Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 17. aprila 1992, št. 16, letnik 51, cena 66 tolarjev • Prvi teden po stavki se je v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije vpisalo 1.230 novih članov. • Od stavke do začetka tega tedna se je v ZSSS vpisalo 1.840 novih članov. • Po stavki je iz svobodnih sindikatov izstopilo 5 članov. • V tem času se je na DE naročilo 217 novih bralcev. BODO TRAVO POPASLE KRAVE ALI LAČNI SLOVENCI? nuniKt ZAVLAČEVANJA Stranke beže od volitev kot hudič od križa — na 3. strani DRHAL PA VESELO KRADE NAPREJ Šefi v Finmedii pripovedujejo pravljice, v Utoku pa je obratovodkinja odpeljala usnje in najboljše delavce v svojo delavnico -na 15. strani, v Ravbarkomandi Država proti Las Vegasu ^ 7T 3 % lili: Hazardne hiše, kamor Slovenci (še) ne smemo, prinašajo velik čisti dohodek. V markah, šilingih, lirah, dolarjih... Pa bo sčasoma cvenka od »kockanja« še več, če bo zmagal razum in slovenskih igralnic ne bomo -podržavili. stran 10 NISMO V MEHIŠKEM SAMOSTANU Ministrica bi morala vedeti, s katerim sindikatom se kaže pogajati — na 6. strani četrtek , ob 14.00 Zasebna podjetnica Mira Lanišček je glede kraje v Mengšu, o kateripišemo na 15. strani DE, izjavila, da o njej ne želi javno govoriti, dokler »projekt« ne bo dokončno izpeljan. Meni, da gre za normalen izraz boja za preživetje, ki bo vsak dan večji in kije v tujem svetu povsem normalen. Lastnik materiala, kije bil odpeljan iz družbenega obrata, ni G AT, temveč le Uniteks kot izvoznik in tuji kupec. Podjetje Milax, v katerem zdaj menda delajo v treh izmenah, še nima vseh potrebnih dovoljenj in šefica te stvari zdaj urejuje. V svoje podjetje je sprejela vse delavce, kisajo prišli vprašat za delo. Na končuje gospa, ki lahko konkurira za podjetnico leta, dodala, da se vse to ne bi zgodilo, če bi bile stvari v Utoku in GAT-u urejene. ŽREBAMJE 14. 95. *91 10.000.000.00 SLT 3 x 50.000 »EH v obveznicah Republike Slovenije 32 osebnih avtomobilov NISSAN MICRA El NISSAN 40 vesp Piaggio in zaščitnih'čelad AAcosmos^o nr: 17. aprila 1992 E DVOJNI SALTO MORTALE Najnovejši Peterletov umotvor, pismo oziroma peticija slovenske vlade, je stvar za posebno razčlembo. Čeprav jo začne visokodoneča fraza o »zavesti skupne odgovornosti za slovensko državo«, gre namreč prav za izmikanje tej in domala vsakršni odgovornosti. Dobro voljo zbuja le to, da pod njo vendarle ni podpisov vseh ministrov. Je pa podpis ministra za pravosodje BAJKA PIRNATA. Jasno, logično, normalno! Mož je pač dosleden, premočrten, predvidljiv. Vsaj v politiki. V stroki je stvar namreč povsem drugačna. Možak ni ne dosleden ne premočrten. Pa ne mislim več na njegovo že anekdotično samohvalo, kako je kot prvi človek slovenskega pravosodja zagovarjal svoje tihotapske podvige. Zbodlo me je njegovo razglabljanje v ponedeljkovem Delu. Ukrepanju za prepoved stranke Zmaga Jelinčiča, ki brez dvoma zganja rasizem, se je pretkano izognil: »Osebno sem mnenja, da se to ne da prek časopisov, ker pač nasprotujem potezam, ki nekaj prejudicirajo. Končno gre v takšnem primeru za sodno odločanje, saj ima v upravnem sporu zadnjo besedo vrhovno sodišče. Zato po mojem o tem ne bi smelo biti javnih polemik...« Glej šmenta, kakšen preobrat! Kdo pa je potem tisti, ki je po časopisih pretakal solze, kdo vendar je na televiziji jokal in stokal o rdečih direktorjih, ki kradejo kot srake in bodo pobasali vso družbeno lastnino?! S tem ko se spreneveda o Jelinčičevih popadkih, je kajpak pljunil na tisto, ko je v javnih nastopih blatil čisto konkretna podjetja. Pa res le blatil. Daleč od tega, da bi z razkrinkavanjem njegove dvoličnosti hotel trditi, da ni imel prav. DE je v dveh letih sestavil pravcat almanah divjih privatizacij, kraj družbenega premoženja, divjaških odpuščanj delavcev in gore drugih krivic, ki se jim godijo prav v času nove oblasti. Res zgolj oblasti, o vladavini namreč ne moremo več govoriti, o brezvladju pač. »(...) Zakon o družbenem kapitalu je kot možnost uvedel prodajo dela podjetja ali podjetja v celoti. Prihaja pa do povsem nasprotnih mnenj organov nadzora o tem, kaj se šteje za del podjetja. Na to je vplivala zakonodaja, ki tega ne ureja popolno in jasno (...) Lastninsko preoblikovanje podjetij in razmah podjetništva je sicer v skladu z duhom nove podjetniške zakonodaje, ki pa je niso spremljali predpisi o načinih in postopkih privatizacije družbene lastnine. To omogoča stihijsko odtujevanje, špekulacije in zlorabe. (...)« To je res le drobec iz debele knjige, v kateri družbeni pravobranilci ugotavljajo, kaj in zakaj se dogaja. Tu ne pomagata ne jok ne stok, treba je pač urediti stvar in dotlej družbeno lastnino zavarovati. In pika. Konfederacija sindikatov 90 Sporočilo za javnost Na naslov KS 90 Slovenije in nekaterih njenih članic so prišli protesti zaradi izklopa električne energije v času opozorilne splošne stavke 18. 3. 1992. Javnost in še posebej prizadete obveščamo, da nasprotujemo takšnemu načinu stavke. Stavko na področju energetike je napovedal in organiziral republiški odbor energetike pri ZSSS. Sindikat Elektro Gorenjska - član KS 90 Slovenije ob tem sporoča: 1. Sindikat Elektro Gorenjska, vključen v območni sindikat Svet Kranjskih sindikatov, na republiškem nivoju pa v Konfederacijo sindikatov 90, se je pridružil stavki dne 18. 3. 1992, ker so stavkovne zahteve sindikatov KS 90 in ZSSS upravičene. 2. Naš sindikat je na podlagi ocene načina, poteka in posledic stavke ocenil, da oblika stavke z redukcijami ni primerna, ker je bila z redukcijami povzročena nesorazmerno velika škoda v primerjavi s cilji stavke. 3. Sindikat Elektro Gorenjska, Konfederacija sindikatov 90, v katerega je vključenih dve tretjini zaposlenih in 90 % delavcev, ključnih za izvedbo redukcij, je z večinskim mnenjem sprejel (na delnih zborih dne 18. 3. 1992) odločitev, da dne 23. 3. 1992 in v bodoče, v primeru stavke ZDE ZSSS z redukcijami, ne bo izvajal redukcij. 4. Še vedno podpiramo stavkovne zahteve, vendar predlagamo tako obliko stavke, ki ne bo tako kruto prizadela širo- kega kroga uporabnikov (gospodinjstva, industrijo), razen v skrajnem primeru neplačnike. Slavko Renko, Predsednik sindikata ELEKTRO GORENJSKA Boris Mazalin Predsedujoči KS 90 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije Obvestilo javnosti Obveščamo vas, da je Predsedstvo skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije na seji dne 16. 4.1992 sklepalo o uskladitvi pokojnin in drugih denarnih dajatev na podlagi gibanj plač v mesecu februarju letos glede na predhodni mesec. Iz uradnih podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko je razvidno, da so povprečne plače zaposlenih v tem mesecu po-rastle za 12,7%. Zato je Predsedstvo skupščine Skupnosti sklenilo, da se pokojnine in druge denarne dajatve (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro in preživnine kmetom) na tej podlagi uskladijo z, veljavnostjo od 1. 2. 1992 tako, da se povečajo za 12,7%. Za enak odstotek in v istem roku se uskladijo tudi starostne in družinske pokojnine, določene po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki jih izplačuje Skupnost. Uskladitev bo izvedena pri izplačilih pokojnin in drugih denarnih dajatev za mesec april. Tedaj bodo upokojencem in upravičencem do de- Vljudno Vas prosim za objavo mojega pisma v vašem časniku. Napisala sem ga tako, kot znam in občutim in kot sem vso življenjsko nesrečo tudi resnično doživela. Hvala za razumevanje in ostanite še naprej tako hrabri in z nami - delavci! Resnica le slepa, vendar vidi v temi! Si lahko mislite: »šverca-nje« človeških organov in delov človeškega telesa, sumljivi »strokovni incidenti« z usodnimi napakami... (Zapisano v DELAVSKI ENOTNOSTI 22. nov. 1991). NAPAKE ZDRAVNIKOV SO HITRO POD ZEMLJO - NEDELJSKI DNEVNIK 1. dec. 1991 ZDRAVNIKI NE POZNAJO SODIŠČ - NEDELJSKI DNEVNIK 8. dec. 1991 Ob branju zgoraj navedenih člankov me je objela vroča jeza, pomešana s takim gnusom, da ne morem biti tiho, še posebej, ker so javno izrečene besede dr. AČKA iz LJUBLJANSKE PATOLOGIJE še kako resnične in vsega obsojanja vredne. Ukradeni človeški organi, prikrivanje resničnih okoliščin, ponarejanje medicinske dokumentacije, ki bi lahko služila kot dokaz za skrajno neodgovorno medicinsko malomarnost, katere posledica je smrt. Smrt, povzročena iz malomarnosti, ki so jo storili ljudje, katerih poslanstvo je reševati človeška življenja (zato jih tudi vsi plačujemo), je zame kriminal brez primere, ki ga je povrh vsega skoraj vedno nemogoče dokazati. Zakaj? Ker na ključnih odgovornih mestih VLADAJO ljudje, katerih edini cilj je: UTIŠATI IN SKRITI VSE, KAR BI UTEGNILO ŠKODITI NJIHOVEMU UGLEDU IN DELU. Pri tem pa se poslužujejo najbolj nesramnega sprenevedanja, nizkotne premetenosti in celo groženj. Res, neverjetno je, dokler vsega tega ne doživiš sam in vsega gorja ne občutiš na svoji duši. Pred dvema letoma mi je v splošni bolnišnici Maribor za posledicami prometne nesreče umrla moja 17 let stara hčerka. Očividci nesreče so povedali, da so reševalci zamujali eno uro s prihodom na kraj nesreče, prav tako sta to potrdila zdravnika, ki sta nam tisto nesrečno jutro povedala uro sprejema moje hčerke v bolnišnico. Jasno je torej, da hčerka ni mogla dobiti nujno potrebne medicinske pomoči na kraju nesreče (tam je sama prosila zanjo) niti pozneje v bolnišnici v času, ki so ga tam ponaredili odgovorni. Četrti dan je hčerka v bolnišnici umrla. Ta dan svojci nismo mogli do nje, saj nam celo sama zdravnica ni »znala«' povedati, kje je hčerka. Pozneje smo preko časnika VEČER dobili pojasnilo predstojnice oddelka, da je bila takrat moja mrtva hčerka v sobi za »nujne posege«. Hčerko smo smeli videti šele drugi dan, po »obdukciji« ... Zaradi vsega sem se pritožila na REPUBLIŠKO MINISTRSTVO za zdravstvo in po letu in pol vendarle dobila odgovor. V obširnem poročilu strokovne komisije pa je bilo zapisano vse, prav vse - razen RESNICE. Ugotovili so, da reševalci niso zamujali - torej »lažejo« vsi, ki so bili na kraju nesreče (policija, gasilci, bližnji stanovalci). »Lažeta« tudi oba zdravnika, ki sta nam tisto nesrečno jutro povedala uro sprejema pokojne hčerke, ki se natančno ujema z vsemi neposrednimi očividci. Nadalje »strokovna« komisija ugotavlja, da je hčerka »že« pol ure po nesreči dobila vso potrebno medicinsko pomoč in jo tudi časovno opredelila. Svojci smo po dobrih dveh urah (po nesreči) prihiteli v bolnišnico in tam na hodniku pred šok sobo dobili hčerko (z nami je bila tudi policija) BREZ infuzije, katetra, inspiratorja... Vse to je dobila, ko je bila odpeljana v šok sobo. Torej 2 uri in 20 min. potem, ko je policija o nesreči obvestila reševalce. In izvedenci na strokovni ravni nadaljujejo: »Če je vendarle obstajala majhna možnost za preživetje, je le pod pogojem, da bi bila poškodovanka dobila visoko koncentracijo kisika in zdravil na kraju nesreče...« Pozneje, ko sem v bolnišnici iskala medicinsko dokumentacijo o pokojni hčerki, sem se lahko pogovarjala samo s predstojnico oddelka. Ona je bila edina, na katero sem se morala obrniti, četudi sem iskala drugega zdravnika. Zdravniških dokumentov o zdravljenju hčerke nisem dobila. Gospa predstojnica je pojasnila, da takih dokumentov svojcem umrlih ne dajejo, tudi kopije ne. Izgubila sem svojo hčerko, najdražje, kar sem v življenju imela. Za njeno smrt ne krivim zdravnikov, ki so jo zdravili, saj sem prepričana, da bi ji pomagali, če bi jo pravočasno dobili v roke. Navkljub vsemu pa vendarle ostajajo DMKiA PUT nepošteni, ker so s svojim ko-legialnim molkom pomagali reševalcem in predstojnici oddelka - ponarediti čas sprejema, čas začetka zdravljenja pokojne hčerke, v katerem (o TEM SEM PREPRIČANA) je skrit resnični vzrok njene smrti. Če to ne bi bilo tako, zakaj je potem tako sistematično obdelan čas, ki ga je LAŽNO v »strokovno poročilo« zapisala celo REPUBLIŠKA komisija za zdravstvo. Medicinske malomarnosti in napake so resnično hitro pod zemljo, če pa se jih kdaj le uspe obelodaniti, so zopet edini izvedenci — zdravniki. Pošteni in nepošteni - združeni v enega BOGA, do katerega ne more niti sam g. Bavčar z vso svojo varnostno službo. To je tudi eden izmed mnogih razlogov, da zdravniki ne spoznajo sodišč - niti takrat ne, ko te sami tožijo, tako kot mene. Najprej so mi javno zagrozili s tožbo, ker da sem s svojimi javnimi pritožbami sejala nezaupanje ljudi v zdravstvo in njihovo delo, in svojo grožnjo tudi uresničili. Po letu in pol so tožbo v CELOTI uma-knili, vendar tokrat tega niso povedali javno. In vendar, četudi je resnica (in hiša pravice) slepa, vidi v temi. Pravne poti do nje so brez pomena, kajti čeravno bi bile izvajane tako, kot so v naši pravni domovini zapisane, nam naših najdražjih ne more nihče več vrniti! Mafija v zdravstvu pa deluje dalje in povsod. Ne izbira ne kraja ne časa ne žrtev. Ona si vzame vse in za vedno. Tudi zdravnikovo ženo. Res gnusno! Marijana Meglič Goriška 23/a, Maribor / PREJELI ]=\/ šil Sl namih dajatev obračunani in izplačani za 12,7% višji zneski pokojnin in denarnih dajatev od tistih, ki so bili izplačani za mesec marec, poleg tega pa bodo obračunane in izplačane tudi ustrezne razlike med novimi zneski pokojnin in denarnih dajatev in že izplačanimi za meseca februar in marec 1992, ker velja uskladitev za nazaj od 1. 2. 1992. Izplačila pokojnin in drugih denarnih dajatev sku- paj z ustreznimi razlikami se bodo pričela 30. 4. 1992. Skupno sporočilo Sestali sta.se delegaciji LDS in SDP, ki sta ju vodila dr. Janez Drnovšek in dr. Ciril Ribičič, in se pogovarjali o razreševanju vladne krize, volilnem sistemu in sodelovanju strank. Poudarili sta skupni interes in pripravljenost za sodelovanje pri zamenjavi neuspešne vlade in doseganju soglasja glede volilnega sistema. Posebej sta poudarili tudi pomembnost čimprejšnjih volitev. Informativna služba SDP Slovenije Socialistična stranka Slovenije Izjavi štirih vlatlnih strank na rob Izjava predsednika vlade in štirih strank, ki še podpirajo njegovo vlado (SKD, NDS, LS in SLS), dne 13. aprila 1992 je za politično javnost svojevrstno presenečenje. Najprej zato, ker izvemo, da ena od teh strank, SLS, še naprej podpira g. Peterleta, čeravno je prav ta stranka vložila uradno konstruktivno nezaupnico zoper predsednika vlade. Kot vemo, je kandidat SLS g. Ludvik Toplak. Kako lahko neka stranka, če je seveda kolikor toliko resna, vlado obenem podpira in ruši? V izjavi je nadalje zapisano, da štiri stranke »ugotavljajo«, da je bil zlorabljen institut konstruktivne nezaupnice. Ne glede na to, da je jasno, da stranke niso pristojne za »ugotavljanje zlorab« ustavnih institutov, pa znova zbode v oči dejstvo, da ena od strank (znova SLS) taisti institut uporablja. Čisto na koncu štiri vladne stranke predlagajo rekonstrukcijo sedanje vlade. In sicer tako, da bi imela čim širšo podporo v skupščini. Če je v tem bistvo sporočila štirih provladnih strank, pa moramo ugotoviti naslednje: - da gre za nov poskus že videnega, saj je znano, da je bil g. Peterle s ponudbo za širitev vlade pred meseci že zavrnjen; — da je prva ovira za sestavo vlade s širšo podporo prav predsednik vlade sam, saj trmasto vztraja pri vodenju vlade z izrazito manjšinsko podporo. Zato ni logično, da g. Peterle institut konstruktivne nezaupnice graja, saj se ima le njemu zahvaliti, da lahko še naprej vlada. Predsednik, ki ima v svojem kabinetu tako zmedo in razsulo- in ki ga podpira tako malo poslancev, mora odstopiti. Socialisti pričakujemo, da bo g. Peterle zmogel toliko časti in morale in s tem radikalno posegel v stanje, nad katerim se sam tako zgraža. Viktor Žakelj, predsednik Izjava ob podražitvah Ni naključje, da je vlada g. Peterleta le nekaj ur po neuspelem glasovanju o konstruktivni nezaupnici objavila vest o podražitvi moke in kruha in napovedala podražitve elektrike in PTT storitev. Da bi kaj takega storila pred glasovanjem o kandidaturi g. Bavčarja, vladi seveda niti na misel ni prišlo. Zgodilo se je natanko tisto, na kar so opozarjali mnogi, ki so se 8. aprila v skupščini pridružili kritikam sedanje vlade. Račun za neuspehe sedanje vlade se znova izstavlja najbolj ogroženim, ki jih je vedno več, in nič ne kaže, da bi imela ta vlada resno namero, da to prepreči. Veliko več ji je do ohranjanja oblasti. Skrajno mero slabega okusa pa presega sam ministrski predsednik, ki za povsem razglašeno delovanje vlade krivi ministre, torej svoje podrejene. Na delež lastne odgovornosti za tako stanje pa niti ne pomisli, kaj šele, da bi ponudil svoj odstop. Samo to bi bilo normalno za parlamentarno demokracijo. Zato je za verižno vlaganje konstruktivnih nezaupnic kriv predvsem predsednik vlade sam. Z eno samo gesto, z njegovim odstopom, bo tudi v našem parlamentu naenkrat več resnosti, pa tudi možnosti, da prej pridemo do novih volitev. Skrajno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ta vlada, s predsednikom na čelu, javno izraža prepričanje, da je »najboljša«, nezamenljiva in sila uspešna. Podatki, ki jih premorejo v tej vladi in smo jih slišali tudi na zadnjem zasedanju skupščine, nam kažejo na raj na zemlji. A v tem raju je kruh vsak dan dražji, nezaposlenih vedno več, še enkrat toliko je zaposlenih, ki prejemajo manj plače, kot znašajo podpore brezposelnim. Vlada pa nič. Mag. Viktor Žakelj, predsednik 17. aprila 1992 tribuna X-25 JAVLJA Od novopečenega socialdemokrata (SDSS) Janeza Janše smo zvedeli, da je socialdemokracija stranka, ki se obnese v različnih kombinacijah. Ker smo to izvedeli od soavtorja dokumenta »Identiteta SDZ«, bo to zagotovo držalo. Da pa so te povezave lahko kaj zanimive, pričata naslednji izjavi: 1. Dr. Jože Pučnik: »Ne delajmo si utvar, kajti tukaj ne gre za nacionalno, ampak za socialno vprašanje... Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju začetega stanja z dnem plebiscita. Če hočemo v Republiki Sloveniji zagotoviti trdno socialno strukturo, bomo namreč morali uvesti nekakšna merila pri dajanju državljanstva. Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi si ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. Zavedati se moramo, kaj je v okviru Slovenije po socialni plati mogoče reševati in česa ne - nacionalna plat vprašanja je namre.č drugotnega pomena. Tukaj si urejamo skupnost, ki si od vsega začetka mora zagotoviti življenjske pogoje, pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije morda tudi na neljub način, odpravimo... Potrebno bo izračunati - tudi demografsko - kakšni posledični problemi bi lahko nastali v petih ali desetih letih skupaj z zahtevami po kulturni avtonomiji. Osebno se bom z vsem vplivom, ki ga imam v socialdemokratski stranki, zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. Knina v Sloveniji ne maramo in danes imamo možnost, da te stvari humano, socialno in pravno demokratično rešimo. Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov in nobene mitingaške demokratičnosti...« (Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega, DELO, 17. 12. 1990, str. 2.) 2. Zmago Jelinčič, poslanec v občinski skupščini Ljubljana Center, izvoljen na listi Pučnikove SDSS, in tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke SNS v intervjuju Vinku Vasletu: »Podoben odnos do tujcev je v svetu značilen za skrajno desnico, za fašiste... Takšen odnos ne, ker se jih mi želimo znebiti s pravno-Iegalnimi sredstvi, ne pa z atentati, pretepanji in podobnim. (Delo, 1. 4. 1992, str. 3) PUČNIK in JELINČIČ torej ne zagovarjata KONČNE REŠITVE na podalpski način pred 50 leti. Nova podalpska (social)demokracija problema ne bo odpravila (Pučnik) in se ga znebila (Jelinčič) nasilno, ampak »humano, socialno in pravno legalno«. Jelinčič le uresničuje, kar je humanist in znanstvenik Pučnik napovedal pred poldrugim letom. Boljševiki so trdili, da sta socialdemokracija in fašizem dvojčka, in tudi Pučnikovo o »gnilih kompromisih in mitingaški demokratičnosti« diši po tistih časih in ljudeh - kot tudi tisto o humanosti, pravno legalnih sredstvih... Levo ni nujno levo in desno ni vselej desno, vam s stališča relativnostne teorije sporoča za VOS, KOS, VIS in Vas najmanj trojni agent. X- 25 PREDVOULNA ARENA Številke si lahko razlagamo tako ali drugače. Če pa vemo, da so uradnega, torej preverjenega izvora, potem naj bi bile eden najbolj pretehtanih argumentov za opozorila, da z vladanjem nad neko deželo ni vse tako, kot bi po splošnem mnenju moralo biti. Prav govorico uradnih statistik si je namesto politikantskih obtožb in praznih obetov izbral neodvisni poslanec Zdravko Zabukovec, da bi dokazal uspešnost Peterletove v v Gledano moralistično, je precej neprijetno udarjati po človeku, po katerem že tako in tako (skoraj) vsi udrihajo. Toda v naši politiki, kjer se vaški zvonik vidi kot evropska katedrala (Šeligo), tudi zdrava kmečka pamet ne velja veliko, sicer bi Lojze Peterle že pred Zadnji korak Rdeče številke vlade, ko je še jahala na valovih splošnega osamosvojitvenega soglasja (čeprav je bil sam Peterle v ključnih trenutkih nekako v ozadju), oziroma na njeno jalovost, ko je bilo treba bika zgrabiti za roke, ki se mu lahko reče tudi sorazmerno solidno življenje državljanov ali graditev (tudi) gospodarsko, ne le politično samostojne nove evropske države. Naštejmo samo nekatere uradne številke, ki jih je navajal Zabukovec: padanje industrijske proizvodnje, ki se je začelo z Peterletovim vladanjem, se nadaljuje: od lanskega do letošnjega februarja za 13,4%, število nezaposlenih državljanov je narastlo za skoraj 70% v enem samem letu, teh je že skoraj sto tisoč, da o potencialno nezaposlenih, delavcih na čakanju, ali tistih, ki jim nezaposlenost neposredno preti, niti ne govorimo. Plače so realno padle za dobro tretjino, tako da zdaj povprečno znašajo nekaj čez tristo mark mesečno. Cene so porastle za skoraj 250%, samo v času od januarja do aprila letos za 42,6%. Za tretjino so se zmanjšale naložbe, manjši je promet, izvoz... Podobne podatke smo slišali že na prvi predstavi v parlamentu, ko je v glavni vlogi nastopal magister Voljč, čutimo jih pravzaprav na vsakem koraku, še najbolj pa v družinskih proračunih. Čeprav je Peterletova vlada očitno naglušna, jo je treba nanje kar naprej opozarjati. Zato pa imamo poslance, mar ne! ^ meseci potegnil zase častno, za mlado državo pa rešilno potezo in odstopil. Kaj si od tega že obupanega oprijemanja oblasti, ki že meji na nelegitimnost, kajti znašel se je v dokazani manjšini, predsednik vlade obeta, ve le on sam. Ne glede na to, da si tudi parlament ne more po pilatovsko umiti roke, je jasno, da je izvor in generator politične blokade prav Peter-letovo vztrajanje na pre-mierovem stolčku. Konec koncev smo poslance v parlament izvolili na svobodnih in demokratičnih volitvah (čeprav prav krščanski demokrati zdaj sejejo dvome, češ da so bile volitve le napol svobodne, popolnoma svobodne bi najbrž bile šele takrat, ko bi na njih sami zmagali), Peterle pa je prej proizvod nekega ne preveč pretehtanega dogovora v koaliciji, ki je jurišala na oblast. Če je ta medtem iz različnih razlogov razpadla na posamezne dele, potem je tudi ta dogovor ničen. Parlamenta, kakršenkoli že je, ne moremo zamenjati, razen na novih volitvah, ni pa nobenega resnega razloga, da kaj tega ne storili s predsednikom vlade. Delovalo bi dobrodejno. Njegov odstop ali zamenjava bi odprla nove možnosti dogovarjanja med strankami na podlagi, ki je edina stvarna: realnem razmerju moči v parlamentu, ki je seveda zdaj drugačno, kot je bilo tisto, ki je Peterleta ustoličilo. Zadnji čas je, da to uvidi, sicer se mu utegne zgoditi, da ga bo, če uporabim njegove besede, neusmiljena zgodovina obrila na suho. Jože Poglajen TAKTIKA ZAVLAČEVANJA Polovica odraslih Slovencev, kakor kažejo novejše raziskave javnega mnenja, ne ve, za koga bi volili, če bi bile volitve zdaj. S precejšnjo zanesljivostjo bi lahko trdili, da je večini ljudi čez glavo dovolj bolj ali manj jalovih medstrankarskih pregovarjanj, medtem ko se gospodarski in socialni položaj stalno poslabšuje. To ne pomeni, da so ljudje proti večstrankarstvu, pač pa na ta način protestirajo proti politični (strankarski) blokadi, ki vsakršen poskus začeti razvojni ciklus pripelje v slepo ulico. Na drugi strani to dokazuje, da stranke, čeprav nenehno zatrjujejo nasprotno, v resnici niso pripravljene na nove volitve, ki naj na novo razdelijo karte za odrešujočo igro. Pred dvema letoma zmagovita, letos pa razpadla Demosova koalicija svoje prelevitve v manjšino in s tem v opozicijo noče priznati, ker bi jo to stalo trenutne oblasti, zmanjšali pa bi se tudi obeti, da jo na volitvah (vsaj pretežno) spet pridobi. Opozicija, okrepljena z odpadniškimi strankami iz Demosa, je še vedno prešibka, predvsem pa preveč neenotna, da bi zmogla odločilni udarec, ki bi razmerje moči obrnil v njeno korist. Volitve so torej nujne v razmerah, ko je politika svoje delo pri vzpostavljanju države po evropskih merilih opravila le napol. Iz te perspektive so bile prejšnje volitve relativno pre- prosta stvar: volilci so se morali odločiti le, ali so za prenovljen star ali za nov sistem. Danes, ko jih vse stranke nagovarjajo z istim refrenom meglene politične sredine, je izbira mnogo bolj zapletena. Pravzprav se zdi, da je sploh ni. Tega se stranke dobro zavedajo, zato so se povečini oprijele taktike zavlačevanja. Priložnost so našle v ustavi, ki zapoveduje, da morajo biti nove volitve še letos. Ne zato, ker bi takšno politično blokado predvidevala, pač pa zato, da sploh zares postane najvišji pravni akt. Za zdaj namreč veljajo samo (sicer pomembne) cioločbe o človekovih pravicah in svoboščinah, ne pa tudi del, ki določa državno (politično) ureditev (sestava in pristojnosti državnega zbora, državnega sveta, vrhovnega sodišča itd.), in iz tega izvirajoči novi zakoni. Med njimi so tudi tisti trije, ki naj bi urejali volitve. Težava je v tem, da jih je treba sprejeti z dvetretjinsko večino POGLEJ, 5ANIE ČRNE OVGB ! v parlamentu, kar res preprečuje, da bi si jih vsakokratna nova oblastna garnitura prikrojila le po svojih interesih. Toda po razkrojitvi Demosa nastalo precej nejasno razmerje politične moči v zdajšnjem trozborskem parlamentu tudi omogoča, da manjšinska skupina strank preprosto blokira sprejem te zakonodaje in s tem tudi razpis volitev, če jim to trenutno ustreza. To, da v ustavnem zakonu piše, da je treba v primeru, če nova volilna zakonodaja ne bo pravočasno sprejeta, da bi volitve lahko izvedli do konca leta, zanje smiselno uporabiti volilni zakon, po katerem smo izvolili zdajšnjih 240 poslancev, se je izkazalo za prazno grožnjo. Tega se namreč preprosto ne da izvesti, kajti nikogar ni, ki bi suvereno odločil, kaj je tisto, kar je v tem zakonu smiselno. Strankarski vrhovi tega seveda za živo glavo ne priznajo, pač pa se, namesto da bi se čimprej dogovorili za kompromisne rešitve, sklicujejo na voljo ljudstva, ki da hoče točno tak volilni sistem, ki ga one zagovarjajo. Narodnjaki bodo celo poskusili z referendumom, ki naj bi potrdil, da je sistem, ki so ga do zdaj uporabljali v Nemčiji, tisto pravo. To, da je za pripravo in izvedbo referenduma potrebno kar nekaj časa, ki seveda odmika volitve v nedoločljivo prihodnost, ali to, da ne vedo, kako zastaviti referendumsko vprašanje, da bodo volilci zares vedeli, kaj jih sploh sprašujejo, to, da lahko odloči že polovica od polovice volilcev (po ustavi pa je potrebna dve-tretjinska večina poslancev), jih očitno ne skrbi preveč. J. P. ZAROTA KMEČKEGA LOBIJA »Potem bi bil prekinjen biološki krog njiva — krava— njiva, crknila bi vzporedna proizvodnja, ki zdaj krije izgube, ki spremljajo proizvodnjo mleka, manj bi pridelali hmelja, pšenice,^ koruze... je pojasnil Srečko Čater. »Vse to bi bilo ogroženo brez nujne biološke mase. DOBER KMET GNOJA NE PRODAJA je star pregovor, mi pa bi vse to vrgli stran!« Družbeni sektor premore zdaj borih 9,8 odstotka slovenskih obdelovalnih površin, proizvede pa 60 odstotkov tržnih preseškov. Likvidacija družbenih farm bi torej prekinila omenjeni biološki krog, razbila površine in grobo rečeno prinesla v deželo lakoto. Strokovnjake, ki dosegajo zavidanja vredne rezultate v svetovnem merilu in na vse to opozarjajo, polivajo s politično gnojnico. Slišali smo, da jim celo fizično groze. Revan-šistična politika skupine ljudi, ki jih motijo izvrstni rezultati, si pač hoče ustvariti monopol - in kaj bi pomenil monopol enega sektorja, sploh na tako življenjsko pomembnem področju, je menda jasno. Vlada na opozorila sindikatov sploh ne odgovarja. Pravzaprav je Lani je 8.078 krav v družbeni farmski reji doseglo lepo delovno zmago. Vsaka je dala 5.938 litrov mleka. V zasebnem sektorju je njihovih 2.300 tovarišic menda imelo nekaj splošnih opozorilnih stavk - vsaka je zmogla komaj nekaj več kot 2.000 litrov. Potemtakem v zasebništvu le ni vse tako krasno in odrešujoče. Vsaj krave niso na najnovejši politični liniji. So pa zato njihovi zasebni rejci. Pravzaprav se vedejo kot biki. Rdeča cunja zanje je kot bi jo radi videli. Takšno ogledalo pa je najlažje razbiti. »Nekaj tisoč delovnih mest? Kakovost mleka? Kolikor toliko znosna cena? Dajte no mir, kaj pa je to za revolucionarje novega kova?! Vse je jasno Podatki za občino Žalec (kjer gotovo ne žive najrevnejši kmetje!) 1.700 zasebnih kmetij je dalo v proračun 114.225 tolarjev, 275 delavcev družbenega sektorja 28,000.000 tolarjev. Iz proračuna je šlo nazaj v družbeni sektor 500.000 tolarjev, v zasebni sektor pa 7,611.000 tolarjev. PRISPEVKI OBČANOV IZ NASLOVA DOHODNINE V PRORAČUN SO ŽALEC Zasebni sektor kmetijstva 144. SLI (99 2%}— iDelavci v družbenem sektorju kmetijstva 14.000.000 SLI I______________________________=______________________________ DELITEV SREDSTEV ZA KMETIJSKO DEJAVNOST KMETIJSKA PODJETJA 500.000 SLI (6.2%H ZASEBNI SEKTOR V KMETIJSTVU 7.611.000 SLT Šestkratna svinjarija Da se kmečki lobi z zahtevo po ukinitvi farm predvsem maščuje, dokazujejo tudi tile podatki: 8078 krav na farmah daje 12 odstotkov slovenske tržne proizvodnje mleka. To je visoke kakovosti, saj predstavlja večino od 20 odstotkov vsega pri nas odkupljenega mleka, ki zadovoljuje evropske standarde. Ostalih 80 odstotkov je uporabnih le po naših predpisih, ki dovoljujejo kar šestkrat več svinjarije v mililitru kot pa v najzahtevnejših evropskih državah. Že omenjena čreda je skupaj s 6.000 telicami po merilih EGS vredna 30 milijonov mark. Oprema, najsodobnejša tehnologija, ki je za zasebnike povsem neuporabna, najmanj sedemkrat prekaša vrednost črede. Hlevi, seniki, silosi in drugi objekti, zaradi zmogljivosti in tehnologije uporabni le za družbene farme, so le še dodatek. In vse to naj bi vzel hudič?! edini odgovor privijanje proračunske pipe za družbena podjetja. Nič ji ni mar 11.600 delovnih mest in prav toliko ljudi, ki bodo zaradi norega zakona o denacionalizaciji na cesti. Neposredno in takoj, koliko pa še potem za njimi, vlade očitno ne zanima. Spet »moli, delaj in pasi travo«. Menda je zato treba uničiti krave, da bi ne popasle trave, namenjene lačnim Slovencem?! Ciril Brajer Mnogo ve, kdor ve, kje najti, česar ne ve Morda ste novoizvoljeni predsednik sindikata v podjetju ali pa član izvršnega odbora sindikata. Pa tudi če ste samo član in tudi, končno, če niste, bi morda radi kaj več vedeli o delu sindikata vaše panoge. Tokrat objavljamo imena predsednikov in odgovornih za dejavnost na območnih odborih sindikata kmetijstva in živilske industrije. Če ste pri delu sindikata kakorkoli v zadregi, vprašajte njih. Oni vam bodo gotovo znali svetovati. Območna organizacija ZSSS Ljubljana in okolica Predsednik Odgovorni za dejavnost Gregor Breznik Miro Podbevšek ŽITO Ljubljana Kopitarjeva 4, Ljubljana 061 116-225 Območna organizacija ZSSS Podravja Predsednik Odgovorni za dejavnost Franc Toš Jože Korošec TIMA, TALIŠ, Maribor Tomšičeva 45, Maribor 062 211-545 Območna organizacija ZSSS Celje Predsednik Odgovorni za dejavnost Rajko Čižek Forto Turk PEKARNA Laško I. Uranjek 2, Žalec 063 713-206 Območna organizacija ZSSS Posavje Predsednik Odgovorni za dejavnost Alojz Rupar Jože Černoša Mercator, Sevnica C. krških žrtev 15, Krško 0608 31-880 Območna organizacija ZSSS Dolenjske Predsednik Odgovorni za dejavnost Ernest Sitar Bojana Kordiš KZ Trebnje C. Gubčeve br. 16, Trebnje 068 44-073 Območna organizacija ZSSS Gorenjske Predsednik Odgovorni za dejavnost Dušan Čater Sandi Bartol Mesoizdelki Škofja Loka Kidričeva 1, Škofja Loka 064 622-291 Območna organizacija ZSSS za Posočje Predsednik Janez Beguš KZ Goriška Brda, Dobrovo Občinski svet ZSSS Domžale Predsednik Franc Konjar Farma, Vodice Odgovorni za dejavnost Adriano Devetak Kidričeva 9, Nova Gorica 065 21-123 Odgovorni za dejavnost Justi Arnuš Ljubljanska 70, Domžale 061 721-325 Območna organizacija ZSSS Ptuj Predsednik Odgovorni za dejavnost Edo Kupčič Kmetijski kombinat, Ptuj Čučkova 1, Ptuj 062 771-671 Območna organizacija ZSSS ZA Pomurje Predsednik Odgovorni za dejavnost Ivan Sapač Janez Kovač Pomurka, M. Sobota Trg zmage 2, Murska Sobota 069 21-454 Območna organizacija ZSSS za Koroško Predsednik Odgovorni za dejavnost Andrej Kanduč Franjo Miklavc KZ Dravograd Prežihova 24, Ravne na Kor. 0602 21-905 Občinski svet ZSSS Grosuplje Predsednik Ana Pavčič Mercator, Grosuplje Odgovorni urednik za dejavnost Miha Gumzej Kolodvorska 2, Grosuplje 061 771-113 Območna organizacija ZSSS Vipavska dolina Predsednik Odgovorni za dejavnost Zdenka Cerkvenik Bogdan Godnič Fructal, Ajdovščina Goriška 17, Ajdovščina 065 61-116 Območna organizacija ZSSS Bela krajina Predsednik Odgovorni za dejavnost Marija Oberžan Jože Kočevar KZ Črnomelj Kolodvorska 34, Črnomelj 068 51-710 uspeh družbenega sektorja. Srečko Čater, predsednik ROS delavcev kmetijstva in živilske industrije, je v ponedeljek na tiskovni konferenci povedal, da je vsak uspeh vzrok za vse hujše napade kmečkega lobija: »Družbene krave so tako produktivne, da dajo 33 odstotkov več mleka, kot ga lahko porabimo. Res smo ga doslej lahko prodajali na jugoslovanskem trgu, ki ga zdaj, jasno, ni več. Lahko bi ga sicer prodajali Grčiji, Portugalski, Italiji in še kakšni evropski državi, kjer mleka primanjkuje. Toda kulturniki in sociologi, ki jih mlada slovenska država namešča v svoja poslaništva, verjetno še lep čas ne bodo kos takšnemu trženju,« je skrbelo Srečka Čaterja. »Menda je bolj enostavna pot, ki jo oblast zdaj ubira - uničiti, dobesedno likvidirati družbene farme, pa bo!