P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
46
PRIMERJAVA REFERENČNIH 
STROŠKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE 
RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ OBNOVLJIVIH 
VIROV ENERGIJE
Alenka Kavkler, Mejra Festić in Sebastijan Repina
»Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije« opredeljuje 
finančno pomoč, ki si jo lahko pridobijo posamezne naprave obnovljivih virov energije 
ter način izračuna referenčnih stroškov električne energije, kar je osnova za določanje 
višine podpor. V članku povzemamo metodologijo za določanje referenčnih stroškov, ki so 
jo razvili na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan, ter predstavljamo 
izračun referenčnih stroškov za različne tehnologije obnovljivih virov energije. Po višini 
referenčnih stroškov izstopajo sončne elektrarne, medtem ko so najugodnejše velike 
hidroelektrarne in vetrne elektrarne. Analiza občutljivosti kaže, da so referenčni stroški 
električne energije občutljivi na višino investicije, medtem ko višina obrestne mere kredita 
ne predstavlja pomembnejšega ekonomskega tveganja. 
Ključne besede: obnovljivi viri energije, referenčni stroški električne energije, analiza 
občutljivosti.
47
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
A COMPARISON OF THE REFERENCE 
COST OF GENERATING ELECTRICITY 
FOR DIFFERENT TYPES OF 
RENEWABLE ENERGY TECHNOLOGIES
»Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije« (The 
regulation of subventions for electricity which is generated by renewable energy sources) 
encompasses financial aid that can be obtained by renewable energy power plants, and 
the calculation of reference costs for generating electricity - a criterion for the amount 
of the subvention. The paper gives a short overview of the methodology for determining 
the reference costs, as developed by the “Center za energetsko učinkovitost Inštituta 
Jožef Stefan” (Centre for Energy Efficiency at the Jožef Stefan Institute), and presents the 
reference cost calculations for different types of renewable energy plants. Solar plants have 
the highest reference costs, while large hydroelectric plants and wind power plants are 
the most cost efficient. A sensitivity analysis shows that the reference cost is sensitive with 
respect to investment costs, whereas the loan interest rate has only a minor influence on the 
reference cost. 
Key words: renewable energy sources, reference cost of generating electricity, sensitivity 
analysis. 
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
48
1. Uvod
Glede na ekonomičnost in prispevek posameznih tehnologij obnovljivih virov energije 
(OVE) k narodnogospodarskim makro kazalnikom je bilo treba oblikovati tudi ustrezen 
sistem stimuliranja države k OVE investicijam v energetiki. Glavni kriterij davčnih spodbud 
in olajšav za investicije OVE predstavlja lastna cena električne energije posameznih OVE 
tehnologij. Finančna pomoč električni energiji iz naprav OVE je opredeljena v »Uredbi o 
podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije«, ki je bila objavljena 
v Uradnem listu RS št. 37/09. Uredba med drugim določa tudi (glej 1. člen):
vrste proizvodnih naprav OVE, ki lahko prejemajo podpore;• 
razvrstitev proizvodnih naprav OVE v velikostne razrede;• 
podrobnejšo opredelitev podpor;• 
način določanja referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz OVE;• 
način določanja višine podpor ter pogoje za pridobitev podpore. • 
Podpore lahko prejemajo proizvodne naprave OVE, ki izkoriščajo naslednje obnovljive vire 
energije (3. člen): (i) energetski potencial vodotokov; (ii) vetrno energijo, ki se izkorišča 
v proizvodnih napravah na kopnem; (iii) sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih 
napravah s fotovoltaiko; (iv) geotermalno energijo; (v) energijo, pridobljeno iz biomase; 
(vi) energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase ter biološko razgradljivih 
odpadkov; (vii) energijo, pridobljeno iz odlagališčnega plina; (viii) energijo, pridobljeno iz 
plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav odpadnih voda; (ix) energijo, pridobljeno iz biološko 
razgradljivih odpadkov. Velikostni razredi proizvodnih naprav OVE, kot so določeni z 
»Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije«, so v 
Tabeli 1.
Tabela 1: 
Velikostni razredi naprav OVE
Velikostni razredi proizv. naprav OVE Nazivna moč naprave
1. Mikro manj kot 50kW
2. Male manj kot 1.000 kW
3. Srednje od 1 do 10 MW
4. Velike nad 10 do vključno 125 MW
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  9,  tabela 1.
