PeStnlna platana v goMnli Let©, VB, It. 270. V Ljubljani, v srndo 29, novembm 1922. P©sams It. 1 DBn. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. I Socialistično delo za boljšo dražbo. Nasprotniki. Temu predlogu so nasprotovali vsi kapitalisti, to je razumljivo. Za nevedneže pa ni razumljivo, da so mu nasprotovale tudi vse »ljudske« stranke, kolikor jih je bilo na ljubljanskem magistratu zastopanih: Klerikalci, narodni socialisti in Kocmurjevci. Ti zadnji so zastopali socialistično stranko, čeprav so bili vsi (5 jih je bilo) izven stranke in v boju z njo-Vsi, prav vsi so bili proti. Župan, »socialist« dr. Perič je sicer sklical neko anketo, na kateri so govorili o stanovanjski bedi, a storili niso nič, samo zvišanje najemninskega davka so hvalili, ki spada med predpotopno posredne davke, ki so izrazito kapitalistični. Kaj je kapitalistu plačati par odstotkov, saj jih bo prevalil na svoje delavce in konsumente, dočim jih mora delavec plačati iz svoje borne plače. Po vrhu pa zadene procesija vsakega najemninskega davka samo tiste, ki imajo veliko družino, namesto tistih, ki imajo veliko stanovanje. Človek z veliko družino je že itak revež, da ne more plačevati velikega stanovanja in se mora stiskati v vedno manjše luknje, zdaj ga pa najemninski davek sili v še manjše — velika stanovanja ostanejo pa na razpolago kapitalistom, čeprav uimajo otrok. Vsakemu je jasno, komu je koristila Peričeva koalicija. Toda delavni sloji so se premalo zanimali. Predlog ak-cdskega odbora je bil sistematično umolčan — samo socialistični dnevnik »Naprej« ga je zagovarjal, ta pa tudi ni mogel Vsak dan ponavljati istih besed, če se noben ljubljanski list ni upal povedati ničesar niti za niti proti. Sploh ni vse leto bilo napisano proti temu predlogu prav nič, niti en sam razlog ne, samo tiho so ga vrgli v koš tisti Peričevci in Gosarjevci, ki l§iejo zdaj volilnih glasov pri ljubljanskih vagonarjih m ba-rakarjih, pri rodbinah, ki se tlačijo po dve in tri v stanovanjih niti za eno zadostnih Narodnih socialcev nimajo več na svoji strani, ti so končno vrgli »socialistično« krinko z obraza drJLzdružiU s starimi kapitalisti »Slovenskega Naroda«, Ja-M? tf,, fr.Kredltae banke, Ivana Kneza itd. Toda namesto Vi i j i so dobili na svojo stran druge lazisocialiste, Ki love delavno ljudstvo na komunistične limanice. Lepa zveza a zveza nastopa pod imenom »Zveza delovnega ljudstva«. Kes je »delovna«, ker trguje z delom, delavnega Ljudstva pa, ustega, ki dela, je pa za njo samo toliko, kolikor ga je zaslep-hvCxa blagoslovljenih obljub. Pa hudo zaslepljeno mora n v ,.upa.v. rešitev stanovanjske bede od takih ljudi, ki so Pokopali edini res izvedljivi predlog, in pripravili pot pred-stpječemu zvišanju najemnine, pri čemer bo ubogo nezavedno delavstvo plačevalo kapitalistu po 50 in 100 ali še več dinarjev mesečnega poviška, ker ni hotelo sebi plačevati po bbhn poštenega stanovanjskega davka. Kapitalist bo imel dobiček, namesto da bi ga imela občina v obliki novih hiš, ki bi nudile prebivalstvu nova, lepa in cenena stanovanja. Kdor je tako zapeljal to nezavedno ljudstvo, je kriv sodbe in to sodbo bodo pri volitvah izrekli vsi zavedni ter tisti izmed danes se nezavednih, ki jim bodo zavedni