« Družbeni sektor na tem področju tako očitno prekaša zasebnega, da izziva brezglavi bes kmetov in njim naklonjenega dela oblasti. Družbene farme so jim pač preostra konkurenca, neke vrste ogledalo, ki kaže drugačno sliko, Stavkovni odbor sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva Obvestilo za javnost Stavkovni odbor sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva je 8. aprila 1992 ocenjeval uresničevanje dogovorov z ministrom za zdravstvo, družino in socialno varstvo, ki so bili doseženi na pogajanjih 25. marca 1992 glede izvajanja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Dogovorili smo se, da bo izhodiščna plača za mesec marec bruto 15.820 SLT, kar znese 10.000 SLT neto, to je v višini zajamčenega osebnega dohodka, katerega višino je sprejela vlada. Žal pa vlada ni dala soglasja za uresničitev usklajenega dogovoda med predstavniki sindikatov in ministrom dr. Božidarjem Voljčem, nasprotno, zahtevala je razveljavitev dogovora. Ob tem velja omeniti, da je bil ta dogovor grajen na sporazumu obeh pogodbenih strank, saj bi morala biti izhodiščna plača po veljavni kolektivni pogodbi bruto 17.489 SLT oz. neto 11.056 SLT. Stavkovni odbor ugotavlja: 1. Vlada je grobo posegla v pristojnost ministra, čeprav mu je sama dala pooblastilo za pogajanja o kolektivni pogodbi. 2. Vlada že tri mesece krši določila Splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji kot tudi kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva, saj že 6 mesecev znižuje plače po eno petino. To pomeni, da je zaposlenim v času veljavnosti kolektivne pogodbe neupravičeno odvzela več kot eno mesečno plačo. 3. Stavkovni odbor je na osnovi teh dejstev sklenil, da sindikati brezpogojno vztrajamo na dosledni polni uveljavitvi podpisanih kolektivnih pogodb, za kar bomo uporabili vse oblike sindikalnega boja. Za dosego tega cilja začenja stavkovni odbor naslednje aktivnosti: 1. vse zaposlene in javnost obvešča, da vlada krši določbe kolektivne pogodbe; 2. obvestili bomo mednarodno javnost, mednarodno konfederacijo dela in evropsko sindikalno konfederacijo o kršitvi kolektivne pogodbe, ki jo je v imenu delodajalcev podpisala vlada; 3. takoj se oblikuje arbitražni svet, ker predstavniki vlade oz. ministrstva v zakonitem roku niso odgovorili na pisno pobudo sindikatov za nadaljevanje pogajanj o panožni kolektivni. pogodbi; 4. sindikati sprožijo sodni postopek preko pristojnega sodišča zaradi neizvajanja določil kolektivne pogodbe; 5. sindikati takoj pričnejo aktivnosti in priprave za nadaljevanje stavke. Sindikati smo se v imenu svojih članov sicer pripravljeni z vlado pogajati o naših zahtevah glede uresničevanja kolektivne pogodbe in izhodiščne plače, ki za mesec marec ne more in ne sme biti nižja od zajamčene plače, istočasno pa zahtevamo poračun za mesece, ko je vlada kršila pogodbo. Glede na to, da je bila devetdnevna stavka 18. oktobra 1991 začasno prekinjena, bomo v sindikatih vodili aktivnosti za nadaljevanje stavke v mesecu maju, kolikor ne bo doseženega soglasja za uveljavitev naših pravic glede cene našega dela, ki je že dogovorjena s kolektivno pogodbo. Od vlade ponovno zahtevamo, da javno odgovori, kakšne so pristojnosti ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo v pogajanjih s sindikati. Javnost obveščamo o ceni dela, ki jo je vlada enostransko brez soglasja sindikatov določila za posamezne poklice. VLADIN KOLEKTIVNA PREDLOG POGODBA SLT BOD NETO SLT BOD NETO - čistilka 14.411 9.100 17.489 11.056 - bolničar 18.734 11.842 22.735 14.371 - zdravstveni tehnik 31.304 19.014 38.475 22.830 - višja med. sestra 38.189 22.677 46.345 27.018 - dipl. farmacevt 44.771 26.180 55.345 31.519 - zdravnik 51.879 29.820 62.960 35.383 7. april - svetovni dan zdravja, smo v preteklih letih skromno pa vendarle obeležili tudi s podeljevanjem edinih državnih nagrad in priznanj, namenjenih zaposlenim v zdravstvu za njihov prispevek k razvoju medicinske stroke in skrbi za zdravje naših državljanov. Sprašujemo se, ali tiha ukinitev Potrčevih nagrad tudi na tak način odraža odnos vlade do zaposlenih v tej dejavnosti. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, predsednik dr. Igor Kodrič FIDES - sindikat zdravstva in zobozdravnikov Slovenije, predsednik dr. Andrej Šikovec ZSSS - republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, predsednik Erih Šerbec Konfederacija 90 - obalni sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, predsednica Vanda Zajc Neodvisnost KNSS - neodvisni sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, predsednica Marjeta Gomboc s 17. aprila 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH EMO SE SKUSA REŠITI 67 DELAVCEV Kje je deset milijonov za presežke Pretežno starejši, bolni in invalidni delavci Energetske opreme EMO Šentjur so ostali na cedilu. Sedeminšestdeset delavcev, ki so ob reorganizaciji podjetja ostali na čakanju, ni dobilo ne februarskih plač ne nadomestil, bolni pa so ostali tudi brez boleznin. Tudi v bodoče ni veliko upanja, da jim bo v okviru svojega podjetja uspelo dobiti sedemdesetodstotne plače, ki jim pripadajo. Mnoga podjetja razmišljajo, kako se znebiti presežnih delavcev. Zato se vse bolj uveljavlja preprost način, ki naj bi bil povrh vsega še zakonit. Pravzaprav je enostavno. Podjetje, ki se znajde v krizi, skoraj vedno ugotovi, da ga obremenjuje znatno število presežnih delavcev. Namesto starega podjetja ustanovijo novo, ki se ukvarja z isto proizvodnjo, namoteno deluje naprej in zaposli določeno število starih delavcev, tisti, ki so odveč - in to praviloma starejši, ki se po učinkovitosti pač ne morejo meriti z mladimi - ostanejo v starem podjetju, ki ga pravzaprav ni več. Niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, saj so na čakanju, reorganizirano podjejte pa jih ne šteje več za svoje in jim ne zagotavlja niti 70-odstotnih plač, ki bi jim jih moralo. Takšnega reševanja presežnih delavcev se je po-služila tudi EMO Energetska oprema Šentjur, sedaj EMO Energetika Šentjur. Direktor Energetske opreme Šentjur in sedaj novoustanovljene Energetike Šentjur Roman Vodeb trdi, da druge rešitve ni bilo. Kot pravi, so dosedaj v EMU reševali presežke na mehak način, z dokupom let, predčasnimi upokojitvami in prekvalifikacijami. Vendar so zabredli tako globoko, da bi v Šentjurju potrebovali za plačilo kreditov in dolgov dobaviteljem kar 10 milijonov DEM, in končno se je treba soočiti z resnico, pa REŠEVANJE SOCIALNIH RAZMER V TRBOVLJAH naj bo ta še tako boleča. »V podjetju smo imeli preveliko režijo, v proizvodnji je okoli 40 odstotkov delavcev, vsi ostali so opravljali režijska dela. Delavci, ki jih v reorganiziranem podjetju niso zaposlili, so predvsem iz spremljajočih dejavnosti, kot so pro-jektiva, konstrukcija ter tehnologija, velika večina proizvodnih delavcev pa je ostala. Do tega je pripeljala spremenjena struktura proizvodnje, ki zahteva tudi drugačne kadre,« trdi direktor Roman Vodeb. Ravno tako pravi, da delavci na čakanju niso bili pripravljeni oditi v druga podjetja znotraj holdinga, in je, čeprav so vedeli, kaj se jim lahko zgodi, na prekvalifikacijo in na nižja delovna mesta odšlo le nekaj delavcev. »V celotnem holdingu EMO je bilo zaradi ustanavljanja tretje izmene v Posodi prostih 110 delovnih mest, in če bi bili delavci pravočasno pripravljeni oditi tja, bi bilo danes teh problemov precej manj,« zaključi direktor. Emovi sindikalisti trdijo drugače in pravijo, da gre v primeru Energetike Šentjur za izigravanje obstoječe zakonodaje oziroma za kršenje zakona o delovnih razmerjih. Danilo Matuš, vodja sindikata v Energetski opremi Šentjur, pravi, da je med presežki 15 delavcev, ki so v bolniškem staležu že več kot leto dni, trije invalidi, ostali pa so v veliki večini starejši delavci, ki jim manjka do upokojitve le še pet let ali manj. Dopolnil ga je Milan Ramšak, predsednik sindikata EMO Holding, ki pravi, da je sindikat na sestanku z vodilnimi, 21. 2. 1992, zahteval od treh vodilnih najbolj kritičnih podjetij znotraj holdinga Emo (Energetska oprema Šentjur, EMO INTE in EMO Vzdrževanje) izdelavo konkretnih programov reševanja presežnih delavcev. Tega pa vodstva treh firm niso pripravila. Emovi sindikalisti se tudi sprašujejo, kam je šlo 10 milijonov tolarjev, ki jih je republika nakazala prav za reševanje presežnih delavcev. Zavračajo očitke, da delavci niso bili pripravljeni na prekvalifikacijo, in trdijo, da jim tega niso prav predstavili. Glede na to, da je v tem trenutku na čakanju kar 200 delavcev, in ker so iz vseh Emovih podjetij svoje presežke usmerjali na omenjenih 110 prostih delovnih mest, nikakor ne bi bilo dovolj delovnih mest za vse. Menijo tudi, da plače za 67 delavcev, za katere Emo naj ne bi imel denarja, tega kolektiva pač ne morejo rešiti. (Sposojeno iz Nove dobe) Še dva tedna za Anžurja Proizvodnja v Adrii Caravan teče nemoteno, saj je vodstvo podjetja držalo obljubo in osebne dohodke izplačalo 15. aprila, tako kot so se dogovorili na pogajanjih s stavkovnim odborom. 'Še naprej pa so v veljavi zahteve stavkajočih delavcev, na katere mora Marjan Anžur odgovoriti do 29. aprila. Gre zlasti za to, da bi proizvodnja prikolic imela sedež v Novem mestu, kjer naj bi ostal tudi razvoj in sedež prodaje. V tem času bo treba razjasniti tudi pogodbo z Evrofinancami, ki povzroča spore o stvarnem lastninjenju Adrie Internacional ter možnostih, da francoska posredniška firma prevzame glavno besedo v grupaciji proizvodnje počitniških prikolic. Stavkovni odbor še naprej zahteva, da holding IMV prenese na Adrio Caravan del svojega premoženja, ki je vezano na prikoličarsko dejavnost. F. K. MOJE MNENJE 0 STAVKI Kot predsednik stavkovnega odbora TE Šoštanj ugotavljam, da bo še dosti napisano, ali je bila stavka opravičena ali ne. Zato bi rad k temu mnenju dodal nekaj svojih pogledov. S pripombo, da nisem bil nikoli politično obreme- V socialnem programu občine Trbovlje je ocena, da bo relativna brezposelnost ob koncu leta v občini 18,7% oz. 2.000 brezposelnih občanov. Od tega naj bi 1200 občanov prejemalo nadomestilo za čas brezposelnosti, 450 iskalcev prve zaposlitve pa naj bi bilo brez sredstev za preživetje in bodo po kriterijih prejemali različne pomoči. Gospodarski ukrepi predvidevajo, da je treba za razvojnimi, usmeritvami občine pospeševati nastanek novih podjetij, spodbujati samozaposlovanje ter nove zaposlitve v podjetjih, pridobiti vsa možna razpoložljiva sredstva za tisoč novih delovnih mest ter preoblikovati pogoste začasne in delne zaposlitve v trajne. Predvideno je, da bo za 1049 upravičencev do začasnih denarnih pomoči za preživetje sredstva zagotovil občinski proračun. Vse več občanov uresničuje socialnovarstvene pravice iz naslova nadomestil stanarin, družbene pomoči otrokom, rejnine, dodatka za tujo nego in pomoč, oprostitve doplačila k cenam zdravstvenih storitev ter enkratne pomoči ogroženim družinam. Izvršni svet Trbovlje je za realizacijo programa za reševanje socialnih razmer v občini namenil več kot 30 odstotkov vseh proračunskih sredstev za leto 1992, kar bo omogočilo blažitev materialnih in socialnih stisk delavcev in občanov. Poslanci v občinskem parlamentu so socialni program sprejeli kot objektivno nujo, ki mora postopoma izgubiti pomen socialne pomoči in pridobiti razvojno komponento, kar pomeni odpiranje novih delovnih mest oziroma učinkovito in trajno odpravo socialne problematike. S programom za reševanje socialnovarstvenih razmer v občini Trbovlje je realizirana tudi pomembna naloga, ki si jo je v svoji skrbi za materialni in socialni položaj delavcev postavil v ospredje območni svet ZSS Zasavje. Ciril Urek KAJ BO S SINDIKALNIMI DOMOVI Usoda letošnjega obratovanja domov elektrogospodarstva v Portorožu, na Rabu, v Veliki Luki in Novem Vinodolu je še nejasna. V domu na Rabu so od konca lanskega novembra nastanjeni begunci iz okolice Zadra. 'V začetku jih je bilo 120, sedaj jih je ostalo še 50. Zanje skrbi osebje hotela Imperial. Domova v Novem Vinodolu in Veliki Luki pa sta prazna. Še največ možnosti za letošnji sprejem gostov ima-portoroški dom, manj zanesljivo je obratovanje doma v Novem Vinodolu in na Rabu, medtem ko je za Velo Luko problematična že sama pot do tja. Poleg težav zaradi vojne so v poslovanju domov na Hrvaškem nastopile težave v plačilnem prometu s to državo. Plačila zastajajo tudi po več tednov. Da bi premostili te težave, je ELDOM odprl pri Privredni banki Zagreb nere-zidenčni račun. Preko tega računa bodo poravnavali tekoče obveznosti za domove elektrogospodarstva na Hrvaškem. Denar na ta račun pa jim bo nakazalo elektrogospodarstvo Hrvaške za plačilo oddiha, ki ga je ELDOM organiziral za 25 delavcev Elektra Slovenije sredi marca v domu na Kr- vavcu. Ker ima težave s plačevanjem stroškov za svoje počitniške zmogljivosti tudi vrsta naših podjetij, bo ELDOM omogočil plačilo tovrstnih stroškov zainteresiranim kolektivom. Pri domovih elektrogospodarstva Slovenije ostaja še vedno nerešeno vprašanje lastništva oziroma status teh domov. Pri EL-DOMU računajo na dve možnosti: ali jih lastniki vključijo v ELDOM in je to njihov delež v družbi ali pa jih bodo dali kot sedaj ELDOM-u le v najem. Vodstvo ELDOM-a bo sklicalo sestanek, na katerega naj bi prišli solastniki s stališči podje- tij, kaj nameravajo z domovi oziroma svojimi deleži v njih. ELDOM jim bo predložil dve verziji stroškov za vsak dom posebej, ki naj bi jih pokrili solastniki. V prvi bodo podani fiksni stroški, ki nastanejo, tudi če dom ne obratuje, drugi izračun pa bo narejen, kot da dom obratuje. Izračunali so že tudi ekonomsko ceno dnevnega penziona za bivanje v kateremkoli od štirih domov. Odšteti bo potrebno protivrednost 20 mark, če pa bi solastniki pokrili investicijske stroške, bi bila ta cena med 14 in 15 DEM. (Izposojeno iz glasila delavcev Elektrogospodarstva Slovenije) njen in tudi sedaj nisem, ugotavljam, da nisem nikoli na pravi strani in, če mi je kaj v zadovoljstvo, da mi ni bilo nikoli potrebno kupovati črne kreme. Na volitvah sem dal glas g. Pučniku, ker sem si želel spremembe na boljše. Sedaj bom pa hudičevo premislil, ali bom sploh kateremu dal glas na volitvah, oz. če se bom prihodnjih volitev sploh udeležil. Pri takšnem razmišljanju pa nisem osamljen. Moji pogledi na stavko: • Stavka, opozorilna ali z odklopi, je povezana s škodo in iz zgodovine ne poznam stavke, ki bi bila brez škode ali posledic. • Ne poznam vlade na svetu, ki bi odobravala stavko. • Vsaka stavka je gospodarska in politična (ne glede na to, da sem bil do nedavnega prepričan, da naša ni bila politična). • Ko gremo v stavko, nikoli ne vemo, katera stran bo uspešnejša in katera bo potegnila krajši konec (pregovor pravi, da je po bitki lahko biti general). • Ko govorimo o škodi, ki je nastala zaradi stavke, sem prepričan, da je še večja škoda, da delavcem očitno pada standard, morala, odnos do dela, skratka ne vidimo izhoda. • Delavci razumemo tudi druge težave v gospodarstvu, toda rešitev vidim v tem, da si enako porazdelimo vsaj tiste panoge, ki jih dobro delamo. 