA!troShe £or P°®'tion of activity unequaled before Germany and the rest of Europe, in the Socialist ranks. We could Now they are again kidding him that head this — U Socialism coming? he has gone to rescue Europe while What is so hard to understand is th- ani in n!ed: that the capitalists soe But conditions here are not quite bad their doom and care not to rece le enough for capitalism to throw out from their destructive tactics. More hmriArw« w* desperately stsOving Socialist victories and the captains f \ !l,nR i™ 0f indu8try something to a period of readjustment where they worry about must throw you out of work to knock • • • the wages down. Then they will I Slavija Lodge No. 1, SNPJ is nold-start the wheels of industry and take ing its annual picnic at Kegel's Grox you back at a much lower wage, on Sunday, July 12 What would you say if we would ask Mr. Hoover and his silent Cal and all the rest of the bunkers to go take a "moratorium" for the next five years and let the workers place men into office who will know how to put thru a five year reorganisation plan. • • • Latest reports from Washington bring the happy news that President Hoover is heroically following his advice given at Valley Forge. He is preserving his character in the hope that the starving will follow his example. — New Leader. their friends occasion. to visit re They Invif» them on this field. Various other cities of ance was had and many Southern Illinois will be visited, Portant Problems were dis-and we kindly ask our friends cussed- The committee for lec-and readers to cooperate with,tures' debates and social events Mr. Vidie in this work. promises to have something in- # ' leresting discussed that night, as well as other amusements. At the last conference of our All members are asked to be branches and lodges affiliated1 present and also invite a friend with the E. D. of the Illinois along and have them join our and Wisconsin district, held club. Let's see how many new on Decoration Day in Chicago, members we can nominate at its delegates decided to sponsor this meeting. Peace Sentiments In Schools Former Secretary of State Kellog, who is at present a member of the world court and one of the authors of the so-called multilateral peace treaty, urges that sentiments of peace toe taught in educational institutions. It seems strange how much protestations of fidelity to peace are indulged in, but when is comes to action the dominant sentiment seems to be militaristic among political leaders. Many of the schools and colleges have compulsory courses in military training and the legislatures uphold the attitude such training reflects. The sincerity of many peace advocates is seriously questioned. They talk big about peace tout always support the expansion of military institutions. The world is today cursed with larger armies and other war machinery than when the last great slaughter was precipitated.—Minnesota Union Advocate. Henry Wales of the Chicago Tribune had written so much on Russia that he should receive the assignment to cover the Go Wen Gate and St. Peter. But we are afraid that he wouldn't find any bad things to write about up there and since that is about all he knows how to do he'd lose his job. Did Henry ever look for any good things in Russia? We expected him to be at least half decent even if the score of the game was against his class. Then again his stories wouldn't draw with all the muckrackers who have tried to bury Russia long ago. All of Russia is acclaiming their "plan". They expect to complete it in four years which is one year earlier than originally figured. Yet here is Henry Wales and the mighty Tribune saying WEEK-END BARRIERS HIGH STANDARD OF VOTING The New York state bureau of women in industry report« that women's wages are being "sharply lowered" and that the woman wage worker m compelled to "adjust her life to lower standards of living." A higher standard of voting will help prevent a lower standard of living, is a good Socialist slogan. —The New Leader. S. P. in Florida Two meetings addressed by Com-' rade August Claeseens in Tampa have had several hundred each in attend- < ance. Several party members have been added, and excellent contacts have ben made for further activity. J. J. Patton, 1101 East Lloyd St., Pensacola, has been elected to the National Committee. COSTUME. "What are you going to wear at the opera?" "A big diamond tiara," answered Miss Cayenne. "What has that to do with music?" "If I can make them stop and look, I don't care whether they listen or not." MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. Taxes and Good Intentions 8ooir:imany,:ictima of the pre*em ^^¡c crw. soouhe their sufferings by blaming President Hoover trL wn^VJty °f*e government in relieving d^-tress. Without a doubt die same people wouW be blam.ng a Democratic President, if L Democrat were now in power. Such an attitude, however, has no value or justifaction. It is extremely doubtful™ Hoover is completely devoid of the milk of hum« kindness; but if he were, -he would prefer to W prosperity, if for no other reney to old line po-hticians to break the law unmolested, so the rich pay millions into the campaign chests of the Republican and fhiTr; Zuirin °*er not ^ ^ «^ vitlif" faCi ?*p,ain8 why legislation, thougfti v tally needed has almost no chance of passing. iC klnJ^* Ch,ef8' Wh° Collect campaign funds also know they cannot for example, take a thousand dollar campaign 'gift' from a corporation, raise its tax bills by twenty thousand and then hope to get any more contributions in the future. We see then why after almost two years in which more than twenty million people have been on the verge of starvation nothing has been done to relieve this great suffering. Instead EI! 6 ^ Ie*iaUtul~ ^ve spent all their efforts in keep.ng down the taxes of their rich backers-putting the tax burden upon the rest of the people wherever possible. The policy of trusting in the good intentions of politicians has failed completely, the only way now left lies thru the Socialist Party, not merely because ihe record of Socialists in office proves that they can be trusted, but primarily because the campaign funds of the Socialist Party are paid by Workers. Thus Socialists when elected are not afraid of the power of the rich and can do what the most progressive Republicans and Democrats dare not do; namely pass necessarv social legislation and make the rich pay for measures. A. H. Kalish, Editor of the Young Socialist. these Bad Results of Depression The Hebrew Orphan asylum of New York reports s 16 per cent increase in the number of children cared uha institution. More than 60 per cent of the children in the asylum have both parents living. The heavy influx of children into child-carring institutions reflects the alarrtiing disintegration of family life resulting from the economic depression.