razložili to nezaslišano kapi* talistično lopovščino »ljudskih prijateljev«. Komunistični frazerji so pa vendar zagrešili še večjo lopovščino. Ti namreč so skrivajoč se za svojo »revolucionarnost« imeli korajžo nastopiti javno proti predlogu stanovanjskega davka. Samo enkrat in samo v 3 vrsticah — ko smo jim potem odgovorili v »Napreju«, se niso oglasili več. Dokaz, da se le boje ljudske — razsodnosti. Napisali smo jim takrat to-le: Odprava stanovanjske bede. »Odbor Društva stanovanjskih najemnikov obvešča Člane tega društva, da se ne strinja z načinom pobijanja draginje potom obč. stanovanjskega davka-« Tole je prvo obvestilo, ki smo ga prejeli proti temu davku. Od vseh strani nam dohajajo soglasja, vse se veseli, da je bilo vsaj v tej kričeči zadevi mogoče združiti nasprotujoče si struje k skupnemu nastopu in da se jim je posrečilo potom stvarnih razprav zediniti se na predlog, ki zadovoljuje vse pametne ljudi, ker je zmožen odpraviti strašno stanovanjsko bedo deloma takoj, deloma pa vsaj za bodoče. Nekateri so imeli začetkoma pomisleke, češ, da bo to le novo davčno breme, n. pr. starejši gospod uradnik je najprej rekel, da bo težko plačeval 5 dinarjev na mesec, da pa ne more v svojo sobo vzeti nikogar, ker mora imeti mir pri svojem večernem delu. Mlad zakonski par je izjavil, da bo težko plačeval 19 dinarjev mesečno, da pa vendarle, ne more imeti manj, nego ima: 1 sobo in kuhinjo. Ko smo jih pa prosili, da naj še enkrat natančno prečitajo ves predlog z utemeljitvijo vred in naj potem. izjavijo še enkrat, če se jim zdi veliko plačevati stanovanjskega davka toliko, kolikor znaša davek na vžigalice, obenem pa vedeti, da bo stanovanjski davek pomagal na pravičen način odpraviti stanovanjsko bedo, dočim je davek od vžigalic samo odiranje delavnega ljudstva, ko smo še posebe zakonskemu paru pokazali drug zakonski par, ki se stiska v. kuhinji, sobo je pa dal v podnajem, da bo mogel živeti — potem je soglašal uradnik, soglašal zakonski par, soglašali so vsi, ki so spoznali ta davek. Razen kapitalistov! Ti seveda ne soglašajo, ker se jim zdi krivično, da ne smejo imeti 7 sob zase in še nekaj lukenj za posle po vrhu! Ce torej najdete koga. ki se s tem davkom ne strinja, se najprej prepričajte, če ta davek pozna, če ga razume. Ce se mu zdi krivičen še tudi potem, ko ga že pozna, ga pustite pri miru — kapitalist je, ki ga ne boste prepričali, treba ga bo preglasovati. Kaj pa je z »Društvom stanovanjskih najemnikov«? Ali pozna ta davek? Da. Zakaj je njegov odbor torej proti? Zato, ker je kapitalističen, ker zastopa koristi kapitalistov. Kako to? Saj je društvo tudi v akcijskem odboru in je tam sodelovalo in soglašajo. Kako, da je zdaj'proti? (Dalje prih.) IVO MEZNARIČ, vojni invalid: n • • ® • 1 • J • 3. december in ljubljanski vojni invalidi. Tudi vojni invalidi so spoznali, da so Prišli ob svoje ude in zdravje radi vojne, *i le bila sad kapitalistične politike. Voj-ie žrtve so to resnico tudi že javno prignale. Invalidi so priznali, da za njih ni drugod rešitve kakor v političnem udejstvovanju. Id odločuje o, življenju in usodi državljanov, med katere spadajo invalidi prav tako kakor neinvalidi. Vsak invalid kot volilec s svojo krog-Ijico soodločuje. kdo bodi zastopnik