9 Državljani države Slovenije so bili pravočasno seznanjeni o pričetku stavke, toda žal njihov pritisk ni bil na pravi naslov (vlado in poslance). • Ni še dolgo tega, ko je japonski minister za promet - železnice napravil samomor. Zakaj? To ste lahko prebrali v dnevnem časopisju. Toda vsaj javno naj bi vlada poiskala krivce za škodo, ne glede na to na kateri strani je. • Želim si okroglo mizo na televiziji. • V prihodnje zagovarjam stavko na ulici in brez izklopa. Tudi takšna stavka stane. • Ne razmišljam in niti na pamet mi ne pride, da ne bi imel pravice »izklopiti« proizvodnje. Ker če te pravice nimamo, potem smo edini na svetu v razmerah Divjega zahoda. • Če hočemo posnemati navade in pravice iz Evrope, so nujne organizacija dela, plače po delu, sociala in tudi pravica do stavke, če ni drugega izhoda. V tem vidim upanje za boljši jutri. Na koncu bi gospodu Tonetu Škarji povedal, da sem njegov članek v »Našem stiku« prebral najmanj trikrat in se z njim strinjam polovično. Ko pa pove, da imamo napačne sindikate, je to groba žalitev za nas delavce. Rad bi vas vprašal samo nekaj. Ko delavec prejme plačo, in plača položnice, ki niso povezane s kakšnim luksuzom, mu ostane za življenje od 3000-5000 tolarjev za cel mesec, kar je daleč od sindikalne košarice. Ker delavcev in delavk samohranilk ni malo in uravnilovka ni več mogoča, mi povejte, kako naj se preživljajo. Po tem hudičevo razmišljam, da je nekaj hudo narobe z našo demokracijo. In ne glede na to, da še nisem osebno ogrožen in tudi ne bolno hrepenim po funkciji, bi vse naredil za malega človeka, za njegov obstoj. Zato se tudi borim in mi ni žal marsikaterih očitkov, ki letijo na sindikate. Čas bo pokazal, kdo je bil v zmoti. Ivan Ojsteršek - TE Šoštanj m EK 17. aprila 1992 Justi Arnuš: TU SEM SAMA. A VENDAR ZA VSE Območna organizacija Svobodnih sindikatov v Domžalah ima približno 7.000 članov, ki so povezani v 48 organizacijah podjetij in zavodov. Justi Arnuš je sekretarka območnega sveta in njegova edina delavka, zato opravlja delo tudi za vse sindikate dejavnosti in pomaga sindikatom v podjetjih. Domžalsko območje je posebnost, ker se vanj povezujejo tudi člani sindikata vzgoje in izobraževanja in Pergama, torej vsi razen delavcev zdravstva, državne uprave in poslovnih bank. Justi Arnuš pravi, da so uspešni tudi zato, ker se število njihovih članov še vedno povečuje, saj Tomšič, ki je s pomočjo stranke skušal v nekaterih podjetjih organizirati Neodvisnost, dozdaj ni nikjer uspel. Največji problem v Domžalah so nezaposleni delavci, ki jih je več kot 2.000 ob 9.300 zaposlenih. Nekatera podjetja iz tekstilne in usnjarskedndu-strije pa poslujejo tako, da delavce pošiljajo začasno domov, kar kaže, da lahko delo izgubi še več sto delavcev. Nezaposlenost v Domžalah je velika tudi zaradi stečajev Melodije, Toka in Mlinostroja kot tudi zaradi odpuščanj v ljubljanskih podjetjih. Arnuševa meni, da imajo domžalski sindikati večjo luknjo le pri organiziranju delavcev v zasebnem sektorju. V Domžalah je 1655 obrtnikov, 300 aktivnih zasebnih podjetij in v vseh teh je 2000 zaposlenih delavcev, ki veči- Domžalski sindikati imajo lastne počitniške kapacitete, v katerih je leta 1991 letovalo 5.000 članov. Letos bodo ponudbo povečali zlasti v Izoli in iščejo referenta, ki bi jim pri tem delu pomagal. NISMO V MEHIŠKEM SAMOSTANU Justi Arnuš, sekretarka območnega sveta Svobodnih sindikatov v Domžalah že eno leto samostojno opravlja vse vrste del za svoje sindikate. Na začetku ji je bilo večkrat hudo, zlasti takrat, ko se niso mogli konstituirati in ko ni imela podpore v Ljubljani. Krizo je prebrodila, ker sc je stabiliziral položaj sindikata v občini in ker se urejajo notranji odnosi v Zvezi in republiških odborih Svobodnih sindikatov. Vse to ji omogoča delovno zagnanost. Tudi odnos domžalskega župana Ervina Schvvarzbartla do sindikata in njegove delovne metode jemlje kot sestavni del svojega sindikalnega dela in si zaradi njega več ne beli glave. noma niso povezani v sindi-kat. Po njenem mnenju bi tu moral pomagati republiški odbor sindiakta, saj ima ta sindikalna organizacija skupaj s skladom za izobraževanje delavcev tako poslovne prostore kot lastne počitniške zmogljivosti, kupljene iz sredstev članarine. Srečanje predsednika DGB Fritza Schosserja in ministrice za delo Jožice Puhar je bil pogovor med znancema, saj sta se pogovarjala že decembra lani, ko je bil predsednik DGB Svobodne dežele Bavarske prvič na obisku v Sloveniji. Schosserja so poleg cen in plač zanimali še drugi vzroki, ki so pripeljali do tako grozljivega padca življenjske ravni slovenskih državljanov. Ministrica Puharjeva je med drugimi vzroki omenila tudi posledice vojne, izghbo jugoslovanskih trgov, umetno vzdrževanje kurza dinarja nasproti tujim valutam v času Markovičeve vlade in nenazadnje tudi kar dve izredno slabi (zaradi znanih dogodkov) turistični sezoni. Schosserja so zanimale tudi podrobnosti o socialnem paktu in to, na podlagi česa vlada RS misli, da bi predvsem z omejevanjem plač in cen dosegla večje premike v socialnem in materialnem položaju slovenskih državljanov. »Verjamem, da se vam bo posrečilo kontrolirati plače, ne vem pa, kako boste kontrolirali cene, saj to, kolikor poznam te zadeve, ni uspelo še nobeni državi,« je dejal Schdsser. Ministrica Puharjeva je na to odgovorila, da tudi sama ne pozna teh primerov, vendar pa so ekonomski svetovalci vlade RS povedali, da se je nekaj podobnega zgodilo v Mehiki. »V Mehiki bi bilo to možno samo v kakšnem samostanu,« je zaključil predsednik DGB Svobodne dežele Bavarske. Na koncu pogovorov je mi- sc Domžalčani zaradi razpoloženja v bazi oklevali glede sodelovanja v Svobodnih sindikatih. Po njenem mnenju sindikalisti takrat niso niti poslušali drug drugega in se torej niso mogli razumeti. Po spremembah v vodstvu Svobodnih sindikatov so se odnosi izboljšali, in zasluga za to gre novemu vodstvu. Arnuševa je ugotovila, da so sindikati v nekaterih podjetjih, zlasti boljših, na glas razmišljali tudi o zapiranju za tovarniške plotove, saj so dobili občutek samozadostnosti. Takšno razpoloženje sindikalistov se je v teh dveh letih spremenilo, čeprav v Heliosu še vedno razmišljajo na podoben način. Iz tega Arnuševa ugotavlja, da delavci še vedno ne kažejo dovolj občutka o medsebojni povezanosti, vzajemnosti in solidarnosti. To se kaže v razločevanju delavcev od uslužbencev in re-žijcev, pa tudi v odnosih med vzgojiteljicami in snažilkami v vrtcih. Zaradi takšnega razpoloženja jo še posebej veseli množična udeležba v opozorilni stavki 18. marca in njen uspeh. Ob tej priložnosti so Območni svet je pripravljal ustanovitev lastnega kon-zuma. Ideja pa ni padla na plodna tla, saj večina sindikalistov v podjetjih redno posreduje pri nakupih hrane in drugega blaga za svoje članstvo. Sekretarka domžalskih sindikatov ugotavlja, da vodstva sindikatov nekaterih podjetij v imenu pripadnosti kolektivu še vedno raje potegnejo z direktorji, kot da bi vodila pravo sindikalno politiko. Ker imajo Termitovi peskokopi številne nerešene probleme, bi bilo prav, da predsedniku sindikata tega podjetja pomaga republiški odbor sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije. Predsedniki sindikatov podjetij in zaupniki se zdaj večinoma volijo po kriterijih poštenosti, pripadnosti in pripravljenosti za delo. Svobodni sindikati bi morali čimprej organizirati različne oblike usposabljanja za sindikalno delo, saj ni mogoče čakati, da se bodo kadri usposobili le z reševanjem konkretnih problemov. Justi Arnuš sem vprašal tudi o odnosih z vodstvom Zveze in republiških odborov sindikatov v Svobodnih sindikatih. Najprej je orisala razmere pred dvema letoma, ko domžalski delavci dokazali, da vedo, kdaj morajo stopiti skupaj. Svobodni sindikati v Domžalah so v zadnjem obdobju vložili največ naporov za obrambo pravic delavcev ob stečajih in poskusih vodstev podjetij, da delavce prikrajšajo za pravice, ki jim gredo po zakonih in kolektivnih pogodbah. Spor s stečajnim upraviteljem Toka še vedno ni končan, saj jim ta priznava le 300.000 namesto 1,900.000 tolarjev, kolikor zahtevajo za premalo izplačane OD in druge pravice delavcev iz stečajne mase. Podobne izkušnje so imeli tudi v Mlinostroju, Melodiji in še kje. Vsepovsod so s pridom uporabljali pomoč odvetnice Jagode Cujnik, ki dela zadnje po pogodbi. Tudi Justi Arnuš misli, da je uspeh sindikata najbolj opaziti tam, kjer rešuje konkretne probleme, in prav zato sva o teh zadevah največ govorila. Ni pa pozabila, da sindikat uspešno dela tudi v urejenih podjetjih, kot so na primer LIP Radomlje, File Mengeš, Tamis, Avtoservis in še bi lahko naštevali. Franček Kavčič nistrica Puharjeva povedala, da se bo spomladi ali jeseni srečala z bavarskim ministrom za delo. Fritz Schosser je dejal, da se bo z njim domenil, da bo ob tem obisku zraven, hkrati pa predlagal, da naj Jožica Puhar kot člana delegacije vzame s seboj tudi predsednika ZSSS. »Potem bi morala vzeti s seboj najmanj pet predsednikov sindikatov,« je dejala Puharjeva, Fritz Schosser pa jo je zavrnil: »Na ministrici za delo je odgovornost, da spozna, katera sindikalna centrala je tista, s katero se lahko pogovarja in pogaja.« Pavle Vrhovec SEnEM DNI V SINDIKATIH PRIBOČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SMUKNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 330,00 SIT • Janez Kopač DAVKI PO NOVEM Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega svežnja. Cena 150,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 200,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 330,00 SLI • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 330,00 SLT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 250,00 SLT • več avtorjev: KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 590,00 SLT • ROKOVNIK - PRIROČNIK 92 Vsebina: Koledarski vložek, zapisniški vložek, priročnik za sindikalne zaupnike. Cena 450,00 SLT • Aleksej Cvetko ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVARO VANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonoda; - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in ks to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. katego rije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenirr pravicami. Cena 500,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalm, tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE« Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklic: .....izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na naslov:.................... Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika:. Dne:............ Žig Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku. NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Podpis naročnil C prj enoinosi1 _ Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izv. • Kako uveljaviti ... izv. • Moje pravice na ... izv. • Nova del. zakon. ... izv. • Kako postati podj. , izv. • Davki po novem izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in upr. izv. • Rokovnik 92 . izv. • Zakon o pokojnin. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.. Ulica, poštna št. in kraj: ......... Ime in priimek podpisnika:........... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. Podpis naročni 17. aprila 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČiLO ŠTEVILKA 14 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe . prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in strokovna potovanja. Posebno pomoč nudimo tudi pri lastninjenju počitniških objektov sindikalnih organizacij. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitiška hišica v Bohinju, Bohinjsko jezero - za 7 oseb v treh spalnicah, prijetnem dnevnem prostoru s kaminom, kuhinjo in kopalnico. Prijazna okolica v malce odmaknjenem idiličnem kotičku pod Komarčo. Termini od 5. maja dalje. Cena dnevnega najema 1.150 tolarjev. 2. Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Cena dnevnega najema je 1.400 tolarjev. Možen je obračun za manj gostov. Posamezni termini od 25. aprila. 3. Apartmaja v Kranjski Gori - za tri ali šest oseb; spalnica in opremljena kuhinja. Cena: mali apartma 550 tolarjev na dan, veliki 1030 tolarjev. Termini od 25. aprila. 4. Bungalov na Rogli - za 5 oseb: dnevni prostor s kuhinjo, spalnico, predprostor, TWC. Cena najema je 1.070 tolarjev dnevno. Termini do 25. aprila. 5. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe: bivalni prostor s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom, spalnica in kopalnica; velik balkon. Cena 950 tolarjev dnevno, mali apartma za dve osebi 500 tolarjev. 6. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini od 20. do 27. aprila. Cena 635 tolarjev. 7. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini: do 27. aprila. Cena 635 tolarjev. 8. Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, dnevni najem 1.000 tolarjev. Termini po dogovoru. 9. Kaninska vas - dvosobni oziroma enosobni apartmaji za 4 ali 5 oseb, možnost vikend paketa za velikonočne praznike in 1. maj. Cena najema 22 DEM oziroma 25 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. Dobrna - zelene počitnice z dodatnim športno-rekreacijskim programom. Cena vikend programa od 27-46 DEM, tedenski program 91-154 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Počitniško stanovanje v Novigradu - do 6 oseb - kuhinja, dve spalnici, kopalnica, WC, balkon. Termini od 30. marca dalje. Cena dnevnega najema v predsezoni 720 tolarjev. 