— 18 - Vpričo Boga! 2. Greh. O dečku Vilkotu. o katerem sem vam pisal zad-njie. kako !epo ga je učil oče o božji pričujočnosti. se nadalje pripoveduje ludi še to-le: Nekega lepega popoldne se gre Vilko z drugimi dečki izprehajat ven iz mesta. Pot jih pripelje mimo vrta. na katerem opazijo najlepše sadje. _Hej*. zakliče eden izmed dečkov. .glejte prekrasne hruške in te-le velike, ztatorumene breskve! Alo tovariši, tukaj - le je velika luknja v plotu- Zlezimo notcr in napolnimo si urno svoje žepe!" Drug za drugim se splazijo skoz odprtino in se spravijo nad hruške. Že je hotel tudi Vilko za njimi. — a k sreči se spomni očetovih be-sedi: ,Bog vidi vse in slišl vse!" in si misli: Bog tudi vidi. da hočem krasti. in hitro zbeži od zapelji-vega mesta. Kmalu pa zasliši žalostno ječanje. Pogleda skoz plot in vidi moža, ki s palico neusmiljeno pro-tepa enega izmed tovarišev. Za drugim pa teče velik dečck in ga ravno Se vjame. ko hoče zlesti skoz plo-tovo odprtino : potegne ga nazaj na vrt in ga enako občulno obdelava s palico. — O. kako se je zdaj dobro zdelo Vilkotu, da se je bil o pravem Lasu spomnil očetovega nauka o božji pričujočnosti! Bil je brez kazni in, kar je šc vse več, vest mu je dajala veselo zavest. da ni žalil ijubega Boga. 0, misel, da Bog vse vidi in sliši, ta miscl jc naj-boljše orožje zoper skušnjave, najboljša obramba proti grehu. In že zadnjič sem vam zatrdil. da hudobni Ijudje na svetu so zlasti lc zato hudobni, ker se ne spomi-njajo o pravem času, da jih Bog najsvetejši vedno opazuje, da je povsod pri njih. Zelo. zelo rad bi vam tako natanko razložil ta prekoristni nauk, da bi ga nikdar ne pozabili in se tem gotovejše varovali vsa-kega greha. 1. Človeku je že prirojeno, da se vpričo Ijudi ne upa počenjati kaj zlobnega in kaznivega. Navadno se hudobneži skrivajo, kadar nameravajo kaj hudob-nega. Že modrijan Seneka je rekel: ,,Večji del greha .!¦¦!¦' ¦ i. - fp - bi se ne storilo. ko bi hii zmiraj kdo pricujoč pri greš-niku." Pa saj nam jc Zveličar sam to povedai. Ako imaš pri rokah sv. evangelij, poišči si b i n ko Š tn i ponedeijek in Čitaj; tu najdeš zapisane besede: nSleherni. kateri dela hudo, sovraži luč in ne pride k I u či, da niso svarjena n j e gova dela." A grozovita nespamct zlobnežev je v tem, da se vpfičo Ijudi boje biti hudobni, vpričo Boga pa. ki jih povsod vidi in vedno opazuje, se pa ne bojč grešiti. O kr a l j u A n t i go n u se pripoveduje. da je nekoč v svojem šotoru poslušal dva vojaka, ki sta ga stražila in iia straži slabo govorila o njem. Kralj ves miren odgrne zagrinjalo in reče: ^Pojdita nckoliko proč od Šotora, da vaju kraij ne bo sližal!" Lahko si mislite. kako sta sc preslrašila ta neprevidna --pog;anska vojaka. Oh, mladi grcšnik, kako bi se še-le prestrašil li, ko bi se precej po tvoiem ^rehu prikazal nebeški Kraij, pa bi ti rekel; _Ako hočeš biti hu-doben in me žaliti. beži vsaj na tak kraj, da te ne bom videl in slišal!" Ali ti ubožec no moreš bežati nikamor, tia bi te nt' videl in ne slišal ivoj nebeSki kralj. Jezus Kristus. Torej bodi pametcn in misli na to že naprej. že takoj takrat, ko te začne motiti skušnjava. 2. Nekaterih Ijudi se pa Še posebno bojimo, da bi sg celo ne upali storiti kaj napačnega. Zelo izdivjan in izprijen bi že moral biti tak človek. ki bi sc jih ne bal, Posebno se bojimo n. pr.: a) takih Ijudi, ki imajo kako višjo oblast do nas hi nas lahko kaznujejo ali nam morejo kaj korisliti ali žkodovati itd.: b) takih, ki so sami zelo dobri. pobožni in sveti. in c) takih, ki jih zelo čislamo in se jim bojimo zameriti z nedostoj-nim vedenjem. a) Glej. vpričo svojih staršev, svojcg"a kateheta. učitelja, gospodarja, sploh vpričo svojih vtšjih se tako potrudiS, da bi ne opazili pri tebi nič graje ali kazni vrednega. Prav je to. Toda pomisli. kako zelo bi bil nespameten, ko bi se sicer bal kaj napačnega storiti pred Ijudmi, ki imajo lc majno moČ in oblast: Bogu vscmogočnemu, ki