ljud- stva v vladi. Ti ljudski zastopniki pa ljudstvo večinoma izdajajo, ker se ne ozirajo na njegove želje, potrebe in voljo, temveč vladajo samostojno, brez ozira na ljudstvo. Tak je danes režim v državi, ki se hoče polastiti tudi občin. Ljubljanski volilci, 3. decembra, 3. skrinjica. Kar velja za državno upravo, velja tudi za občinsko, ki naj bo taka. kakršno želijo občani. V nekaterih zadevah je delo v občini lažje in preprostejše kakor v državi, ker je omejeno na manjše ozemlje. manjše število prebivalcev, manj strok itd. Ker je v mnogih ozirih samoupravna edinica, ima tudi priložnost, storiti marsikaj dobrega in koristnega, o čemer odločujejo občinski odborniki. Gmotno omogočajo občini njeno delovanje davki — danes. žal. večinoma indirektni davki. Davke mora plačevati vsak, kajpak tudi invalidi. Kako pa občinski svet ž njimi razpolaga, zanima prav posebno vojne invalide, vdove in sirote, ker so najbolj odvisni od socialnih m zdravstvenih razmer, ker jih najbolj brigajo občinska zavetišča, pridobivanje obrti itd., ne more jim torej biti vseeno, kdo bo v občinskem svetu o vsem tem odločeval. Država je doslej za invalide, vdove in sirote prav malo storila ali pa nič. Tud; se ne bo treba čuditi, če bo nenadoma prevalila kako breme občini. Če to vemo. je naša dolžnost invalidom povedati, da imajo pravico soodloee-vati ne samo v državi, temveč tudi v občini. Najuspešnejše orožje proti sedanjemu krivičnemu režimu pa so volitve. (Da je režim krivičen, dokazuje že samo dosedanje »reševanje« invalidskega voraša-nja). Opozoriti moramo invalide, da ho-čeio ljudje, ki vladajo danes v Belgradu, vladati tudi v ljubljanski občini. To je resnica, ki je ne more nihče ovreči in mi kakor vsi drugi moramo ž njo računat; in se lažidemokratskemu režimu upreti. Izgnali ga bomo pa z volilnimi krogljicami. S strankami in njih imeni se ne bomo pečali. k^| vemo. da streme vse razen socialistične za istim ciljem — za ciljem sa-moodločevanja posmeznih izbranih estb na škodo splošnosti Ker je občina naša skupna last, zato smo vsi poklicani, da sejemo in žanjemo in ne pustimo, da bi sejala večina, žela pa samo izbrana kopica poedinccv. — V socialistični stranki odločajo organizacije. Tkzv. voditeljev ne pozna. Člani na odgovornih mestih stoje vedno pod nadzorstvom organiziranih članov. umljivo je corei da bedo uidi socialistični občinski odborniki vedno pod kontrolo. — Imamo danes na Slovenskem še druge »socialiste« — Peričevce. ki so pa deloma zbežali, deloma bili izključen: iz stranke — ker niso hoteli kontrole nad seboj. Invalid — dvakratna žrtev današnjega družabnega reda — ima torej dolžnost soodločevati o svoji in o usodi drugih, kar stori s tem, da voli tiste ki zahtevajo za pošteno delo — pošteno plačilo, torej socialiste. Invalidu, ki le ma’o premišljuje, odločitev 3. decembra ne bo težka. 4- V Trbovliali se je vršil preteklo nedeljo zbor narodno-socialistične mladine. + Mioisirski svet je razpravljal 27. t. m. o nazadovanju dinarskega kurza, ki so ga povzročile nekatere naše banke z nedovoljnimi špekulacijami. Odredil je »energične urotiakcije«. -j- V parlametarnlh krogih govorijo, da bodo morali črtati v proračunu za leto 1923.