2. Hoteli v Rovinju - posebno ugodna ponudba za Borzo sindikalnega turizma. Hotela Park in Eden - cena penziona od 12. aprila KONZUMI KONZUM, d.o.o. Dalmatinova 4, LJUBLJANA NUDI SINDIKATOM PODJETIJ NASLEDNJE ARTIKLE PO UGODNIH CENAH: Naročila sprejemamo pisno ali po telefaksu: (061) 110-338 oziroma telefo-nično: (061) 320-963. Rok plačila je 20 dni po dobavi na ŽR 50101-601-89795, KONZUM, d.o.o., Če naročite večje količine blaga, se lahko dogovorimo, da vam ga dostavimo brezplačno. POSEBNA PONUDBA: Če naročite več kot 12001 olja, je možno račun poravnati v dveh obrokih, in sicer: - polovico zneska v 15 dneh, - polovico zneska pa v 30 dneh po dostavi. Vsi člani Svobodnih sindikatov Slovenije, člani Pergama, SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA ter SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA imajo s člansko izkaznico v naših trgovinah na Vošnjakovi 5 in v Srednjih Gameljnah 23 pri nakupu 5% popust. Trgovina na Vošnjakovi 5 (telefon: 061-310-043) je odprta vsak dan od 7. ure do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Trgovina v Srednjih Gameljnah 23 (telefon: 061-59-577) je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. ure do 13. ure. Vse sindikate podjetij obveščamo, da jim lahko naše ponudbe pošiljamo tudi direktno za objavo v internih glasilih. Če želite, da vam ponudbe pošiljamo direktno, vas prosimo, da se nam oglasite oz. nam sporočite ime in naslov osebe, ki naj ji te ponudbe |x>šiljamo. do 15. julija ca. 28 DEM v tolarski protivrednosti - cene niso dokončne. Za dopustni čas bo v drugi polovici meseca aprila zagotovljena možnost obročnega odplačevanja z garancijo fiksne cene. Za hotel Montauro bo cena v času od 12. aprila do 15. julija 23 DEM, v naselju Villas Rubin po 22 DEM. Za uporabo teniških igrišč, kegljišča in najem motornega čolna imajo naši gostje 50% popusta. Brezplačna uporaba mini golfa, namiznega tenisa, trim kabineta in igrišča za igre z žogo. 3. Ponudbe hotelov Mali Lošinj - vikend programi petek-nede-Ija: polni penzion 1100 tolarjev, polpenzion 880 tolarjev, za skupino 1000 tolarjev oziroma 830 tolarjev. Hotel Jadranka in Borza sindikalnega turizma sta pripravila program celodnevnih aktivnosti. POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. INFORMACIJSKE PRIJAVE ZA LETNI ODDIH Borza sindikalnega turizma bo v času dopustov razpolagala z večjim številom bungalovov in apartmajev za 3, 4 ali 5 oseb v Monseni pri Rovinju - slovensko naselje. Vsak apartma ima bivalni dnevni prostor z vgrajeno kuhinjo, kopalnico, predprostor in balkon. Cena apartmaja bo predvidoma 470 tolarjev na ležišče. Prijave bomo pričeli sprejemati po 1. maju. Možnost plačila v več obrokih. Termini bodo 10-dnevni. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine za prvomajske praznike, vabimo, da nam to sporočijo. C. KUPIMO 1. Počitniško stanovanje: do 50 kvadratnih metrov na slovenski obali ali v Istri. Plačilo v celoti ob podpisu kupoprodajne pogodbe. Ponudbe sprejema Atris. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 4. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo. Revalorizacijska stopnja za april 1992 znaša 11,5% mesečno, preračunano na letno raven 277%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Posebna ugodnost za privatne osebe: D. PRODAMO 1. Rabljene počitniške prikolice: dve prikolici IMV Adria 450 de lux, letnik 1975 s 4 ležišči z baldahinom. Cena 40.000 tolarjev; prikolica IMV Adria special 530/80 za 5 oseb z baldahinom, ena letnik 1980, druga 1981; cena vsake prikolice z opremo je 80.000 tolarjev. 2. Rabljeno počitniško prikolico: IMV Adria za 5 oseb s predprostorom in z vsem standardnim inventarjem za 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Prikolica je v AC Funtana Vrsar. 3. Počitniško prikolico: IMV Adria 450q, staro 14 let, baldahin star 3 leta. Cena po dogovoru. Prikolica je v AC Rapoza na Malem Lošinju. 4. Počitniško prikolico: IMV 500, letnik 1983. Cena po dogovoru. 5. Počitniško stanovanje v Barbarigi - dnevni prostor, spalnica, hodnik, kopalnica in pokrita loggia, zelo ugodno prodam. Velikost 29 m2. 6. Počitniško garsonjero v Stinici - bivalni dnevni prostor z vgrajeno kuhinjo, predprostor, kopalnica in balkon. Skupaj 25,50 m2. Informacije daje ATRIS. Želimo vam prijetno bivanje, pa kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. Direktor borze Metod Zalar ZAPOSLENOST ŠE NAPREJ UPADA Statistika je čudna. Ne la zavoljo znanega primera o jedcih segedina (če statistika zabeleži, da ljudje jedo segedin, jih v resnici polovica je meso, ostali pa zelje). Tudi podatki, denimo o številu zaposlenih v gorenjskih občinah, ki nam jih redno pošilja kranjska enota Zavoda za zaposlovanje Slovenije, ne pripovedujejo tistega, kar se zdi. V nekaterih občinah naj bi se število zaposlenih začelo povečevati. Toda mag. Franc Belčič, v.d. vodje te enote že uvodoma pojasni: v podatke so zajeta tudi privatna podjetja, zato gole številke ponekod kažejo, da zaposlenost raste. Resnica pa je, žal, še vedno nasprotna: v vseh gorenjskih občinah se število zaposlenih zmanjšuje, tako v gospodarstvu kot v celoti. Februarja letos, novejših podatkov še nimamo, je bilo na gorenjskem nezaposlenih nekaj več kakor 10.000 delavcev. Skoraj polo- vica je žensk, tretjina je delo izgubila zaradi stečajev. Skoraj 500 je takih nezaposlenih, ki jim bo zelo težko najti novo delo. Polovica nezaposlenih nima nobenega ali samo osnovno znanje, srednje, višje in visoko izobraženih pa je več kakor petina. Približno 5500 med njimi dobiva denarna nadomestila ali denarno pomoč, to pa so tisti prejemki, ki so v letošnjem letu daleč najbolj zaostali za rastjo življenjskih stroškov. Za malo lepši zaključek poglejmo, koliko je zaposlenih in kje delajo: v gospodarstvu skoraj 56000, v negospodarstvu nekaj manj kakor 9700, pri zasebnikih skoraj 2400, tako imenovanih samozaposlenih pa je bilo 7191. Vsi ti podatki veljajo za februar, januar, kamor pristaja tudi podatek o stopnji nezaposlenosti na Gorenjskem - 11,84 odstotka aktivnega prebivalstva. e. R. »VESELICE« JE KONEC Finančna revija Taipan, ki svojo vse večjo »težo« v poslovnem svetu dolguje zelo dobrim nasvetom, kako obračati kapital, je za naslednje desetletje pripravila nekakšno dolgoročno projekcijo političnih, socialnih, gospodarskih, tehnoloških in finančnih dogodkov. Svetovne reveže je razveselila s črno napovedjo o položaju takoimenovanega srednjega razreda. Seveda razveselila le pod pogojem, če se reveži po svetu menijo o bogatejših tako, kot se Slovenec o svoji in sosedovi kozi. Revija namreč napoveduje, da bo srednji razred doživel slabe čase. Recesija v gospodarstvu bo najbolj prizadela ravno srednji sloj, tako imenovane »bele ovratnike« (modri ovratniki so delavci v proizvodnji!). Delo srednjega sloja bodo v veliki meri prevzeli računalniki, kar bo omogočilo znižanje proizvodnih stroškov, posledica pa bo tudi odpuščanje pisarniških delavcev. Zato se bo veliko družin, ki imajo sedaj dva dohodka ter visoke dolgove (v razvitem svetu je moč vse kupiti na obroke, delavec mora paziti samo to, da zasluži dovolj za izplačilo dolgov), visoke luksuzne izdatke, šoloobvezne otroke in druga finančna bremena, kar na lepem znašlo v položaju družine s samo eno plačo. Internacionalizacija gospodarstva pa bo hkrati postavila delavce v razvitih državah ob bok delavcem z nizkimi dohodki (denimo Kitajcem, Indijcem itd.). Zato bodo realni dohodki delavcev začeli najprej stagnirati, nato pa upadati. V želji po zniževanju življenjskih stroškov bo srednji razred začel prodajati svojo glavno nepremičnino, domove. 12,03% Če bi varčevali 100.000,00 SLT 30 dni, bi pod temi pogoji dobili vrnjeno glavnico z obrestmi v višini 111.942,00 SLT. Za vezavo sredstev od 30 do 90 dni: 30C/o 100.001,GO SLT KREDITNA PONUDBA sr - sssr 12,78% 333% osebam o, - komisijski krediti pod pogoji, ki jih določi naročnik POHITITE TER VARNO IN EKONOMIČNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. 061 312-098,316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213. Osrednja ljubljanska tržnica od 13. do 17. aprila 1992. Preberite ta teden v slovenskem tedniku N0VAJ)0BA ZAKAJ IMA SLOVENIJA SLABO VLADO PREVARANI VARČEVALCI CONCORDIE LJUBICA TOŽI PREŠUŠTNIKA SARAJEVO POSTAJA MESTO DUHOV UKRADEL 20 MIUJONOV MARK TRŽIČ: SVINJARIJA NIKA AHAČIČA JE BREZ PRIMERE NOVA DOBA JE NAJBOLJŠI ČASOPIS ZA SLABE ČASE. NAJCENEJŠI, NAJHITREJŠI IN NEUSMILJEN DO GRABEŽLJIVIH NOVOPEČENIH OBLASTNIKOV. CQ S£ ca M CD ■S,tž i,i g g o 'S O >tž S o-S a.° fs w.2,a'fl 'Sl g 2 aa k§*£s o -r o ^ w a; 2 ^ 6 3^ r2 d £ "i -!fl ligi |sS« OM 2 >u tuo^ ^ fa a I >o • 0> a> os co C > £ o ^ o |1§I ■S > 3 « S-S;8S ^ cd ns T3 T3 oj i o o oj ‘ir cb.S 5 .2, ■d C ,o ^>55 ■2 m ^ ^ ^ .5, O) C o ■£rt S-^ ^5'g £ ^ T3 ^ T3 g ai •jf “ o ^ 2 . ° > *, > N J T3 03 3* - N O c! •rH 2 2 -rH* .a a o Qh o a 03 .^H H-» -r—> tliD >r. T3 a; a>g o UP N ^ “ .2, . I >w -a .S I .2, > o « o ^ o ;g ai C.S £ ° ° ’£ § I- «I " ft>01 ^ >w S S s •« g -2 o CUr^ dt o § 0 'n? ° ^ |>-Kw:a ^g-S^^^-Š.Sdg -g^ao.s|>p ^ ,2 ,2 2 -S -r-w >T3C > s O) S _ .2,^0 C O ^ fH o > O +-? qj ^ d Z« •§11 .2# g -2. > g O g .£ Z cd ^ ’g o M -p N 'E?^ a ttX1 £ W M M N-g ^ >• O I l c ‘3 5 2 3 |¥¥ T3 >—h o3 lik >|1 B|i “•S R S M > ^ S > ^ a g So-« " a oj go ^ O O "O V3 tiX) PU O T3 O O T3 rS g M s iS :B >■8 o T5 O ;3 •g 03 N •S. S9 •i c¥ tiiD O Oh o 03 ^ g Oh O ^ H W Oh Q O *3 cd >0 -* -2^ a,- £ . ss «•§ -rH giS^ s s a c/2 ^ >8 g >S I f! b j 2 a-2 o ^ cd o . M o a a> O 0 3^ c« o ^, _ g; -C dz; 5 -g ^ m £ >N > -m S S Iti-S H | "S - i-d 1 id o -C J £ o ^ N o _ Oidn I^.S, • Cfl 3 O G «3.2, = CD *c £ cd U) s M TS cd N cd C/2 •r—d •^H V £ •4 X).0 ^ r fn O T3 X! 03 _ m" E O G O O. M a "o “ o a ■ S J ^ -C G .„o.2, « *f|«is IO Š gg g S>«1 ■£ o. a “ o g ^ 3 G Bf T3 -« "* N N g M J2 ° 3 -S ^ S >2 I 3 « ||3 l ° 3 -S S 3 O ^ ±J n g •'5' ^ O q ^ g 03 O > S5^.2 g5'«! a ° -s 3 3 £ M;3 >n fcij >.2 i i CQ od ^ d" S ^ O, M G O n a O OJ |! .. m|§.2, o | ^ -3 03 g £ •S ‘2 a S I^lt f S.go šiit iS -5 £ O M1 O ,g T3 .S a!2 Oh I I I Ah 4 cd J3 C H 43 cd lipovi t s o G °i £-2 c?:2 o g o om-^^ 'S ^ a o -e ^ '£ cd o >2 n o 'O N '£ Gr > N ¥s .S § aN S « S O N > s G a s o. G W >« « .2, G > 3 2 a o o .2,0 * o | g.:3.S ™ P “ 0 4d>« 0>“ G £ G c? 5 i? 3 N ^ ^ ^ 'O rŠ •2,3^ S C 'c 33 ftW g ^ 03 Qj 03 ^ 03 C »H > -5,^ H Cd O W r iS i 8 > .2.^.2 2-n o id ol^ ” g !2 5 S 3 m -J.o O c 4d 1§ > O O G ^33> 0 S^rS QJ .rH O o^rS G>o o;g -lAllllrisil ;Iplp|flt|lBiSgl Se|s°g^ESs”^“ « > 'C CG Jo Oh03 •/?'£ g A -« 2 -2 O o C #s = =,^.?^g||.5 Sgsg« o ^2 > g £ § 'š ^ § -S > 8 > g - “ O G > £ G ■E 2 g-^Td šlsifll •2.S>Sl|l ’ cig 11 •st .'3d H > M « tim m** u-ii §c § p g | .2, ^ g - 21 oh-k Oh'2 > O 812 «1141111! ^«saas|i-E*||- 1 • rH , G > G -S -3 2 •rd> o . N o N O -4 H ^ -S 15 .G ° Oh O •" G o O « tuO O ŽOg.|.S^ > G 'g'> S v,r r, £ .£ > £ g do o .„ • ° I -° • 2 ^ OS G g „ N * I ’§ :¥5 i-rgso^^^ ’~3£1i„>g.2^£cu tu iti ih Cd 03 O " OT Cit O > J ■o-J .3 •- 2 .S ^ H >|>«£ 3 ••-* -*-' cfl N O w c« ^ lN G ^ o. 2 'id O • G o. g o^>« o 2-2l¥S,g r* CO o c gAd O G &g >.s Oh.S £ a 5 > ^ > >g 'g ^ bliliji il|l||lll!ll|||lll|II;:l!|! 35 M G "O O M.£ Oh m ^ M35 o,T3 T3 rg T3 50 £ > Mm ^ kHM.O,0'i-0.;_,0(_|0 >MpH-lm00Q00aJ ^ • > C G, > Oh-2, OhAh GImTSAh 30H>T5>a,G G N •S^ 'S N h 2 0000000 °„ '—L <0000 o^ cT C-'" CO lO C^f O co' r—t CM CO CD OD O T-H CM CD I—t csj 00 ir^ T^H CM T-H O CM T—( lO CD CD OO OO O CM t H t-H OOOOOOO o 00 10^ o^ co^ 00^ lo^ csf cm" c^T 00^ 00^ 00 -df si 1 S sl'! sl OM g E-g O OJ O Q_| i-t O S-I cS > CU on =d ^ 53 ; ^ t—t t—1 t—H ►—H t—H £££££££ s? o- o r* >C/i 2 ; IS CO g 04, GG Oh.“ in s¥^l >'S ^ ■£ •£ tl •f3 4do2t5-«OG“GcS.S, - G« o^4d 0'S)2 N -G 3 SI^II G O co ¥-2 2 O G g"3 0.^0 “ O ■ O o ^ a I ^ g >G jo -G £ M - - § a mgj •£ a g ^ g s | G §s gl g-^-g g-gs.El b ° g 2 o ,§ -2 g"^ -S 9'^ §9-8>8 o A AQ o O G »O 9 >G G G -O £ O CPshg^gG GjjS ,^ « b rd 0 ^ 'r.^. >, Ph M G £^.N^NGo-dGo20 G03. 35 GM g’G N lO S o >“ . X! -G >2 ^ 2 O 2 »'OS.S Oh .gMnjCogaBiSO^GG isn s as.is .a:ž|-§20!t ° M . G ^ m stal cd o/ --h ao-^ o pSGOgŠ^O^G- k^m&h 8.2,-až^| S-^-gM s £ o s o 1 >8 o,’0 - R-sd . 0.0 0 Cg2AHi50£oOH^“MHžoG0.4,a)a;GHp|M^ i§ '3 o ^ 11 ■£ £ ^ l^3 B .2, O ^ ^| ^ •£ O w > c ^ £ s S.s.11 lil 11 llfslsl &|lls 2 s .s s a?ff8 s p = » s »-g p g«as^ill-s 8>'2CGQ-:^oNM£^'S.HH£>2aG2Bo2G2s |l «1 >-!l ^ Istol-aJ in^l o > G^ssO.Ad g gldP 3-3 oll-g^ g-g|^|,| o| g £ G- > ra JNAd^^NG5^Na.>£.5„£„0_s«^o|^!| O G “2 o ... s, o o g d aiG. ErSPo - -o ŽMŠfgo-^o-oS.So^ESo • r-d ^ cd 3 T3 3-5 ^ cd tUD o3 h c '53 Oh-2, n i3 g id 4, 3 N B o 4, o £ o R £ c o mgj „ 2 >m > B .S 1 .2 G ^ 2 -S .2, c JS 'C a (Q 1 > 'S B ^ x ^ 2 8 g o B £BB 'C ^ ' M O) G >N 'e o O CH t£ fl w ps "d oj cd •r—a r-H G -3^ N TJ cd -g 1/3 3 S e .„ 4d bn h O G B a 2 B tH) co O 2 - =§ o p-B 2 - c^ cd ^ o .s^ M n 'P dt QJ O .rH 'oj O > .> "č Dh o ^ Oh • rH (Z) to ^5 d o dt o ^43 _ g :B^ B o '■E o (D B •B 2 *-i oj ri4 -g I -f-* I cd co O) O. P. > •g^B TJ p S .2, B 8 >BB.§ B B O G 8 ^ o B ■§ o o B Oh Oh G 2 « > ^ G G 1—H NJ l rQ O 2 ^ o cd d tUD G ^ G G Oh G 3 O Ad . G Cd wii| S ?s!i G O a^3 G ^ C OJ G 0 G Oj Cd r-< 8 o, > B a; 2 N S •rH O cd TJ >c), G M cd n C3 1 G P. G +H _ G c 2 O u 3 &B- P-'"B Oh g > r2 O ^ Tq Tj cd O; ^ > t O S> 2 ^ d > to CJ d o cd M g S > C S cd tj G t 0|.R.b T-< 'Tl cd cd a) 1 c S3'"^ ^ g B £ g 3 »-til o G ^H +H nj > 42 X) M 13 G G TJ > 1/3 ^ -S o S >11 loB^ P O -S N G B £ B 2 I |- O N G Oh g m 3 O o N N OhX! G HH P B G O 2 P ^ m G 2 8 „ 2 m £ £ -S g 2 S B B - G A 1 o a> 1 1 ^|c §-§ ;g g 9' g B ,« -----dB -g Oi BB- £ 3 cd 2 o > O -H - tUD O TJ O gŠl83 ■ 84lil1 O „ ^ G B 1 Oh>§ JI Oh! G B £ >8 n^£BcS”ppn-h5o O.X5 £ B O. X* 40 O G G 4*5 r—H G d co 6 -g o c x> o T5 O d ^rS r-H -rH • >CJ H-* B B 3 5 g- o TJ 8 “ B 3 N B B b -r. B o. 2 IGO xi N > B OJ OJ Tj co CO s --^:g;B - OJ N w cd o o ^ cd N >0 > G o £ O O O) (G Mc^ 2 p N G 3 B > >8 ^ OJ >CO tn BB - ^ c 8 •g d O ^ O Ad JU TJ ^ ^ O Cd O 'G" rH > E N SP s Od 8 g ■ r—d G o P. Od i M A ?-a 2 a.G g p. s a . p ^ § 1s 111 S Ž f 11 1S gf.l-s ~ lici G M B E N . P. C a^ ->s g B 42 O xi x 'g g SbB £.2! a oj >0 OJ S o > n . -*-> 8 .2,-0 > £ o cd h-o TJ ^ cd oj > ‘S > >N OJ O a.^d^s s o d to •rH • rH £ B 'S o ^ c* cd rH N •£, co C OJ OJ G >0 ttf) cd OJ c Ah | OJ JS > S 2h o o O. J O I B B Iti G g O S MB « OT G ^H N o. 2 CO CL> -f4> | .«_> *rH ^ O O G 3-0 4<5 >g O G 13 ‘ 3 “ G > B — 3 G G X! O 60 OhXS O) O O G >0 O. Ph O. »tl: 8 r^li P > o O c _ ” -r-, 2 K G P 0 G 'G O rG - £ ¥a| a S!!f-s2 | '8 a>8 -O O B B .5, > 4S T5 cd d BS cd cd 2 ^ •rH CO a o b b cd 1§1 if | rt C 5Ž Qh c^J ^ g N ^ Ž ^ S £ d B c ^ >g M G N ■« >8 B ‘S Um o >p G •ŠB g | B 8 B .> ^ C B ! d H .^4 N O O TJ -«-o B " G •- i~l P. o.g O rd W) S s I “I « B m cd bi) n OJ H N cd N P B > G 'P -Š ,8 G £ O •2, o « o X5 nj a.2, e Immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi 1111 o o « ^ ^H d CO V a o § p ° ^ - Od'5> »h o'« s s-s •? g a-2, ;s g t N *B g e B d> cs O. S N O G B B OTS 3 B » g O S Sh &ygl83 irs-sg o B' o «-2 O N Q0 § ^ ^ -2, B S b N e 1 g O G »o g § ^ 0 >N -2 Iti sltt i!s. "B a«; g B. =6 ^ -2 53 n « ^ -p; e lifeo.. ^•11 rit in •¥'Ilrw ^-2 2' « "I ¥ <3 « š 2 0 :~ | o § O §■«« § ^ b Od^a o^>e Gv cs S ^ o r^1 5^ o >J^ >N ;s; -§ ! s S ^ s ° Q 0 S g o c, 8 o B ^ Aji o..| g^i A^-g^ c S „ g G 3 01.2. a. .CU +H AS ° | a.'« Ai G B O .(H O bIhI^^I o’"3 . _ _ . p •s « ¥§ ° s >g Si 'Š’|'§ Oh O-O ^ P. CU .0 b e KS g B B B » S ^ '9 I - p § 3 ^ O co ^ :d ^ a ^ ^ ci g^co ^ cw cd H* . OJ co cd ^ .si ii •2,’o ^ B ^ fn d G >8 3 B -8,» g G >o > G B G G O G •& al ^ b g I 3 ,2 O O •rH • ^'57 c ^ Cd 'h1-G ^ N ^ > ^ oj oj 55 1/3 2 o .2, ^ 8 G a1 g.“ co ^ >N C OJ ‘g g OJ c tlO > cd oj cd u G Ol 40 CO CO rt in co to q> q> o ▼- co ^ o to CO CO m i I KS I 1 CO '03 12 § £ 0 m ^ ’- lB|gBo|o £ Oh Oh R O .£ , B 0 “ g -3 O 8 :2 3 S; 43 ’8 £ 'S i WQM .. . g1" Arg g g AmB^ i-P Jfll« si UlSsif 00 ° G M. G O.^ ^ 2 ' i. > .8 ^ 'S 3 P " I mQj>^O-rt^>coco.>0J B,>:2 0.7 « « p.^B C^. B A B B p ^ g g B B 4i O 01 G m 0.43 M ^bbb ■I b aB 53 G “ ;G a« e p °BB N G T3 >0 2S-Ss > * 1 $ as a G . - CD tli 2 G -H P -p m B m "bSIIss I 1 ■:'i i -§b| TJ S IS«S|’S« :?i :SS i« 1 i KS SS: B 0.0.« > ^•s ^.sS.a^PGBBg sl1f»!|H!jr<*' TJ >0 S >S i 1 1 ^ S^^OJ^HHrS^^P^Cd G£BNa238p“ I « O g G a'^3 SB £c g g ^ ^ -A.rH .oj oj >0 cd cd os S rt § ^ :^a5 nG8H!>>B8§B S a.S g 8^B-^ £•*£ . "|S.§3g|g^|8.pg|'§G g^ 8| S3 pBo| 2 gBg p<8 ^ 12! agB o g| a>S sH . cd O g .Ih O • r—a oj cd .Si, b 5-1 ^ cd c 1 N>ON^C> NrI7dO >GG l||l G O XJ B C N G-g P G o m (f) -H, G C .-S ^ ^ S •h^P inr co ^ 'o -o COC— COOir-Hrt^lOlD CO H^co-^Oirt^coc— co 00 COCDCOC— COlOCOO 00 rHrt^CDOH^r-HlOrt^ H* I CM CM CO CO H1 H1 lO CO rtlCO-rfOPr—(OCOC— H1 o-rfioa^iocort^o o COOlO-^flOCTJCOCO r-H c—cocoodcor-HcBc— t-h CMCOCOCOTflOlDCO OO C—OO-TfC— COr—tc~- co H1 H1 C7i OO lO CO CO CM lO po CO CO OP CD tT— CO rt| 03 opt—tH^t-M-tcBr-tai 06 t—tCMCMCMCOCOH1^ lO 030C— OrH03CMC— OOCOOOC-CMOCM COCO-^OSlOCMrHrt1 rt^C—OH^oic— CMr—l CM CM CO CO CO H1 lO CD co iS ^3 G “B SB Tl OJ ^ 'g g OJ D CO ^ •rt TJ 1 a g a .2, ^ OJ G TJ OJ JD KJ > °gK 3 ° ^ g, rrH dl CO d O D N G 2 lil B B p x 8 3 -2, E s S'S 1 > 3 |I'-|£hS 2 |il|«E = p!12S S B 3 3 B S BT o P d cd N stIJL.2 S s s. G s o r^ N ^ tj £ « S "|š!i2 ■v 43 o B 03 >0 « B O ^ Ai § B G >u 3 ^ D' f« ? B t O B B^l-g B B P g N G H O > 2š si;? S CQ N >2 B B P g s 2 ^ B ^'GOHggOgŠoSgS^^ 0/3 O ^ Q rt ^ rt P.i 2^ § B § O 3.