Podpore so definirane kot finančna pomoč proizvodnji električne energije, ki jo lahko 
pridobi posamezna naprava OVE, če so stroški proizvodnje električne energije višji od 
cene, ki jo je zanjo mogoče doseči na trgu. Peti člen »Uredbe o podporah električni energiji, 
proizvedeni iz obnovljivih virov energije« opredeljuje dve vrsti podpore za proizvodne 
naprave OVE:
49
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
1.  zagotovljeni odkup električne energije; 
Center za podpore odkupi vso neto proizvedeno električno energijo po zagotovljenih 
cenah električne energije, ki so določeni s to uredbo.
2.  finančno pomoč za tekoče poslovanje; 
Ta podpora se dodeli neto proizvedeni električni energiji, če so stroški proizvodnje 
energije višji od cene, ki jo je za to energijo mogoče doseči na trgu. 
Ker so izhodišče za določanje podpore za proizvodne naprave OVE referenčni stroški 
proizvedene električne energije (RSEE), v nadaljevanju članka podajamo kratek opis 
metodologije RSEE ter predstavljamo izračune RSEE za različne tehnologije OVE. Prikazana 
je tudi analiza občutljivosti glede na višino investicije ter obrestno mero kredita. 
2. Kratek opis uporabljene metodologije
Referenčne stroške električne energije smo izračunali v skladu z napotki iz gradiva 
»Metodologija določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene iz obnovljivih 
virov energije«, ki ga je pripravil Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. 
Tveganje investicije smo ocenili s pomočjo analize občutljivosti. 
a. Referenčni stroški električne energije
V gradivu »Metodologija določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene 
iz obnovljivih virov energije« so referenčni stroški električne energije (RSEE) definirani 
na str. 7 kot:
RSEE predstavljajo celotne letne stroške delovanja tipične proizvodne naprave OVE, 
zmanjšane za vse prihodke in koristi delovanja (prodaja toplote, idr.) in so izraženi v 
€/MWhel, po naslednji enačbi:
RSEE = (STROŠKI – PRIHODKI) / ELEKTRIČNA ENERGIJA
Oznake:
STROŠKI = letni investicijski (anuiteta) + obratovalni stroški (€) + stroški goriva (€)
PRIHODKI = prodaja toplote (€) + druge koristi (€)
ELEKTRIČNA EN.  = letna proizvedena električna energija (MWh) 
= Instalirana moč (MWel) * letne obratovalne ure (h)
Metoda določanja RSEE temelji na anuitetni metodi vrednotenja investicijskih stroškov, ki 
upošteva tudi stroške kapitala oz. zahtevan donos na vloženi kapital. 
Pri proizvodnih enotah OVE, ki temeljijo na so-proizvodnji toplotne in električne energije 
(SPTE) ter tistih, ki uporabljajo goriva, na izračun RSEE vplivata tudi naslednja parametra 
(»Metodologija določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene iz 
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
50
obnovljivih virov energije«, str. 10):
1. električni izkoristek (IzkEl), 
t.j. razmerje med nazivno električno močjo proizvodne naprave SPTE 
in vhodno močjo goriva;
2. toplotni izkoristek (IzkT),
t.j. razmerje med nazivno izhodno toplotno močjo (koristna toplota) proizvodne naprave 
SPTE in vhodno močjo goriva. 
Porabo goriva ter proizvodnjo koristne toplote torej lahko izračunamo po naslednjih enačbah 
(str. 10):
Poraba goriva (MWh) = Nazivna električna moč (MWEl) / IzkEl * Obratovalne ure (h)
Koristna toplota (MWh)  = Nazivna električna moč (MWEl)* IzkT / IzkEl * Obratovalne ure (h) 
= Proizvedena električna energija (MWh) * IzkT / IzkEl
b. Analiza občutljivosti
Natančnih neto denarnih tokov investicije ne poznamo, ker so izpostavljeni številnim 
tveganjem; lahko jih le ocenimo. S pomočjo analize občutljivosti ugotavljamo, kako 
spremembe določenih spremenljivk vplivajo na višino denarnih tokov ter posledično 
na kazalnike uspešnosti investicije. Vsakokrat variiramo le eno od spremenljivk ob 
predpostavki, da ostanejo vrednosti vseh ostalih spremenljivk nespremenjene. Pomembno 
je izbrati kritične spremenljivke, katerih spremembe najbolj vplivajo na referenčne stroške 
električne energije (Brigham in Houston, 2001).