—24. najmanj 2 rniliardi dinarjev izdatkov. ker so davki, ki jih zahteva vlada. neizvedljivi. 4- Ministrstvo za notranje zadevo je potrdilo odredbo policijskega ravnatelj- stva v Saraievu, glasom katere so izgnani bivši narodni poslanec Gjuro Gjakovič v Slav. Brod. Živo; e J cf to vic v Valjevo in Rudolf Mikec v Zagreb. Vsi ti so namreč bili komunistični voditelji. 4- V Belgradu se je vršil 26. t. m. kongres četašev. ki ga je otvoril podpredsednik dr. N. Vukičevič. Kongresu so pri-sostovaii zastopniki vseh nacionalističnih društev. 4- V Beigrad je dospei zastopnik ameriške Bierove skupine zaradi izplačila 10 milijonov dolarjev posojila. -r Na Grškem ie 'sestavil novo vlado polkovnik Gonatas. Vlada je vojaška. H- V Lsusanni se v političnih krogih s trdovratnostjo vzdržuje vest. da se je sklenila med Jugoslavijo. Rumunijo. Bolgarijo in Grško nova balkanska zveza, ki je plod razgovorov med državniki omenjenih držav, ki so se vršili v zadnjem času. Ta vest je vzbudila velikansko pozornost in je n. or. Izmet paša. turški delegat na mirovni konferenci izjavil, da če bo ta vest potrjena, bo takoi odpotoval, kajti balkanska zveza pomeni za Turčijo zaroto balkanskih držav. -f Iz Innsbrucka poročajo, da so že prijeli atentatorje na sodr. Griinerja. ki so: trgovec Ernst Brococovici. visokošo-lec Ernest Maver, skladiščnik Herman Dodl in kovaški pomočnik Richard .linde. Vsi ti so člani »Oberlanda« ter hudi nacionalisti. 4 V Avstriji bo stopilo v veljavo s 1. decembrom t. 1. 150% povišanje tovornih tarif kakor tudi povišanje cen za premog; Vse to bo katastrofalno vplivalo na avstrijsko industriio na cene plina, električni tok, tramvaj itd. Svetovna vojna je pritirala Avstrijo na rob propada. Toda državici bi se lahko boljše godilo če Je ne bi izročili klerikalci z dr. Seiplom na čelu na milost in nemilost zaveznikom z zloglasnim ženevskim dogovorom. 4- lz Londona so 26. t. m. privedli na krov neke vojne ladje 400 irskih vstašev. katere so transportirali v neznano smer. V Dublinu divjak) vnovič najhujši poulični boji. spod šef, da podarijo vsem komunist nove škornje — po ruskem sistemu. Na klerikalni shod v Unionu s? vabljeni zgolj ljubljanski somišlje SLS. Tako poroča tudi »Sovenec«, ki -stavlja: »V petek pa so naši krscans socialni delavci napolnili veliko dvora Uniona. Krepko bodo nastopih vo lici, pristaši SLS v tej borbi«- Uboge ki kalne ovčice! Kaj bi neki rekle, ce . , zvedele, da je rekel gospod kon}® Fabjančič na sobotnem shodu v Mesi nem domu: »Mi nismo sklenili leompr -misa s klerikalci, temveč s krščanskimi socialisti ?« — Kako brijejo klerikalni vo ditelji norce iz njih. sijajno dokazu]ew resoluciji, ki sta bili sprejeti na ‘ skem shodu z velikanskim navdušenjem soglasno. Prva govori za P°višani^cari' ne na živino, to je predlagal g. druga pa. ki jo je predlagal g. pa za odpravo. Ta manever se jima £ samo zaradi tega posrečil, ker ML pobožne ovčice v svoje voditelje k _ ■ v bogove. — Tisti, ki mislijo, booo uen kalcem pokazali hrbet ter vrgli - -,J kroglice v tretjo skrinjico. V volilnem boju za ^ državnozborsK volitve je rekel g. prof. Fabjančič o « v Tokanu: »Tokan je kriv. da ie Pf ° Zaloške ceste!