= P B T3 b^b>g P e SiB ill|'|1-: š-tli6-0 K«,;.Mt!iiii!ilf?Miii!s i- b o ' S S'B Š 'P Eg G T3 ^•b§"§ a n 4 s p ^ ^ 11 « p ^ S S11 g ‘š ^«-s |-s b ¥ BS^Ai-C oAiBE-Ha,»eG-Ss »'Bn^r.g 'B^|.S§.Šgp¥^p|;B-p Gt¥|l|¥l|B^|oil^l||llž ePAigO>0-~3^.g,3-P>gp3'B'B*HS:G3 .N-G^ s“ ~ p |3 g|2S^ I S-.S I O>2.3 ^.2|- S 'S ^ CD C o Bd^ š¥-§-§:^s ttmmm i 4, 3 35 ° om^co £0« ifiPliiiiiillit! o co grS S i 411° flil t!l| « g B. 8-- “ s js o A s O ^ O. c x m ss-n •G '3 18 3^ I G SB »sl|!4 Il!l!is"s > ft O X G > X o B 8B g A A1 >B B ' ' G G3 jg o Bb gB ^ '”^b;G m c S13 °3 6 B « o. I3 S > E B |s|«is f!M mu O H Cd v* o ^ G > ^ B3-g 2 8 N 10 cd ^ ‘g Pilil OdfS ^ -g ■« ■£ O. co N ^ O cd H H a £ rS G " £ P -p > >0 O) „ >G G Ht-t 4^11 N -^ N Mg « .S 2^|se 2 g 0° 2 •B .PPj P (Q i*5 P < g iifit >— £ a e a ■O g-g^P e SS1! “ S||l 2 gg-gs € 'illl « 3 2^1 “ a^-s co O TJ OOOOOOOOO °r ci R. O O^ O^ O^ O^ CO 10 TjT o" cd" co" co-co" o" OOOCOlHrHCOCOrHTtl OT^OCOOO^COCO r-HlOCMlrtr^Ort^OOCD co-cfiommmirtooo ^^28^2Gp |2|2Slltl ■S«|5 p5^ g| Isišlšiš^SJš « g « p žct agl-g05 N G O O r-H B .2.M--S O O rt ^ TJ H rQ CM OJ ll'?- 8 O G 2 a3 O.^ •£ O £ G P Ah SlgSš • rH •r—> •8,x3b-h O B ^ g >co 2 > O ^H >Eo § g 0 TJ ^ G > cd rt M| d ^ oj cd -rt N TO K' ^ > b O _•' GJ 4i 2 'P P> ■G a3 'S O'ti US Cd N ri4 OJ u uC ■—a > a p • -r—> .GG O ^ CO listi S|t >ll • ^ 12 1—H Hrt cd cd Cd H ^ 2 Q§2l^ - O S « 3 2.2, To cd^oi C P S G -rt O > N 05 > a o š? §-2:9 0 S B 'S? G Oh£2 1 £g¥ § I'S“"H § OJ OJ h bC1^ C aS 3 -b £ g £ 2? G b ^ 2 G to > d c > cd •H O .rH 'rt ' ' TJ O .£ ricj rG O r^H >CO ^J U > 2 > o ^ N o > I ul G J ttlli ■315 G O O <[) ^ tl * S ^ co O cd Ko "> c¥ 2 § •c5 £ n! P-N OJ . W Cd S rG Vh Sh ft d O G M d > CM G ^ 0 2 > 3 ■ OH>.^lt|| 'o >rf} Cd N rt r3 ' b f-h" ^G-h^TJh^ojCo. g^Ogcodg^-^7 dd ^ CD O j=l G ° .^>2 l I rt -rt* G O -G G +3 ŠD rt ^ G o G irt rtft ^ ^ G (O T3 r=^ G O G G p. CL'SP o g as p P P.'£ O. ššl2 If ii O e a.£ °3 g s ul I 8 TJ G •« > O O. Oh 3 X! -G 8-2 OhJG s Si« >8 S 813 o x ■pr o ■2, m 5h O G d O 'S 'OD > ) -rt TJ O 8-° p< a . r—H O^.rt d ^ o G , N rQ ' O O ' £ 1 -3» G* G > - >_* G o bC G > U° G G 0 rt s>a g -31 ;s 3 .. rt rt TJ OJ r N g K^ O Jh Cd^ >0 p G ^ G a;s §| “ 'Od M ^ P G 8.2,8 g ^ ^ G ._rH G > CO ‘rt’ .rt H-» G G G G N r-. u« dJ d-^7 G 8¥>“ OJ '7 bbg OJ > ^G 'oj TJ 3 a> > OJ G Ul MB 8 n2 g §5. 8 ^ g G M H Ai B X « ^ O G .2 > 4i g IS g o.B g 3 a f¥s B O CO G OJ rQ TJ O tUD O d OJ G > : 3 O d N > OJ^ -rt G •si) o> ) N O •2 o a rG 05 sl co a TJ GO O .O • rt G S G OJ >CJ • r—> G TJ F—H O o. a N ^ r ..-h N 09 2 « E G CO d G G B o B -S 8m >co O 'g| o o G CJ 2 £ O d CM 05 05 s? čss So ss p P :8o X o O -g 10 CO CM 05 ^ JhOC^OOtH . HH rQ lO lO CD CO O 05 00 co m o 0M-M_ ^ >0 'o 'c X S g 8 > ^ 8 BGN‘->B'Cb h a . p >8 SIS B :9 •p £2 ob « y »»•»m Oh.Bp^ o £ n ličili'2'2 aa o S 2l3 > a® o > § IH 2 B S - ^ 00 > .& i § r >a 2 >0 Oh P P < Gcg-e| aao o O rO V ■—! . nimnnm G S »•rsIšfispEEs HF UJ, ul ^tro > Oh1-' OJ > 2 p‘E'a-2 £ p p-£U>;^6 š!>^3!!>BgaB,go.!&g’S!'g'§ Jh G? oojajaj.uio>TJTJGqMCTj'M illpl 1^*111 :l|.s«|S|p" -- p 09 O CO 09 2U G O A* o ■2 g ^ > a; o •M C £ o. G P G _ ... G ! igi9 ^ o E ^ ! I o 1 ,g O 8 S o 8 ^ ® G 1/3 o O 'rt G N — ^ ^ C8 S M v a 8a= Oh n M ® g 2 X ft e g •r N 'U — . . _ * O CM Aj w - rt CO O lO co Ns p.^ g............. s1« 0.0 B .2, w 4iM 4i -G, G G ^ - G > w 1 i 1 .. ag I a| N O X G ^ I OJt b22 silili fillJUl. g^iBuas-s >rsr°lLriSE> il 8 a o B oB X ® g-« o O. CM 05 05 sš . Ss* s|| >2 d oj -rt o •*-J O co d OJ 8^ 2 :a 2 £ G OJ HJ C G O P M Q B ^ °1 “ G ^ 3 g ^ . G o g !po HtH^OOOOOOO blN^^DCOODOOCO^O .rH^^^-HTfCDCOCOCDrH ySn ^ro^^ioiococo oj O oj o cd oj G "PitK > :|Ii!l«ti § c o.|.2,-£ 2 8-g n 2 •g -M % 0 x x § ^ B m c p o p 8 £ S-nggggpod^a u'S-§-iS|pg>|p 113 ! G 9 5-E o 13 3 -H 'G tn ^ H 'G -rt £ Irt TJ ^ tu ii*«s!liisis »8i-s O 1 • 1 1 * 5h OJ TJ > OJ 'G 8 2 p| •P o.'1' o3 .2, ° p > p x p 3 O. G ^ B TJ r O Cd C/3 rt -r^ t^ ^ ^ ^ g ;£ o cu N O ^ o d>N X ^ M 1x3^1 S Ilirih .2,^1 p'pd'E^^ ^ - Ai G 2-g co G o OJ I rrt O OJ I lifllit p G £ X x G O is»s«i.§' .—1 oj G .,_, cd G _, B rt G d 2 M N P •£ N ^ Ux O OJ M £0 cd ^ • TJ G p B g 8 p ¥f|||-|l|||3 d x P P-O-« p S.b G ^ O ss?5«is^ slttirKili M o O) > G >P 33 G G1^35 o 5^ g ^ rt O T7 rG ^ _ i^l^fg|IgIue b b g p “ g p o'X B .2,- m O. "’B o o . 43 O -r-, O £ 4J g ? H m O .S-^ x b oa a^ • f—^ TJ tJD G _ o d n. - 0 G r, S rQ P G X O; ” -S 2 « 3 xrt2p33d O >co G C d o ^ ^ 4B O w o o--3 o-gd-g G r-l ^ ‘rH •rt O r—( .rt g -SUB k ^s s s. o n — 2 B |Bl2 > §.2,^|d.i2g8 2f ^ a^ o _ co KH -rt OJG OJ ^ c G 2 rw^Gx5G2>'£5£ > B n b B o“B,.p<2 8 ? NSooP:GP£Mdx g £|8 g“p“ Sel! S I 45« ^ H 3 ^ BON A. B HH Shh ^Qo gNg C/3 l-H > ON< BnQ S>° Q m w P 9 H W O . . >rn r^\ —v*«#s|5if| ^->gXPg Po. gg •g X M h ft S G O. 2.2,3-S 13 ¥| > > rshste d S H G-£B d £ w .bkQ2S > > ^ B 00 2b 8b JillPfliStfllfli. ilffllill^Pfltli! ! g! >'^«d ^ o s^aas p §,8 SS4iS riS 6b«ll SA».|=S 8,2.8 ■“•-A|ilpStSRits$se°§’ X G G ^ X G -S g G G 5ZL, G -G > 4-> G B B .2, p o. S £B9 K -O m 50 o ^ M o s oU.pdd g^ .. MG m4iBXX O Ul! ga§|¥|1 o .rt OJ G rtS o G OJ^S^ O ^ O cd CO cd o 3 Qj .O rt Td M O !3> HH CO ^ (h O i N 'a. »r 1 ft-? /~t TJ d OOOOOOOOO o o^ o^ o^ o^ o_ o_ o_ o^ rH 00" o" 05" co" c-" co 00" CMOCMrHrHOrHlHTf 00 CD CM CD lO O rH CO 00 t^OT^cj^cjibrHCD CMCOCO^TfiCDlHOrH B Bb - OJ OJ TJ Cd G TJ cd TJ cd G GG B d P P B X G G -3 G > £ b|b^g2||^ rd.^C«rt>^CCNd GB N 2Bd NAXo GG.Pg43’goog § UB B 2 ^ IU £ | G 8 GM-^-S G-m G£gn°n'hm_ “Ha>>b:gcx mm - 2Bm p id p.x g -g B 3 a^^^i OJ O ~ "rH "rH rt TJ ^ 2 d w •rt OJ ^ G rQ ^rt {H TJ OJ QJ TJ OT d _ ^7 w g • rrtTJ G 2 TJ O a.2,1 g.:« i a G d ° P rt 3'g&"£p dnB tH N A7 0 M G 2 OJ O. ° X oT £ B g a>3 B p d 1 p^¥ «2 d X G O1 g B > B P P" > -P .2,B o p B 8 G O M G OJ Ph b ^ g B -p G 28dB p gI "|u¥:a p S^B G G P G CJ •> ^ rt rt 0- S3 £ O B p > G M O, G O S N G -U-.d.p.^ 2 s Q P G C/3 £ X G >o 3 17. aprila 1992 KAŽIPOT ALI DRŽAVA NEMARA MILIJARDE MARK Lani jeseni je slovenska vlada podržavila slovenske železarne, toda kot ji očita - tako povzemamo po dnev-noinformativnih medijih - direktor krovnega podjetja Slovenskih železarn Andrej Aplenc, še zdaj ni povsem prepričana, katero pot naj ubere. Ali naj železarne sanira - načrt za sanacijo je že pred dvema letoma napravilo mednarodno svetovalsko podjetje McKinsey - ati pa naj železarne pogasijo peči in ustavijo obdelovalne trakove. Toda ob zaprtju, trdi direktor Aplenc, bi bila škoda neprimerno večja, kot je zdaj, ko železarne ustvarjajo izgubo. Aplenc se je pri tem opiral na studijo »Narodnogospodarsko oceno železarstva v Sloveniji«, ki dokazuje, da je ohranjanje obratovanja železarn za slovensko državo rentabilno celo takrat, kadar pridelujejo tolikšno izgubo, kot so jo lani (4 milijarde tolarjev). Čeprav znaša gospodarska korist v takem primeru komaj desetino tiste koristi, ki bi jo železarna dala v normalnih pogojih poslovanja, je to še vedno korist, menijo železarji. Aplen trdi, da za razliko od vlade, ki je glede usode železarn razcepljena (proti železarnam naj bi bila nastrojena energetski minister dr. Miha Tomšič ter podpredsednik vlade dr. Leo Šešerko, banke sanacijo podpirajo. Železarji menijo, da bi se v nekaj letih lahko izvili iz težav, če bi upniki dolgove železarn delno odpisali, delno pa dokapitalizirali, pomagala pa naj bi tudi država. Letos pa bi celo lahko poslovali brez izgub, če bi na področju bivše Jugoslavije lahko prodali vsaj 15 odstotkov proizvodnje (od predvidenih 450.000 ton jekla na leto) in bi jih dobili tudi plačane ter če bi bile cene jekla na svetovnem trgu stabilne. Bankrot železarn, ki se utegne zgoditi, če se vlada v kratkem ne bo odločneje zganila v prid železarstvu, bi državo stal okoli 1,2 milijarde mark, medtem ko bi sanacija veljala le okoli 200 milijonov. V železarnah sodijo, da bi država z razprodajo železarn ob stečaju ohranila le okoli 300 milijonov mark vrednosti izgubila pa bi skoraj dvakrat toliko. Ob tem bi bilo treba odpreti nova delovna mesta za 10 tisoč železarjev, kar bi stalo nadaljnjega pol milijona mark. Razliko do 1,2 milijarde pa predstavlja minimalni osebni dohodek železarjev za čas, ko bi trajala akcija prezaposlovanja. Ta bi se vlekla skozi tri leta, NE, ljudje, čas ni dobro izbran Sindikat in delavski svet sta opravila zamenjajo v vodstvu Pomurke, Mesne industrije v Murski Soboti. Vendar pa za POmurkine mesarje navsezadnje sploh ni pomembno, kako se piše direktor, kako drugi vodilni v podjetju, ampak ali so v kriznih časih sposobni voditi firmo. Delavski svet Pomurke, Mesne industrije je na svoji seji dne 28. februarja 1992 sprejel sklep, da razreši s funkcije generalnega direktorja Dragana Salavca in na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenuje Jožeta Bertaianiča. Ta pa je že čez dva dni istemu delavskemu svetu ponudil odstop. Praktično je vrnil mandat. »Vikend sem izkoristil za pogovore z managementom, da bi preveril, ali so pripravljeni še naprej sode- prodaja, predelava mesa, izvoz, ,klapal‘ ob nesodelovanju celotne vodilne ekipe.« so izračunali v železarnah. Ob tem pa bi tudi druge dejavnosti izgubile precej dohodka. Železnica, na pri-■ mer bi bila ob milijon ton tovora letno, povečali bi se fiksni stroški za porabnike plina, saj bi poraba močno padla. In tudi njihova poraba električne energije (redno tudi takrat, ko je najmanj drugih porabnikov priključenih) ima zelo dobrodejen narodnogospodarski učinek. Skratka, brez železarn Slovenija ne bi bila več to, kar je. Povzel R. B. RAZUM NA PREIZKUŠNJI Osnutek zakona o igrah na srečo še vedno buri duhove in neti domišljijo. V precejšnji meri tudi zato, ker želijo nekateri za vsako ceno pristaviti svoj lonček in od slovenskega hazarder-stva tudi nekaj imeti. Bolje povedano: veliko imeti. Med drugimi se je oglasil tudi odbor za varstvo potrošnikov in predlagal novi osnutek zakona. Tak, ki bo preprečeval zavajanje potrošnikov, obenem pa poskrbel tudi za to, da bi igre na srečo prinašale nekaj potrebnega cvenka za zaščito potrošnikov. Sicer pa ostajata poglavitni vprašanji v že dokaj obledelem osnutku zakona o igrah na srečo: lastninjenje in igralni avtomati. Še posebej lastninjenje, saj bi se Republika Slovenija rada dokopala do 80-odstotnega kapitala naših igralnic. Ta korak pa je za večino poznavalcev te, zaenkrat izjemno donosne dejavnosti več kot sporen, saj bi podržavljenje, kot pravijo, uničilo igralništvo. V tem primeru bi se torej morali vsi skupaj, tudi država, odpovedati zavidljivemu kupu denarja, ki ga prinašajo igre na srečo. In če bodo delavci, ki sedaj tako uspešno vodijo naše igralnice, postali državni uslužbenci, bo šlo vse skupaj zagotovo rakovo pot. O tem ni nobenega dvoma. Kjer ni pravega interesa, kjer delavci vnaprej vedo, da garajo predvsem za druge, se jim zagotovo ne da kaj dosti. Kaj šele, da bi vlagali v razvoj. Seveda so, kot že rečeno, problem tudi igralni avtomati. Doslej so z njihovo pomočjo bogateli (in goljufali) predvsem za- sebniki, v prihodnje pa naj bi bilo na tem področju več reda. V tem smislu, da bi šlo tudi pri teh igrah na srečo za fer-plej in da bi šel glavni del dohodka za naložbe v turizem, infrastrukturo in vse tisto, kar okolje najbolj potrebuje. Tudi Janez Kopač, predsednik skupščinskega odbora za proračun in javne finance, meni, naj avtomatov ne bi imela sleherna oštarija. Ogreva se za takoimenovane igralne salone, kot jih imajo, denimo, na Dunaju. Salon naj bi bil poseben del restavracije, s tovrstnim igralništvom pa naj bi se ukvarjala podjetja, ki imajo več igralnih avtomatov. Nadzor nad avtomati sicer ne bi bil poceni, bil pa bi - popoln. Tako bi preprečili goljufijo in obenem poskrbeli za zanimiv dohodek. No, podobno kot igralnicam se tudi igralnim avtomatom ne kaže odpovedati. Velja pa se pošteno potruditi, da bo dohodka od iger na srečo še več in da se bo izkupiček stekal tja, kjer denar najbolj potrebujemo. Eno z drugim: če bo prevladal zdrav razum in bomo znali obr- niti kolo sreče v svoj prid, za kar imamo lepo priložnost, potlej si lahko obetamo že v razmeroma kratkem času, to je v nekaj letih, zelo velik dohodek od igralništva. Kar nekajkrat večjega od sedanjega, ki je vse prej kot zanemarljiv. Imamo pa tudi priložnost, da z novim zakonom povsem dotolčemo redko donosno dejavnost. Andrej Ulaga Tudi slovenska klavniška industrija se srečuje s premajhnim trgom lovati v firmi pod novim vodstvom. Vsi po vrsti so zavrnili sodelovanje in ne morem si zamišljati, da bi tako zapleten sistem, kot je nabava in Kdo koga drži pravkar izšlo mag. Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Brošura je izšla v založbi ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Naročite jo lahko na naslov: A>, Dalmatinova 4, Ljubljana, tel. 061/321-255 ali 110-033, fax. 061/317-298 Česar si stari maček Bertalanič ni mogel predstavljati, ni bila ovira za alternativnega kandidata, mladega diplomiranega inženirja strojništva Dušana Šiftarja. Mladeniča v poslovnih krogih doslej niso poznali, kar pa je bilo do imenovanja slišati njegovih idej, kako bo vodil firmo, so se mi zdele neverjetne in neuresničljive. Ne gre zgolj za usodo 1300 zaposlenih, gre za koncept razvoja pomurskega kmetijstva; posebej živinoreje in prašičereje. Gre za razvoj Pomurja nasploh. Uničiti Mesno industrijo bi pomenilo najmanj to, da Pomurci zavestno pristajajo, da bodo redili kravje in prašičje repe, da jih bodo velike mesarije v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici nalagale na svoje tovornjake, jih predelovale, izvažale, prodajale doma, tudi pomurskim butalcem. Pomurcem torej črnsko in slabo plačano delo, njim zaslužek! Verjamem, da so se pri vsem, kar je v zadnjih mesecih prihajalo v javnost iz Pomurke, ponekod veselo hahljali in držali figo, da bi se Prekmurci zgrizli med seboj. Močan, velik, dobro organiziran konkurent na trgu manj - pomeni za vse druge slovenske mesarje bistveno več dela in lažjega dela. Pa ne napovedujem, da bi se to zgodilo, ker je ravno Dušan Šiftar prevzel firmo. Problem je, da je ostal povsem osamljen, saj je - logično - tudi njemu trinajsterica »odstavljenih« obrnila hrbet. Šiftar zdaj vsake toliko časa prihaja na soboški radio in prek njega prebivalstvo obvešča, kako mu gre na novi funkciji. V glavnem ni nobenih problemov. Po njegovem! Malo ga sicer motijo upniki, ki so s svojimi terjatvami tretjinski lastnik podjetja. Zadolženost Pomurke znaša 1,2 milijarde tolarjev. Upniki pa so od začetka soglasno podprli staro, Salavčevo ekipo. In zavrnili Šiftarja in njegov program. Trdi se, da gre v poslovanju Pomurki pod novim šefom slabše, kot je šlo pred zamenjavo. Staro vodstvo je imelo pred dnevi tiskovno konferenco, na kateri so sporočili, da so izdelali prodajno bilanco na dan odstavitve. Ko so seštevali vse pluse in minuse, ovrednotili nepremičnine in opremo, so izračunali, da je bilanca pozitivna. Za skoraj 300 milijonov tolarjev. Delavcem je, vsaj po kričanju tistih, ki so se udeleževali februarskih maratonov delavskega sveta, veliko do tega, da bi se rešili stare ekipe. Morda jim je odleglo, ko se je to res zgodilo. Vendar zdaj pričakujejo uresničitev obljub, ki so bile v evforiji pogosto lahkomiselno navržene. Po predlogu Salavca bi bilo treba zaradi izgube trga in surovinske baze v nekdanji Jugoslaviji število zaposlenih zmanjšati za dvesto. Šiftar obljublja, da bodo vsi ostali v firmi, da bo povečal izvoz, izkoriščenost zmogljivosti, dosegel ugodnejše cene, vzel delo številnim posrednikom, kot so Pomurkina Zunanja trgovina, Vigros, mešana Pomurkina firma v Avstriji in drugi, da bodo provizije ostale mesarjem... Prelepo, da bi bilo vse skupaj res, pravijo pesimisti. Pustimo, naj se človek dokaže pri delu, pravijo drugi. Čas pa je neusmiljen. Razmere v gospodarstvu so vse prej kot rožnate. Zato bodo rezultati morali kmalu priti, sicer je potek dogodkov moč predvideti. Milena Tubolj PO KRAJŠI POTI IZ KRIZE V Mednarodnem centru za dežele v razvoju bodo od 22. do 24. aprila letos že sedmič REPA dnevi, ki jih organizirata REFA zveza Slovenije