si popolnoma v njegovih rokah, ki te lahko stori časno in večno srečnega ali pa te 2' - 20 — ludi lahko (akoj kaznuje in pahnc v časno in večno trpljenje. — Boga neskončno veličastnega bi se pa »e bal! Dva sovražna polubrala, Andrej in Šimen, sta se skregala na vrtu, kjer sta skupaj delala. tako, da je že priglo do pretepa. Naenkral pa utihneta. kakor bi od-rezal. Zagledala sta namreč prihajajočega očeta. Ta ju resno pokara, rekoč: ,,Ako sta se mene zbala v svojem hudobnem poienjanju, koliko holj hi se morala bati pred Bogom. ki je priča vsakega vajinega dejanja, storiti kaj slabega!" b) Gotovo ste že slišali, da je nekaterim posebno svetim Ijudem dal Bog včasih ta dar, da so drugim takorekoč v srce videli in vedeli njih grehe. Marsikdo si kar ni upal stopiti pred takega svutnika. Tudi sicer ima navzočnost svetnikova nekaj nenavadnega. Ako je hudoben človek poleg svelnika, ga prevzame neka groza in žal mu je, da je hudoben: ako pa dober človek občuje s svetnikom, si ludi srčno želi, da bi bil še boljši, kot je ze zdaj. Ako je pa že pri ljudeh tako, se pač ne bomo čudiii, da so v svetem strahu trepetali oni, katerim se je vidno prikaza! celo angel iz nebes. Zdaj pa pomislite, kaj je svetost najsvetejScga človeka in najvišjega angela proti neizmerni svetosti neskončno popolnega Boga! Kako jc torej mogoče, da si Se kdo upa vpričo najsvetejSega Boga. ki ga povsod gleda in opazuje, storiti kaj slabega. Sv. Bernardin je bil že kot otrok tako svet in lepega vedenja, da so se ga drugi otroci, ako so po-čenjali kaj slabega, kar ustrašili in rekli: ,Tiho, Ber-nardin gre!" ter so lakoj nehali. Ako je navzočnost preprostega dečka tako hitro pregnala vso zlobnost, koliko bolj bi niorala božja pričujočtiost odvračati vsa-koga od vsega hudega! c) Kadar je kdo storil kaj napačnega. bi najraje videl, da bi ostalo skrito pred vsem svetom. Zlasti se boji, da bi ne zvedeli oni, katere posebno čisla, pri katerih bi si rad ohranil za vselej dobro ime, ..kredif. Ta bojazen je opravičena; le škoda, da je prepozna. poprej naj bi se bal, predno je storil hudobijo! — 21 - Kako sta bila Adam pa Eva vesela, kadar je Ijubi Bog prišel k njima in obieval ž njima kakor najboljši oče s svojima Ijubima otrokoma! Kako pa se je to izpremenilo. ko sta storila greh ! Zdaj pa sta se v ne-izmernem strahu in prebrilkili skrbeh skrivala pred nebeškim Očetom, da bi ne videl njune ostudne duše, ki je bila pred grehom tako lepa v rajski obleki ne-dolžnosti. A skrivala sta se, pa se skriti nista mogla. Oh nesrečnika. zakaj pa poprej nista pomislila lega ? Zakaj ni Eva pomislila takrat, ko je govorila s kačo, da je Bog zraven, da posluša njen pogovor in da vidi, kako že omahuje njeno srce? In zakaj ni vsaj Adatn pomislil ? Oh, nikar ne izprašujmo tega o naših prvih starših ; vprašujmo raje sami sebe : Zakaj pa mi ne pomislimo, da nas gleda naš nebeški Oče, kadar hočemo omazati ali morda celo razlrgati prelepo ob-leko nedolžnosti ? Zakaj nas ni strah pred njegovim ¦ najsvetejšim oblitjem — o pravem času? Zdaj torej lahko izprevidiš. kako strašna reč je vsaki smrtni greh: a ne le smrtni, marveč tudi odpust-Ijivi greh, zlasti zato, ker ga storimo vpričo Boga, v njegovi navzočnosti, pred njegovimi očmi, ker ga dru- fače še storiti ne moremo. Oh, kolika zlobnost res! alostno zgodbo o izgubljenem sinu si se že učil, kaj ne. Vem, da se ti je ubožec smilil. ker mi je znano. da ima dobro detinsko srce usmiljenje z nesrečniki. Oh, pa poglej. mladi grešnik. ti si še bolj usmiljenja vreden. Izgubljen sin je imel vsaj toliko ozira do do-brega očeta, da je feel od doma v daljno deželo, ko je holel biti zlobcn, da bi oče ne bil vpričo njegovih hudobij. Olej, ti pa lakrat. ko si se pregrešil. nisi bežal pred svojim nebeškim OCetoni, zato ker nisi mogel. Kar vpričo njega si se vedel tako napačno. — Odslej mora biti drugače. Misli o pravem času, misli vedno na to. da Bogvčvse invidi v s e !