« Danes sta pa obadva pr »Zvezi delovnega ljudstva«. To se re^ unionski kavarni se večkrat snide prav po prijateljsko pokraml.ata ,a-tiki. Ubogi ljudje, ki jima še kal mejo! Unionu. Iz Smodejevega govora v v »Dne 3. decembra bodo pošteni n. vQ. alno misleči duhovniki pri občin * litvah pokazali in dokazali, da s*'/MaVdu-hovnik k delovnemu ljudstvu. v ^ov- seno pritrjevanje- Klici: Živela^ ^ ščina!)« »Slovenec« z dne ’ ono- hakor čujemo, so najbolj Pl°s . ti, ^er dejevemu govoru navzoči vaj na bo vnovič prišlo do strelni ^oinu-Zaloški cesti, bodo imeli umirajo da nisti takoj duhovnike pri rokan, Gosar, Brodar, bodo kar naravnost v nebesa poleteli- »Ju- Na shodu klerikalne stranke v ljubljanskem Unionu 26. t. ra. se je povspel g. Smodej do trditve, da »čujejo pri nasprotnih strankah veliko besed, a pravega programa da nikjer ne vidijo«. Ta trditev velja v polni meri za vse meščanske stranke s klerikalno vred. ne velja pa za socialistično stranko, ki objavlja ravno te dni članek z naslovom »Socia-' listično delo za boljšo bodočnost«, iz katerega je razvidno, da je stranka že delala po pravem programu, medtem ko so si vse stranke za ljubljanske volitve komaj sestavile program, po katerem bodo delale, tako vsaj obljubujejo volilcem-Da v našem delu ne vidijo še posebno klerikalci pravega programa, radi verjamemo, sai smo brali v »Slovencu« z dne 23. t. m. kako »fovš« razlagajo naš stanovanjski davek. In to dobro prera-čunjeno »fovš«, ki pomeni že popolno laž. G. Smodeju kot krščanskemu duhovniku iskreno čestitamo k njej! Prav dobro znamenje ie za nas, če se bojujejo »Fui TeuleJ!« tako vzklikao P° p0_ goslavijinem« poročilu ljudje. Hi. * •- jps siušat klanfariie znanega v0^l < lci dr. Puca. Dostavljamo, da, P^luS■ vzklikajo tako na shodin dem •- . Je- temveč tudi na shodih »za)e^;,aT1 stran-lovnega ljudstva«. Vse mešcans ču, ke so se čez noč prelevile v teče. ki irnaio smisel za social sarno no. Njihove »kozje molitvice« pa ^ pesek v oči ljubljanskim vohlce • d£> do spoznali vsi tisti voblci ki J ^ Šli na lim. Takrat se bodo kesah. P ^ prepozno! Še lahko vržete ^ cembra svojo kroglico v tretjo 11 “°»To je gospod oberkommdst čič«, je predstavil g. prePeluli g y Fabjančiča nekemu svojemu^ pnjate Jpre. unionski kleti v nedeijo zvecei. peluh jo je »uganil«. : i. nni Malomarnost oblasti. V JV.ezisiK ,n0 so oblasti tako zavlačevale P™ravi ^ delo za občinske volitve da doni,jdat. vtis. da hočeio zavleči volitve. Kanom . ne liste bi se morale dobiti po §. 1 • ob prvi razgrnitvi volilnih lineniko . krajinska uprava oziroma okrajno J:. ma, stvo pa se tega roka ni držalo. „ —, proti nam nasprotniki z lažmi! Vodici, če ‘ j. menda nalašč zadržujejo, količkaj zasledujete naše delo, se vam ‘ ne bo težko odložiti! Naša skrinjica je tretja! Pogovor na cesti. Jože: Zakaj pa delate v Pollakovi tovarni čez uro? Franee: To je pa tajna stvar, veš! Ce bomo zmagali Pri volitvah, so obljubili go- Znana tJrt 11«'“'« ““—7“ . v -ovC da nam je sicer nezmožnost nase U J ‘ JaV-se pa drzne biti hudobna v škodo dr n im interesom. i.e_pa nov_žalost.. „ ^ Če Ti ie zdravje ljubo, pij .^nev”aIii!i® pripravljen iz čajnih mešanic * vCj]j. »Buddha«. ki se dobe pri vseli trx Llubllama« Prihodnje predavanje sodr. Zv. Ber-nota: 'MussolIni in Mazzini se bo vršilo v četrtek, dne 30. t. m. ob 20. v tor;le zakurjeni dvorani hotela »Lioyd« na Sv. Petra cesti. Vhod z dvorišča. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi daljši Kovor vendar ne nad 10 minut. Vstopnica: sedež 3 Din, stojišče 1 Din. S s: stranice. j.. Skupna odfcorova seja krajevne nobene organizacije v Ljubljani in S p o d. ■*iski se bo vršia v sredo. 29. t m. ob j0!, ®* v uredništvu »Napreja«. Točnost '■Q,-žnost. — Predsednik. i8 strok, gi^ssifa* Seja centralnega odbora kovinarjev 9 I vršila v petek, dne 1. decembra ob °Po*dne v društvenih prostorih. redna odborova seia ijubljanske ^v^ode« se ne bo vršila v torek. 25. t. ■. temveč v sredo. 29. t. m. v centralnem “ptn, »Svobode« točno cb 7. zvečer, jrugrj odborniki naj se seje gotovo ude- HLAPCI duha ali želodca? w Inteligent je. Govore, da je dober Movek in pošten. Sam mi je navdušeno P‘£}.V{1. kako se je naslajali ko je čital 7]-^° »Socializem in vera«. ».. • Same j. te resnice, vse podpišem z obema ro-atna.. .« Veselil sem se takrat, češ: zopet Ucn’ ki je zmožen iskati resnico. •„ ,Kako sem se zmotil V volilnem bo-noSrife a^5vno Pri stranki, ki dela po Pobija ^atere "Socializem in vera« — Vprašujem se: ali je ta mož pozabil j.-*1 tisto, kar je nekoč doživel v svoji du-K'čai' Je sPO?-nal za pravico in resnico? aKo more sedaj pljuvati na vse tisto? !L?a niogoče ni pozabil ter je nje-sedaj? °st drusačna, kakor se kaže ki je^naDisi! tem Se !leIlote na Cankarja, hlapci w i rasno dram° o hlapcih. So PriSe kB1? na svoie pre; godca. So pa Jgi razpoloženj0-- ffiS??Ža.kak°r * ^ čl.u,f;5aj' ^^PČ^vanja konec? Ali ni lj()o K razumno bitje, ki ima prosto vo- , Cankar, Cankar! Ti si imel dobro oko. Veliko, veliko hlapcev si videl °krog sebe, x. V gibom gej. B. »Da ga boš nosu za spomin, Da se boš troštou z njim!« Res. o tej stvari nisem nameraval pi-Sau- Mislil sem namreč, da je vseeno, če iieumnost (mogoče tudi zloba) pase po tvojem lastnem pašniku. Pa sem se zrno-ll! kajti veliko je ovčic v prelepi naši da-jnovini. Zgodilo se je tedaj, da me je na-rulll prijatelj rekoč: »Nesrečnež, se ved-I10,nisi pljunil Bernotu v obraz... kaj... ^a^o. ti ne veš? Le ooglej si »Zarjo« štev. ‘--5.! Tam je napisala neka B. lepe stvari 0 tSernotu.« In odločil sem se, da napišem resnico 0 stvari, ne morda radi ovčic in telet, pač ^a radi naših lastnih pristašev, da bodo spoznali, kako se »Zarjam« proti nam »idejno borijo«. Povedati moram. 1. da je nemoralno, če ga. o. laže. Mogoče ie tudi. da ga. B. ni razumela, kar je sodr. Bernot povedal. Tedaj jo ravno tako nemoralno, če ga. B. govori o morali mesto o čiščenju nohtov! 2. da je nemoralno, če človek očita sočloveku. kar sam dela. Ga. B. pravi »Ker se vsakdo tam tiplje, kjer ga čevelj žuli, je tudi on razlagal zakonsko (!) oziroma spolno moralo.« Ga. B. se menda še spo-minia. da mi je svoječasno dala tri »duhovite razprave« o spolni morali, aa bi jih priobčil v nekem listu! Ga. B., ali morda tudi Vas »tamkaj« škoreni žuli? (,S'ccr ni bilo nikake nesreče — sai so razprave dospele na svoj cilj v koš!) 3. da je nemoralno, če hoče človek svojo strahopetnost opravičiti s čoto navadno lažjo! Sodr. Bernot je med debato sodružice (med niimi v prvi vrsti »Udeleženko B.«) direktno apostrcfiral ^ besedami : »Rad bi videl, da bi se debate udeležile tudi sodružice.