in REFA center pri Delavski univerzi - Andragoškem zavodu Maribor. Gre za vsakoletno srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z razvojem in uporabo metod za dvig produktivnosti in humanizacijo dela na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva. Na letošnjih REFA dnevih bodo prvič predstavili splošne organizacijske koncepte za strategijo proizvodnje in upravljanja s skupnim nazivom CIMAS-2000. Sicer pa bo letošnje srečanje pomembno še po dveh stvareh. Prva je srečanje REFA strokovnjakov s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in vodstvi nekaterih slovenskih sindikalnih organizacij. REFA zveza in Gospodarska zbornica že nekaj časa sodelujeta, sedaj pa bi želeli k tesnejšemu sodelovanju povabiti še sindikate, kajti REFA je neke vrste forum za delodajalce in delojemalce, posrednik informacij med univerzo in industrijo, spodbujevalec produktivnosti in humanizacije, institut za razvoj metod organizacije dela... Iz Nemčije, iz matične REFA zveze bodo tako prišli na REFA dneve v Ljubljano predstavniki delodajalcev in nemških sindikatov, ki že vrsto let aktivno sodelujejo in skupno rešujejo tudi najtrše probleme. Na slovenski strani bodo sogovorniki predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ministrica za delo Jožica Puhar in predstavniki sindikatov Dušan Semolič, France Tomšič, Rastko Plohl in morda še kdo. REFA strokovnjaki menijo, da bi tudi pri nas, kljub pisanosti sindikalnega delovanja, utegnili z REFA metodami pripeljati do sklenitve sindikalnega pakta. Druga, morda še pomembnejša zadeva letošnjega srečanja pa so zaključni izpiti bodoče prve generacije slovenskih REFA učiteljev. Doslej so na REFA seminarjih v Sloveniji predavali tujci, s kakovostnim strokovnim delom zlasti REFA centra v Mariboru pa si bo pridobilo licenco mednarodnega REFA učitelja kar enajst Slovencev iz Maribora, Ljubljane, Kranja, Celja in z Raven na Koroškem. Ti bodo dobili nemška spričevala, s katerimi se lahko enakovredno predstavijo po vseh državah, kjer imajo REFA zveze, to pa je domala v vsej Evropi, Aziji in Latinski Ameriki. Novopečeni učitelji bodo imeli kar dovolj dela, saj je vse več podjetij, ki želijo usposobiti svoje delavce bodisi za preoblikovanje podjetij, bodisi za pripravljanje nove strategije za uspešnejše nastopanje v tržnem gospodarstvu. Da so bodoče učitelje izšolali ravno v Mariboru, je seveda posebno priznanje nemške REFA zveze za nekajletno trdo delo na tem področju. REFA dneve ’92 bodo sklenili s skupščino REFA zveze Slovenije, kjer bodo skušali zasnovati tak program dela za naprej, da bo dejansko s pomočjo REFA strokovnjakov pot iz krize krajša in lažje. S. G. poslanska vpr. t rešeto v delih, ki naj bi določali razmerje predsednika. V bodoče bi ta n,h sedemnajstih zam. naj bi državnim funkcionarjem prepovedoval pridobitnike dejavnost, oziroma natančno popLf nj^premoženje nrar! in nn nHhnuVtl o funlsnlin nnamn lahlsn 17. aprila 1992 KAŽIPOT 7757 d0W£-Z4 ZREZKE-~ AL/ m/ PUST/H J/SE ZEVS*/ /CW,AL/ BOSTE IMELI ZA ZEČMRAT ’ NA REŠETU MESARJI SO VSE PRIJAZNEJŠI Čeprav je oblast spustila plače »z vajeti«, se ne bojimo, da bi gornja karikatura izgubila kaj dosti aktualnosti. Vsekakor nestrpno čakamo na statistično obdelavo marčevskih in aprilskih plač, ki bo pokazala - upamo, da enkrat za vselej - ali je tako rigorozno poseganje vlade v plačilni sistem smotrno ali ne. Nekaj na ta račun je namignila sdkajevska obdelava plač za letošnji januar in februar. Takrat je še veljal »slavni« interventni zakon o omejevanju nadpovprečnih plač, pa so bila kljub temu izplačila v globalu za 27 odstotkov nižja od zakonsko dnvniio- nih. V primerjavi z rastjo življenjskih stroškov, ki vse od lanske junijsko-julijske vojne za samostojno Slovenijo strmo naraščajo, so po novem letu v zelo slabem položaju prejemniki socialnih pomoči. Potem ko so lete konec lanskega leta skoraj ujele rast življenjskih stroškov (v rasti so se približale bolj kakor čisti osebni dohodki), pa so v letošnjem letu začele rakovo pot. Razlika je zdaj že kar občutna. V to temo pa vendarle sveti vsaj en žarek: mesarji so vse bolj prijazni. B. R. OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Poklicne bolezni (3) Pogoji, da se bolezen prizna za poklicno Nekateri moji kolegi se gotovo že jezijo, ker sem se lotil tega pisanja. Nekateri bodo zopet iskali vse mogoče in nemogoče pravice. Vem, da bodo nekateri, ki so prejšnji teden prebrali seznam poklicnih bolezni in bolehajo za podobno boleznijo, iskali svojo upravičeno ali neupravičeno pravico, da se jim bolezen prizna za poklicno. Ene in druge prosim, da pazljivo preberejo tudi moj današnji prispevek, v katerem želim objasniti pogoje, da se bolezen prizna za poklicno. Pri veliki večini poklicnih bolezni je zapisano: »Pozitivna delovna anamneza, klinična slika s pojavom splošne okvare organizma ali življenjsko pomembnih organov oziroma organskih sistemov ter pozitivni laboratorijski izvidi.« Pri poklicnih boleznih, ki jih povzročajo prašni delci (Si02, azbest, aluminij in njegove spojine, talk, premogov prah v rudnikih črnega premoga, prah trdih kovin pri njihovem obdelovanju, bombažni, konopljen in lanen prah) pa piše: »Pozitivna delovna anamneza, jasno izražen rentgenski izvid in objektivno dokazane klinično-funkcijske motnje; ali pozitivna delovna anamneza, jasno izražen rentgenski izvid brez posebnih funkcijskih motenj, zaradi katerih pa bi nadaljnje delo v enakih pogojih še bolj ogrožalo zdravje in delovne zmožnosti.« Pojasniti moram tudi besedo anamneza, čeprav je mnogim znana. To pomeni izpraševanje, podatki. V tem primeru pomeni, daje mora'1 biti delavec pri svojem delu izpostavljen tem škodljivostim, in to ne nekaj dni, pač pa več časa. Kaj pa pomeni več časa, je odvisno od bolezni. Nekoč smo mnogo govorili o prijavljanju poklicnih bolezni. Imeli smo prijave, pošiljali smo jih v Ljubljano, kjer so jih analizirali in statistično obdelovali. Potem pa je vse zamrlo. Nikogar niso zanimale poklicne bolezni. Kot da bi jih bilo premalo. Imamo nekaj podatkov izpred deset in več let. Upajmo, da se bodo zakonodajalci spomnili in ponovno predpisali, da moramo poklicne bolezni prijavljati. Seveda pa je marsikaj odvisno od tega, kdo poklicno bolezen prijavlja. Če jo prijavlja, kdor ima izkušnje in zna uporabljati moderne metode, je bolj verjetno, da gre za poklicno bolezen. Če pa jo prijavlja, komur se samo zdi, da bi to lahko bila poklicna bolezen, je pa morda samo bolezen v zvezi z delom, potem so težave večje. Zato je nujno, da imamo vsi, ki te bolezni prijavljamo, enotno doktrino. To pomeni, da vsaj kolikor toliko enako mislimo in bolezen imenujemo za poklicno, kadar so res izpolnjeni vsi pogoji. Zato tudi menimo, da bi morala obstajati tako imenovana verifikacija - preverjanje. Imenovati bi morali institucijo, ki bi preverjala, ali res ta poklicna bolezen obstaja in ali bo imel delavec ustrezne pravice. Seveda pa bi to morala biti primerna ustanova, ki bi imela tudi ustrezne vrhunske strokovnjake in primerne laboratorijske in druge aparate. Le tako bomo vedeli, koliko je poklicnih bolezni. Ko pa bomo vedeli, koliko jih je, bomo morali načrtovati, kako te bolezni čimbolj zmanjšati ali pa jih celo preprečiti. Piše: Mag. Aleksej Cvetko Denarna nadomestila Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu ali pravico do dela s skrajšanim delov- nim časom, ima pravico do nadomestila plače: - za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu, - zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. - zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Ta nadomestila v zvezi z zaposlitvijo novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju taksativno našteva v 122. členu. Pri dikciji tega člena pa zakonodajalec, enako kot v mnogih drugih primerih, ni bil natančen, saj besedilo tega člena ni usklajeno z besedilom 94. člena in 123. člena zakona. Uporablja se namreč termin »razporeditev ali zaposlitev« namesto pravilno »razporeditev oziroma zaposlitev« na drugem ustreznem delu. Ta neusklajenost sama po sebi ne bo predstavljala večjega problema v praksi in nanjo opozarjamo bolj zaradi stilističnega kot zaradi vsebinskega problema. Delovni invalid, ki mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije, ima pravico do nadomestila plače: - za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo, - za čas poklicne rehabilitacije. Denarna nadomestila, ki jih zakon taksativno našteva, so vsebinsko enaka, kot so bila po starih predpisih. Bistvena novost novega zakona in pomembna izboljšava pa je pri odmeri nadomestil, in to kljub pomanjkljivostim, na katere bomo opozorili kasneje. Osnova za odmero denarnih nadomestil ni več osebni dohodek oziroma plača, prejeta v letu pred nastankom invalidnosti ali valoriziran osebni dohodek (plača), prejet v preteklem letu, pač pa je podlaga za odmero vseh denarnih nadomestil pokojninska osnova. Odmera nadomestil je določena ali v določenih odstotkih od pokojninske osnove ali pa v višini med pokojninsko osnovo in plačo, ki je določena za delo na drugem ustreznem delu. Tako odmerjena nadomestila se bodo priznala samo enkrat, ob uresničevanju pravice, ki jo je zavarovanec uveljavil, nato pa se bodo usklajevala na način, določen za usklajevanje pokojnin. Čeprav tudi ta način odmere denarnih nadomestil še vedno ni popoln, saj bi bilo potrebno spremeniti tudi kategoriziranje invalidov, z njim veliko pridobimo. Izognemo se tako obširnemu administriranju, do katerega je prihajalo pri vsakoletnih in sprotnih usklajevanjih nadomestil zaradi povečanja osebnih dohodkov, kot tudi stalnim očitkom, da so delovni invalidi zaradi zdravstvenih razlogov v zadnjem letu pred nastankom invalidnosti dosegali slabše delovne rezultate, kar je vplivalo na višino denarnih nadomestil. Odpade tudi določanje fiktivnega osebnega dohodka, ki bi ga delovni invalid imel, če bi še naprej opravljal svoje delo, kar je postajalo zaradi reorganizacij, stečajev, ukinitev delovnih mest in podobnega povsem nemogoče, poleg tega pa še vrsta drugih problemov, ki so se pojavljali pri priznavanju pravic in pri odmeri denarnih nadomestil. (Se nadaljuje) KAŽIPOT CEN Po dolgem času sva si ta teden spet privoščili spremembi pri izbiri artiklov. Namesto Fructalovega jabolčnega sadnega sirupa sva izbrali pomarančnega, namesto dvokilogramske Mlinotestove moke tipa 500 pa le kilogramsko. Tadva izdelka je namreč veliko lažje dobiti na policah naših trgovin. Ta teden cene ostajajo enake, razen sladkorja, ki se je v nekaterih trgovinah podražil. Po olje pojdite v Marcator na Slovenčevi, po kis in sladkor v Forum na Dunajski, salama pa je v nekaterih trgovinah še vedno po stari ceni, in če se boste odpravili tja, boste prihranili skoraj 40 tolarjev. Pralni Prašek pa povsod stane več kot 700 tolarjev, razen v Mercatorju na Slovenčevi, kjer je še vedno po 592,90 tolarja. Razlike v cenah drugih izdelkov niso tako velike, če pa boste čisto za vsak artikel sledili najinemu kažipotu in ga kupili tam, kjer je najcenejši, boste privarčevali natanko 350 tolarjev. To pa je že nekaj, kajne? Verjetno nimate toliko časa, da bi za en sam artikel odšli nakupovat v oddaljene trgovine. Vsekakor pa se izplača upoštevati najin nasvet v soboto pa tisti dan, ko se boste odločili za večje nakupe. BLAGO/TRGOVINA Maxi-market Lj. Supermarket Lj. Nama Dunajska Blagov. Bežigrad Mercator Slovenc. Emona Cigalet. Delikatesa Dunajska £mona Hubad. Kašča Vojkova Sončnica Maroltova Fortis Vojkova Forum Dunajska OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko 127,80 _ — 138,80 108,80 127,80 141,40 127,80 - 136,40 - 119,90 KIS - 11, PVC Šampionka-vinski 162,80 _ — 127,50 126,00 131,10 - 131,10 131,00 131,00 - 124,90 SLADKOR -1 kg TSO Ormož-kristal 70,60 70,60 76,30 75,60 74,80 75,60 70,00 75,40 68,60 75,50 69,30 65,90 SOL - 1 kg, morska Droga-mleta 44,70 44,70 51,00 55,90 44,90 50,60 43,20 44,70 45,00 49,40 44,60 44,90 MOKA -1 kg Mlinotest-tip 500 27,70 - - 27,80 - - - 35,00 - 31,30 27,70 SALAMA -1 kg MIZ Emona-posebna 407,50 407,50 427,10 436,50 - 407,50 - 445,30 - - - - SADNI. SIRUP - 11 Fructal - pomaranča 187,10 195,60 - - 214,40 - - 195,60 - 197,60 192,00 - MLEKO - 11, PVC LM-3,2% 40,50 40,40 — 40,40 40,40 40,40 40,40 40,40 40,40 40,50 40,40 - ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest - Ceres 66,80 69,60 70,10 - 66,88 69,60 66,80 66,80 - 72,30 - - PRALNI PRAŠEK-3 kg Henkel-Persil 720,10 720,10 750,60 720,10 592,90 720,10 - 720,10 732,20 - 771,90 : KAŽIPOT 17. aprila 1992 Za sodobno tehnologijo, kamor spada tudi računalništvo, je značilno, da podjetja rastejo kot gobe po dežju, hkrati pa jih tudi veliko preneha delovati, saj je konkurenca ravno na tem področju najmočnejša. Zato so le redka podjetja, ki jim je uspelo obstati na tem negotovem tržišču, kar je zagotovo znak kakovosti njihovih izdelkov. Eno takih podjetij, ki se je uspelo uveljaviti tako pri nas kot tudi na tujem, je LIKO PRIS iz Verda pri Vrhniki. Vsak začetek je težak Direktor podjetja Stane Moškon je takole v nekaj stavkih predstavil podjetje in njihovo zgodovino: »Leta 1979 smo se v UKU, ki je bilo takrat dokaj veliko lesno podjetje in uspešen izvoznik, odločili za sodelovanje s takrat že vodečim velikanom na računalniškem področju v Sloveniji, z Iskro Delto. Za njihove potrebe smo proizvajali diskovne sklope, ki so bili del velikih računalniških sistemov. Vedeli pa smo, da nam takšno pokroviteljstvo ne bo prineslo željenega, zato smo že takrat razmišljali o dodatnih proizvodnih programih, ki bi nam omogočili samostojno preživetje. Ob likvidaciji Iskre Delte nam je to prišlo še kako prav, saj smo se lahko začeli samostojno pojavljati na slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem trgu kot ponudnik celovitih rešitev na področju računalniških sistemov.« slabo. Njihove izkušnje so dosedaj zelo dobre, saj s kakovostjo doslej ni bilo težav. Kupcu lahko ponudijo kompletno paleto osebnih računalnikov od prenosnih, tako imenovanih »notebook«, do PC 486. Osebne računalnike prodajajo izključno z originalnim operacijskim sistemom MS-DOS, ki ga nabavljajo pri Microsoftu, s katerim imajo kot sistemski integrator sklenjeno pogodbo. Svojo ponudbo računalniških sistemov je LIKO PRIS obogatil, ko je začel sodelovati s podjetjem Silicon Graphics. Tako sedaj dobavljajo visoko zmogljive grafične delovne postaje, ki omogočajo tudi štiridimenzionalno predstavitev predmetov. Poleg tega so distributerji za programsko opremo firme Parame-tric Technology, ki omogoča računalniško načrtovanje v vseh vejah industrije. Konkretno v LIKU PRIS ta sistem uporabljajo za grafično oblikovanje in obdelovanje v lesni industriji Skupno do rešitve Hkrati z razvojem strojne opreme so velik poudarek dali tudi programski opremi, saj je bil to potreben pogoj, da se lahko danes predstavljajo kot »sistemski integrator«, kar pomeni, da v svoje računalniške sisteme vključujejo sestavne dele svetovno znanih proizvajalcev in tako svojemu kupcu ponudijo cenovno in željam prilagojeno najboljšo rešitev. Ali če poenostavimo: kupec pride v LIKO PRIS z določeno željo oziroma zahtevo, ki je sam ne more ali ne zna rešiti, le-to pa zaposleni v LIKO PRIS, sami ali s pomočjo drugih podjetij, uspešno rešijo. Ravno to povezovanje (kajti v podjetju priznavajo, da vsega sami ne morejo rešiti, saj nimajo dovolj kadra) pa jim omogoča, da rešijo skorajda vsako zahtevo oziroma željo. »Morda smo povsem na začetku pozabili omeniti, da je že od leta 1989 naprej LIKO PRIS mešano podjetje, saj ima 4,9 odstotka kapitala v lasti nemško podjetje Leukhardt Systemelektronik, s katerim sodelujemo pri projektu avtomatizacije numerično krmiljenega stroja za izdelavo sedežev. Prav tako smo eno od desetih podjetij v sistemu LIKO. Razlog, da smo v LIKU ustanovili podjetje z računalniškim proizvodnim programom in da tako podjetje v tem sistemu še naprej obstaja, je predvsem na tem, da je LIKO mednarodno podjetje z močno prisotnostjo na svetovnih trgih kot ponudnik in kupec. Obenem pa nam povezava v sistemu LIKO daje finančni potencial za izpeljavo večjih poslov doma in v tujini. Vsekakor pa ne smemo zanemariti tudi tega, da velik holdin-ški sistem daje pri poslovnih partnerjih vtis jamstva za dogovorjene posle, kar v današnjih časih, ko podjetja na hitro odhajajo v stečaj, tudi nekaj pomeni. Zato bomo še naprej ostali del sistema LIKO.