3. Predpostavke in podatki
Predpostavke so povzete po gradivu »Metodologija določanja referenčnih stroškov 
električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije«:
Amortizacijska doba:•  15 let. 
Podatek ustreza povprečni amortizacijski dobi proizvodnih naprav OVE glede na 
trenutno prakso.
Delež lastnih sredstev:•  40 % investicije.
Kredit:•  60 % investicije.
Zahtevani donos na lastna vložena sredstva:•  20 %. 
Zahtevani donos na lastna vložena sredstva v Sloveniji je sorazmerno visok zaradi 
možnosti selitve proizvodnje v druge države. 
Stroški kredita:•  6,5 %. 
Osnova za izračun stroškov kredita je EURIBOR za leto 2008 (4,7%) ter pribitek v 
višini 1,8%. 
51
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
Diskontna stopnja:•  12%. 
Diskontna stopnja je definirana kot tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC). 
Za sončne elektrarne je bila (skladno s smernicami iz tujine) uporabljena nižja (8%) 
diskontna stopnja, ker gre za najdražjo tehnologijo.
Letni strošek zaposlitve: • 25.000 EUR/zaposlenega. 
Osnovna cena lesne biomase•  v letu 2009: 23 EUR/MWh.
Povprečna cena mešanice substratov za bioplinarne•  za leto 2009: 14,98 EUR/MWh.
Vrednost koristne toplote za vse velikosti proizvodnih naprav OVE•  za leto 2009: 
26,74 EUR/MWh.
Tabele z osnovnimi podatki za različne tipe elektrarn so vzete iz gradiva »Metodologija 
določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov 
energije«. Za sežigalnice odpadkov žal ni na voljo nobenih podatkov. Uporabili smo 
podatke o moči elektrarne (MW), številu letnih obratovalnih ur, višini investicije (EUR/
kW), stroških vzdrževanja, obratovanja in zavarovanja (kot % investicije) ter o stroških 
dela (št. zaposlenih), ki so v Tabelah 2 do 7.
Tabela 2: 
Osnovni podatki za hidroelektrarne
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif. 
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW 0,05 4.000 2.300 0,9% 0,6% 1,5% 0,03%
do 1 MW 1 3.500 1.700 1,5% 0,6% 1,7% 0,4%
do 10 MW 5 3.500 1.500 1,5% 0,6% 1,8% 1,8%
do 125 MW 30 3.500 1.400 1,5% 0,6% 1,8% 9%
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  20,  tabela 5.
Tabela 3:
Osnovni podatki za vetrne elektrarne
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif.
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
Idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW
do 1 MW
do 10 MW
5 2.100 1.200 0,3% 0,2% 1,3% 0,5
do 125 MW 50 2.100 1.100 0,3% 0,2% 1,3% 5
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  21,  tabela 6.
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
52
Tabela 4: 
Osnovni podatki za sončne elektrarne (kot samostojni objekti)
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif.
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW 0,05 1.050 3.620 0,1% 0,05% 0,4% 0,015
do 1 MW 0,5 1.050 3.330 0,1% 0,05% 0,4% 0,15
do 10 MW 2 1.050 2.685 0,1% 0,04% 0,4% 0,5
do 125 MW 10 1.050 2.455 0,1% 0,04% 0,4% 4
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  24,  tabela 8.
Tabela 5: 
Osnovni podatki za geotermalne elektrarne
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif.
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW¹
do 1 MW
do 10 MW
5 6.000 4.600 2,0% 0,7% 1,2% 12
do 125 MW¹ ⁽¹⁾
⁽ ¹ ⁾  Indiv idualna obravnava proizvodnih naprav.
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  25,  tabela 10.
Tabela 6: 
Osnovni podatki za proizvodne naprave na lesno biomaso z več kot 90% deležem energije goriva
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif.
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW
do 1 MW
0,5 5.500 4.500 2,0% 0,8% 1,2% 1
do 10 MW
do 125 MW
2 5.500 3.200 2,0% 0,8% 1,2% 3
Vir :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  28,  tabela 11.
Električni izkoristek male proizvodne naprave na biomaso z več kot 90% deležem energije 
goriva je 12%, srednje pa 17% ob zahtevanem 70% skupnem izkoristku obratovanja.