« Pa sem zamv.n čakal. da bi se ga. B. udeležila! Nekoliko minut sem čakal, da bi se oglasila k besedi — ona je molčala. Sedaj pa piavi »Premalo časa je bilo. da bi era vpiasali (namreč sodr. Bernota)... itd.« 4. da je nesramnost prve vrs>.e. če ga. B. misli in indirektno tudi pove. da bi jaz ali drugi oženjeni možje, ali druge omožene žene. ki so bile tam navzoče-, na csovko. ki jo je baje vrgel sodr. li^inot cmoženim ženam v obraz »da so zagonske žene navadne...« molčali! Sram je lahko go. B. da ni proti tej psovki takoj nastopila, takoi. na licu mesta. Seveda — težko ie nastopiti na licu mesta proti psovki, ki ie nikd? izrekel ni, težko je ooerirati z lažjo tam. kjer bi laž-niivko takoi ves zbor lahko ugotovil; 5. da se ne da dokazati s sto jugoslovanskimi kronami da je laž resnica! 6. da moram »Zarii« čestitati kot postojanki. preko katere bo v najkrajšem času prijadrala izgubljena ovčica — prema-gavši vse izkušjave grešnega sveta, prav posebej pa brezverskega socialama — zopet v oristan iz katerega io je nekoč svet zvabil: v Marijino družbo! 7. in poslednre0°^. plemenitemu srcu z glasmm vz »Prav ie hudičem!«... , ™rJeta Ob zaključku shoda je blla, neobičajna resolucija s podporo gotov odkritosrčnih glasov. Preden se je oapv-sla’a v Belgrad. pa ie od tam dosp Ljubljano uradno obvestilo, da so mirani tudi poduradniki. Resolucija ^ temu obvestilu primerno dopolnim tem ie bilo nam toliko pomagano da ni bilo treba prirejati še enega snoaa radi maksimirania poduradnikov! * Bralce opozarjamo na naš članek, naslovljen na vojne iavaPPenraVjl-kar pravi med drugim popolnoma P no. da hočejo zavladati v Ljulbljain ^ gosoodie. ki vladajo že v Belgra -0O demokratizmu pa se edino lahko ^ z volilnimi krogljicami. Zato oa i v nost vseh tistih, ki nočeio ohuV o2j;ic<> skledo, vreči tretjega decembra ktw-v t r e t j o skrinjico. - Opomba ureo^ Odgovorni urednik : Anton PodbeJ^S*(jj). SSJ)-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu po •_ Tisk Učiteljske tiskarne v Kožuhovina svila, modni nafci** pUfita pašniki, spodnja po znižanih cen P« „» A.SINKOVIČ (Mf- IC. $ O S S, Ljubljana, Mest«! 1*9 Umetniški atelie V i S je izdelal beležni koledar za leto 1923 z originalno risbo T. K r a 1 j a. V razprodaji je na drobno in debelo v knjigarni Nove založbe v Ljubljani. Cena komadu Din 17’—, po . pošti Din 18 50. ^TAMPinr Jant.černeV% SUKNO l r. z. z o. z. . V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKA za promenadne in športne obleke v bogati izbiri priporoča tvrdka p~ . .. , .. . A. & E. Skabernč Pridobivajte narocnikeliLjubii..., ,<>. N O > D s LJUBLJANA Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. - Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ....... izdelki. ............... Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna LJublJaO Čekovni račun štev. 10.473. Telefon št. 261 Oolnlika glavnica K 30,000.000. Rezerve okroglo K 45,000.000-— Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Prodaja s r e { K razredno loterijo. Kupuje in prodaja v*a vrat« vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. —— bsb Brzojavni naslov: Banka, mm Ljubljani, Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in