53
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
Tabela 7:
Osnovni podatki za bioplinarne na bioplin proizveden iz biomase
Velikostni 
razred
Velikost
Obratov.
ure
Specif.
investicija
Vzdrževanje Obratovanje
Zavarov.
idr.
Delo
Mwe h/leto €/kWel % inv. % inv. % inv. št. oseb
do 50 kW 0,05 6.800 4.000 2,0% 0,8% 1,2% 0,12
do 1 MW 0,5 6.800 3.800 2,0% 0,8% 1,2% 1
do 10 MW 2 6.800 3.300 2,0% 0,8% 1,2% 3
do 125 MW ⁽¹⁾
 
⁽ ¹ ⁾  RSEE niso določeni .
V i r :  »Metodologi ja  določanja referenčnih stroškov elektr ične energi je  proizvedene iz  obnovl j iv ih  v i rov energi je« ,  I JS, 
str.  31,  tabela 13.
Za bioplinarne je privzet električni izkoristek 34%.
4. Rezultati
a. Referenčni stroški električne energije
Referenčne stroške električne energije (RSEE) za 5 tipov elektrarn smo izračunali po 
metodologiji, ki jo je razvil Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. 
Pripravili smo izračun za velike ter male hidroelektrarne ločeno, za ostale tipe naprav OVE 
pa smo izbrali največjo moč, za katero so na voljo potrebni podatki. Za sežigalnice odpadkov 
podatkov žal nismo uspeli dobiti. Rezultati, ki so podani v Tabeli 8, se ujemajo z RSEE 
iz »Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov« (UL RS, št. 
37/09) ter iz »Metodologije določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene 
iz obnovljivih virov energije«.
Tabela 8: 
Referenčni stroški električne energije za različne tipe naprav OVE
Tip elektrarne Moč (MW) Specif. invest. (EUR/kW) RSEE (EUR/MWh)
Hidroelektrarna (mala) 1 1.700 92,16
Hidroelektrarna (velika) 30 1.400 76,57
Vetrna 50 1.100 86,74
Sončna 10 2.455 269,22
Geotermalna 5 4.600 152,47
Biomasa 2 3.200 167,43
Bioplin 2 3.300 140,77
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
54
Kot smo že omenili, po višini referenčnih stroškov električne energije izstopajo sončne 
elektrarne. Najugodnejše so velike hidroelektrarne ter vetrne elektrarne. Rezultate smo 
prikazali tudi grafično na Sliki 1. 
Slika 1: 
Grafični prikaz referenčnih stroškov električne energije
b. Analiza občutljivosti
Glede na razpoložljive podatke je bilo smiselno narediti predvsem analizo občutljivosti na 
višino investicije ter na obrestno mero kredita. Pri investicijskih stroških smo upoštevali 20 
% in 10 % znižanje ter 10 % in 20 % povišanje. Obrestno mero kredita pa smo variirali kot 
4,5 %, 5,5 %, 7,5 % in 8,5 %. Rezultati so podani v Tabelah 9 do 15. Investicije so seveda 
bolj občutljive na spremembo višine investicijskega vložka. 
Tabela 9: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za male hidroelektrarne
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 78,19 85,17 92,16 99,14 106,13
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 88,30 90,20 92,16 94,18 96,26
55
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
Tabela 10: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za velike hidroelektrarne
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 65,06 70,82 76,57 82,32 88,07
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 73,39 74,95 76,57 78,23 79,94
Tabela 11: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za vetrne elektrarne
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 71,67 79,21 86,74 94,27 101,8
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 82,58 84,62 86,74 88,92 91,16
Tabela 12: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za sončne elektrarne
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 219,93 244,58 269,22 293,87 318,51
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 264,29 266,76 269,22 271,69 274,15
Tabela 13: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za geotermalne elektrarne
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 130,41 141,44 152,47 163,49 174,52
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 146,38 149,37 152,47 155,66 158,94
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
56
Tabela 14: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za proizvodne naprave na lesno biomaso z več kot 90% 
deležem energije goriva
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 150,69 159,06 167,43 175,79 184,16
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 162,81 165,08 167,43 169,85 172,34
Tabela 15: 
Rezultati analize občutljivosti RSEE za bioplinarne na bioplin proizveden iz biomase
VIŠINA INVESTICIJE
-20% -10% +10% +20%
RSEE (EUR/MWh) 126,81 133,79 140,77 147,75 154,72
OBRESTNA MERA KREDITA
4,5% 5,5% 7,5% 8,5%
RSEE (EUR/MWh) 136,91 138,81 140,77 142,79 144,86
Rezultate analize občutljivosti referenčnih stroškov električne energije za male 
hidroelektrarne smo tudi grafično prikazali na sliki 2. V modri barvi so prikazani rezultati 
spremenjene višine investicije, v rdeči barvi pa spremembe obrestne mere. Za ostale tipe 
naprav OVE vodi primerjava med analizama občutljivosti na spremembi obeh opazovanih 
vhodnih parametrov do podobnih zaključkov. 
Slika 2: 
Grafični prikaz analize občutljivosti za male hidroelektrarne
57
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
Referenčni stroški so bolj občutljivi na spremembo višine investicije kot na obrestno 
mero kredita, kar je razvidno iz bolj strmega naklona modre daljice. Presečna točka obeh 
daljic predstavlja izhodiščno vrednost referenčnih stroškov električne energije za male 
hidroelektrarne (92,16 EUR), dosežene ob osnovnih predpostavkah glede višine investicije 
in obrestne mere kredita, ki znašata 1.700 EUR/kW (Tabela 8) in 6,5 %. 
Sprememba obrestne mere kredita očitno ne predstavlja pomembnejšega ekonomskega 
tveganja, saj povišanje efektivne obrestne mere za 1 odstotno točko vodi do zvišanja 
referenčnih stroškov električne energije od približno 1,5 evra za velike hidroelektrarne do 
približno 3 evrov za geotermalne hidroelektrarne. Če se investicijski vložek poveča za 10 
%, se referenčni stroški električne energije povišajo za od 5 % do 9 %. 5 % dvig lahko 
opazimo pri bioplinarnah in proizvodnih napravah na lesno biomaso, 9 % dvig RSEE pa je 
dosežen pri sončnih elektrarnah. Rezultat je seveda odvisen od tega, kolikšen del stroškov 
predstavljajo investicijski stroški. Pri primerjavi spremembe RSEE je treba upoštevati tudi, 
da je za bioplinarne in proizvodne naprave na lesno biomaso potrebno plačevati za gorivo, 
kar pa za ostalih 5 tipov naprav OVE ne velja.
5. Zaključek
V skladu s predlogom direktive Evropskega parlamenta naj bi Slovenija do leta 2020 
dosegla 20 % delež energije OVE v celotni porabi energije. Rezultati naše analize kažejo, 
da so referenčni stroški električne energije OVE visoki ter za večino tehnologij celo višji od 
tržne cene elektrike. Zato bo v naslednjih letih zelo pomembno vlogo odigrala energetska 
politika, ki bo morala poskrbeti za zniževanje stroškov kapitala ob vzpostavljanju tržnih 
pogojev in stimulacijskih shem, ki ustrezajo tehnično pogojeni učinkovitosti in življenjski 
dobi OVE energetskih objektov. 
V Sloveniji je trenutno v pripravi »Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev končne 
porabe električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020«, ki bo predstavljal osnovo 
za sprejem nacionalnega akcijskega načrta Slovenije. Cilj nacionalnega akcijskega načrta 
je v letu 2020 proizvesti dodatnih 3.000 GWh električne energije OVE glede na sedanji 
obseg. »Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev končne porabe električne energije iz 
obnovljivih virov do leta 2020« predlaga več različnih možnosti oz. scenarijev za dosego 
tega cilja. 
P R I M E R JAVA  R E F E R E N Č N I H  S T R O Š KO V  E L E K T R I Č N E  E N E R G I J E  R A Z L I Č N I H  T E H N O L O G I J  O B N O V L J I V I H  V I R O V  E N E R G I J E
58
Literatura
A. Berk, I. Lončarski, P. Zajc: Poslovne finance, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
E. Brigham, J.F. Houston: Fundamentals of financial management, Harcourt College Publishers: Orlando, 
2001.
Institut Jozef Stefan, Center za energetsko učinkovitost: Metodologija določanja referenčnih stroškov 
električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije, Ljubljana: IJS, 2009.
Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET): Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev 
končne porabe električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020, Povzetek treh faznih poročil. Ljubljana: 
IREET, 2009.
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, UL RS, št. 37/09.