« Računalniški sistemi Podjetja in ustanove poznajo LIKO PRIS tudi po velikih več uporabnih računalniških sistemih, imenovanih VAX, za avtomatsko obdelavo podatkov. Pri proizvodnji teh sistemov sodelujejo posredno z Digital Eguipment in tudi z drugimi znanimi podjetji (DATARAM, CHIPPHER, VVANGDAT, EMULEX,..). Seveda je skoraj odveč pripomniti, da imajo za vse prodane računalniške sisteme urejene licence. Velik poudarek posvečajo razvoju programske opreme za te računalniške sisteme, kajti kupci največkrat želijo kompletno rešitev. LIKO PRIS je med prvimi v Sloveniji začel proizvajati osebne računalnike (PC-je). Glavni poudarek pri proizvodnji je na kakovosti, saj se na trgu pojavlja precej manj kakovostnih sestavnih delov za osebne računalnike. Več let uspešno sodelujejo s tajvanskim proizvajalcem ATEN, ki ima lasten razvoj v ZDA ter v Nemčiji. Seveda pa v osebne računalnike vgrajujejo sestavne dele tudi drugih svetovno znanih proizvajalcev. Čeprav je bil včasih Tajvan sinonim za sumljivo in ceneno kakovostno blago, pa to ne pomeni, da je vse, kar pride od tam, tudi (izdelava stolov in miz). Ta programska oprema omogoča tudi risanje načrtov, slik in projektov ter izdelovanje programov za krmiljenje NC strojev. Računalniška periferija Že več kot deset let uspešno sodelujejo z japonskim proizvajalcem Fujitsu, čeprav so šele zadnja leta tudi njihov pooblaščeni distributer. V Sloveniji je veliko število prodajalcev Fujitsu računalniške opreme, ki pa nimajo zagotovljenega servisa in ustrezne tehnične podpore. Njihova želja je, da bi ti »neuradni« prodajalci postali del njihove prodajne mreže, kajti potem bi imeli vsi kupci zagotovljeno kakovostno tehnično podporo in servis. S področja Fujitsu periferije nudijo kupcem trde diske, tiskalnike (matrične, inkjet, laserske in linijske) in scanerje. V informacijo povejmo vsem tistim, ki ste že ali pa še boste kupili 24-iglične tiskalnike pri LIKO PRIS, da imajo ti tiskalniki (kar je novost pri nas!) slovenske znake tudi pod kodno stranjo 852 (standard za operacijski sistem MS DOS 5.0). V svojem prodajnem programu imajo tudi EMULEX-ove proizvode za VAX sisteme (krmilniki, multiplekserji, ethernet proizvodi) in osebne računalnike. 'Upajo, da bodo v kratkem postali uradni distributer za EMULEX za vse države nekdanje Jugoslavije. Industrijska avtomatizacija Že pred nekaj leti je bila ena glavnih usmeritev vodilnih ljudi v LIKO PRIS usmeritev v industrijsko avtomatizacijo, saj so predvidevali, da se bo morala proizvodnja v slovenskem gospodarstvu posodobiti, če bo želela priti v Evropo. Taka dolgoročna usmeritev se je že pokazala za upravičeno, saj čedalje več podjetij skuša posodobiti svojo proizvodnjo, ker bodo edino tako uspeli na zahtevnih tujih trgih. Poleg programabilnih izdelujejo tudi numerično pozicionirne krmilnike, hkrati z njihovim razvojem pa so skrbeli tudi za ustrezno programsko opremo, ki je sedaj na zavidljivi ravni. Uporaba krmilnikov je sedaj veliko širša kot nekdaj, saj jih lahko uporabljajo prav v vsaki obdelovalni in predelovalni industriji. Prednost domačega znanja na tem področju je tudi v tem, da se zlahka prilagodijo potrebam posameznega kupca, saj gre tudi svetovni trend v smeri, da mora biti izdelek kot pisan na kožo posameznemu kupcu. Ohraniti dobro ime V LIKO PRIS imajo za prihodnost realne načrte. Vedo, da v težkih razmerah, v katerih smo, ne smejo zahtevati preveč, zato je njihov kratkoročni cilj vzpostaviti prodajno mrežo in stike tudi še z drugimi podjetji. Seveda pri tem ne bodo pozabili na kakovost svojih izdelkov, ohranjali pa bodo tudi prisotnost na našem trgu. Sem spada pokroviteljstvo nad določenimi tekmovanji, stalno sodelovanje na sejmih, skratka LIKO PRIS želi ostati na vrhu, kamor je prišel s svojo kakovostjo. In pri tem so jim sodobne metode, ki jim omogočajo dosegati visoko učinkovitost, kljub majhni ekipi, v veliko pomoč. EP m MlMISKA RAZPOTJA TE 17.'aprila 1992 ZAVITE STOPNICE DO PRAVICE Marsikdo, ki s svojo nerešeno težavo ne ve več ne kod ne kam, se končno pritoži na komisijo za vloge in pritožbe pri republiški skupščini. Lani je bilo 444 takšnih pritožb, kar je več kot 200 tnanj kot leto poprej. In tudi veliko manj v primerjavi z zadnjimi štirimi leti, ko je bilo pritožb vedno prek 600. Vendar, kot ocenjujejo v komisiji sami, so pritožbe zdaj zahtevnejše. Lotevajo se širših medsebojnih odnosov v določenih okoljih in kažejo na večje nepravilnosti. Lani so bile najpogostejše pri tožbe, ki se nanašajo na delo pravosodnih organov (19%). Po številu obravnavanih pritožb sledijo pritožbe s področja socialne varnosti (17%), stanovanjska vprašanja (15%), gospodarsko-fi-nančne težave (11%), delovnopravne (10,6%) in premoženjskopravne (5,4%) pritožbe. Največ pritožb je s področja ljubljanskih občin, sledijo Maribor, Celje, Domžale, Gro- ' suplje, Kranj, Ptuj, Žalec. S področja občine Mozirje, Ormož, Ribnica in Sežana ni bilo nobene vloge, iz preostalih občin pa le po nekaj. S pomočjo komisije so uspeli rešiti približno četrtino pritožbe, četrtina jih je ostala nerešenih, za polovico pritožb Pa so ugotovili, da so neupravičene. Slovenci si gledamo v lonec Slovenci se radi tožarimo in gledamo v lonec. Pogosti so sosedski spori na področju posegov v prostor, ki nimajo ne konca ne kraja. Lani so porasle pritožbe, ki jih je sprožila denacionalizacija. Zaenkrat gre predvsem za postopke komasacij, v katere je bilo vključenih tudi nekaj takšnih lastnikov zemljišč, ki so posegu nasprotovali že od samega za- cev, ki zahtevajo zvišanje pokojnine, ker jim zdajšnja ne zadošča za preživetje. Kljub vedno večji brezposelnosti ter kopici nerešenih vprašanj na delovnopravnem področju je v zadnjem letu vse manj pritožb s tega področja. Vse to kaže na določeno ravnodušnost ljudi, saj so spoznali, da jim kakršnokoli obračanje na republiške organe, ki so sicer že po naravi svojega dela dolžni razreševati ta vprašanja, ne more prav nič pomagati. Delavci se čutijo ogrožene, nezaščitene, saj mo- VI(igo in pritožbe, naslovljene na repu lupščinu v zadnjih petih letih: §ii!l!!!ill!!!!!!!!l§§§!l! 1987 1988 1989 1990 1991 premoženjskopravne in upravno gospodarske zadeve socialna varnost stanovanjske zadeve delovnopravne zadeve sodstvo skupaj 11.9 11,9 13,0 20.0 16.0 8,8 9,8 11,6 9,0 17,1 23,2 24,7 20,7 14,0 14.6 12.1 10,6 11.7 11,0 10,6 20.2 20.3 20,9 22,0 19,4 76,2% 77,7% 77,9% 70,0% 79,7% ..n.... rajo pogosto prenašati oblastniško samovoljo vodilnih delavcev, ki radi prekoračijo pooblastila. Kot vsa leta doslej, se je tudi lani nabrala kopica prošenj za dodelitev ustreznega stanovanja. Nova stanovanjska zakonodaja prinaša ustrezne rezultate le na področju lastninjenja stanovanj, ne daje pa možnosti tistim, ki so brez četka. Še več pa je takih, ki so prepričani, da so bili oškodovani ob novi razdelitvi zemljišč. Pri pritožbah s socialno varstvenega področja gre predvsem za socialno ogrožene družine ali posameznike, ki bi si radi izboljšali gmotni položaj. Veliko je upokojen- Zanimiv je tudi socialni sestav piscev vlog in pritožb. Med pritožniki na republiško komisijo je bilo lani manj delavcev v gospodarstvu in manj upokojencev, rahlo pa se je zvišalo število obtnikov. Lani se je tako pritožilo 27,7 odstotka delavcev iz gospodarstva, leta 1990 pa 30,8 odstotka. Kmetov jo bilo lani ; 8,7 odstotka, leto poprej pa malo manj - 8,8 odstotka. Upokojencev je bilo 26.3 (27,3). delavcev izven gos—'1"... j stotka in leto poprej 3,6 odstotka stanovanj. Za dodeljevanje socialnih stanovanj lani še niso bili izdelani kriteriji, kdo sploh lahko dobi tako stanovanje. Začasni kriteriji so bili sprejeti šele v začetku marca. Ob koncu aprila pa naj bi začela veljati nova merila za upravičenost do najema soci-. alnega stanovanja. Znano pa je, da je teh stanovanj bolj malo, prošenj pa veliko. Veliko je tudi vlog, ki izrecno nasprotujejo sodni odločitvi oziroma izražajo dvom o njeni pravilnosti. Pogosto so take vloge odraz čustvene prizadetosti, saj sodišča niso razrešila spora tako, kot bi si posameznik želel. V takih primerih jih služba ustrezno poduči, kaj lahko naredijo. Ljudje se pritožujejo tudi na dol- gotrajnost sodnih postopkov. Zal je najpogostejši vzrok za dolgotrajnost postopkov pravdarska strast sprtih strank, ki s svojim vedenjem same podaljšujejo postopek. Največ težav s stanovanji Zanimivo pa je, da so se lani občani pogosteje kot leto poprej obračali s svojimi nerešenimi težavami na podobne občinske komisije za vloge in pritožbe in na občinske funkcionarje. Vsega skupaj gre za 3747 vlog, leto poprej pa 3246. Dobra tretjina pisem je bila naslovljena na predsednika občinskih skupščin. Največ občinskih pritožb je bilo v Mariboru (591), sledi Izola (368), Radovljica (350), Celje (328), Ljubljana Šiška (239) itd. Tako kot nekaj let poprej so na prvem mestu stanovanjska vprašanja, ki najbolj žulijo občane v večjih mestnih središčih, kot so Koper, Celje, Ljubljana, Maribor. Kar 56 odstotkov vlog je namreč s področja stanovanjskega in komunalnega urejanja. Če bi zraven vključili še področje stanovanjskih sporov, bi jih bilo še več. Večina vlog je upravičenih in ustrezne občinske službe jih s pomočjo komisije za vloge in pritožbe zmorejo rešiti že v dveh mesecih. Upravičenih, a težko rešljivih pa je 37 odstotkov vlog in pritožb. Analiza vlog in pritožb po občinah je pokazala, da imajo ljudje še največ težav s stanovanji in komunalo, kar kaže na kopico nedognanosti na teh dveh področjih. Marija Frančeškin HIŠA IZMOZGALA DRUŽINO nja hiše. »Če bi vedela, kako se bodo stvari obrnile, se ne bi nikoli tako zelo zapufala,« razlaga Marija. »Zgradila bi si manjšo hišo in bolj pazila na zdravje. Včasih sem čisto obu- mleko pa krompir.« Očitno je hiša do kraja izmozgala družino. »Včasih popustijo živci,« potoži Marija. »Še posebej pa se sekira mož, ker je bolan in ne more delati, Obiskali smo družino Martinčič iz Lučine, majhne vasi, ki leži na vzpetini med Poljansko in Selško dolino. Martin-' čičevi so se pred dobrim mesecem vselili v prvo nadstropje svoje lepe nove hiše, ki pa jim ni prinesla kakšnega prevelikega veselja: zanjo namreč Plačujejo izredno visoko ceno. Me le, da so se do vratu zadolžili, tako da nimajo zdaj kaj dati v lonec, ampak je zidava povrh zahtevala še eno naj-| višje cen, to je zdravje. Janez Martinčič, gospodar, je star komaj 33 let, toda v treh letih je delal vsega skupaj komaj nekaj več kot tri niesece. Pred tremi leti ga je namreč kot strela z jasnega zadel srčni infarkt, pozneje pa je bil še operiran na pljučih. In Vse to zaradi naprezanja in skrbi v zvezi s hišo, pravi njegova žena. Hišo sta začela zidati leta 1986, tri leta pozne ja Pa ga je srčna kap, čeprav je bil do tedaj, kot pravi sam, zdrav kot dren. Sicer pa je Janez Martinčič Vseskozi, že sedemnajsto leto zapored, zaposlen v Gorenjski Predilnici. Zdaj dela po štiri are kot navaden delavec. Prej, ko je bil še zdrav, je nakladal bombaž, zdaj pa zbira cevke. Zena Marija je tudi zaposlena v predilnici na raztezalkah kot navadna delavka. Poprej sta stanovala v enosobnem stanovanju v Frankovem naselju v Škofji Loki. 4 ko se jima je rodil tretji otrok, sta sklenila, da bosta začela graditi hišo. Stanovanje jima je pač postalo preresno. Zemljo za zidavo hiše je Janez Martinčič podedoval, Potem pa sta z ženo praktično iz nič začela graditi. Na vrat na nos sta najela kar osem kreditov, kolikor se jih je pač dalo - celo brez sorodnikov. Na takšen način je pred njima v potu svojih obrazov zgradilo lastne hiše veliko slo-Venskih delavcev, saj so jim to °mogočila ugodna posojila in delo na črno oziroma »fuša-nje« po službi, četudi so sicer Uradno prejemali nizke plače. Martinčičevi so imeli smolo. Naslednje leto je namreč država revalorizirala vsa posojila. Od tedaj naprej je treba odplačevati za najeta posojila čedalje večje denarje. Na mesec ostaja zdaj Martinčičevi družini za življenje le 14 tisočakov, z otroškimi dodatki vred. »Če od plače ne Martinčičevi so zelo ponosni na svojo kuhinjo Srčna kap zaradi hiše pana. Rajši bi videla, da bi bil mož zdrav in da bi lahko otrokom kaj več omogočila. Otroci se sicer ne pritožujejo. So zelo skromni. Največ, kar lahko ponudim otrokom, je margarina in marmelada na kruhu. Nobenih čokolad jim ne kupujem. Največ jemo polento in da bi več zaslužil. Tako zasluži le po osem tisočakov in od tega mora polovico plačati za prevoz na delo. Tako zelo se sekira, da ponoči ne more spati in hodi po hiši. Mene je strah, da bo spet zbolel...« Marija Frančeškin Sliki: Sašo Bernardi bi ničesar odtrgovali, bi se še nekako prebili skozi mesec; tako pa...« Tako razmišlja gospodinja: »Še dvanajst let nam bodo trgali za posojila, vse tja do penzije.« A kuhinja, v kateri se pogovarjamo, je izredno lepa. Vse je opaženo z lesom, v prijetni svetlo rjavi in svetlo rdeči barvni kombinaciji. To je ročno delo gospodarja, kije na to zelo ponosen. Pravi, da je dal za kuhinjo vsega skupaj le 50 tisoč tolarjev, drugo pa je delo njegovih rok. Janez in Marija sta garala kot črna živina, da sta spra- vila lastno hišo pod streho. Čeprav sta v tovarni delala v treh izmenah, sta že v treh mesecih končala zidavo hiše. Najhuje je bilo, ko je Marija delala v nočni izmeni, potem pa je čez dan pazila na otroke, medtem ko je mož zidal. Pomagali so mu tudi sorodniki, vendar pa jih je moral pošteno plačati. Revalorizacija kreditov jih je pahnila v bedo. »Tri mesece smo imeli zgolj za kruh,« pravi Marija. »Bilo je tako hudo, da nisva vedala, kam naj se obrneva. Tedaj so nama priskočili na pomoč v sindika- tih s po tisoč tolarji oziroma dinarji. Nisem imela niti za avtobus, da bi lahko obiskala v bolnišnici hčerkico Kristino, ki se je opekla.« Potem pa je zbolel gospodar. In ker nesreča nikoli ne pride sama, je zbolela še gospodinja. Dobila je vnetje živcev v ramenu in je morala ležati. Najstarejša, komaj 12-letna Nataša, je morala vse postoriti sama, skuhati in pospravljati, povrh pa še popaziti na mlajšo sestrico in bratca. Na dopustu nista bila Ze vse od tedaj, ko sta se lotila zida- Razpis za posojila Upravni odbor republiškega stanovanjskega sklada bo v kratkem objavil prvi razpis za najem posojil vsem posojilojemalcem, ki so od leta 1987 pa do danes najemali za stanovanja neugodna posojila in jih zaradi padca kupne moči ter revalorizacije in obresti ne morejo poplačati. Posojilni pogoji bodo ugodni. Hkrati z razpisom pa bodo objavljeni tudi pogoji, kdo bo do posojila upravičen in v kakšnem znesku. Računajo, da se bo do razpisa v republiški stanovanjski sklad nabralo dve milijardi tolarjev od prodaje družbenih stanovanj. Denar je oplemeniten, saj ga sklad ustrezno obrača s plasiranjem v vrednostne papirje in v bančni sistem v obliki depozitov. Do srede marca je bilo sklenjenih skoraj 75 tisoč kupoprodajnih pogodb za prodajo družbenih stanovanj, kar predstavlja 37 odstotkov vseh stanovanj za prodajo. Ker upravni odbor sklada dozdaj še ni sprejel pogojev za namensko porabo denarja, sredstva sklada niso bila dodeljena še nobenemu porabniku. Znano je le, da bodo člani odbora namenili posebno pozornost velikosti stanovanjske površine in do ugodnih posojil bodo upravičeni samo stanovalci, ki jim po stanovanjskem zakonu pripada določena površina. Udeleženci razpisa za najem posojila iz stanovanjskega sklada bodo lahko dobili posojilo, s katerim bodo lahko poplačali ves ali pa del starega kredita. Upajmo, da bo tudi družina Martinčič med njimi, saj bi bilo zelo krivično, da bi pri treh otrocih le za las izgubila možnost za najem ugodnega posojila za poravnavo nakopičenih dolgov. 14 17. aprila 1992 RAZnM IN SRCE Vstaienie Butal Kolega Zmago mi je prinesel položnico vrlega elektrogospodarstva, ki ob nenehnem povečevanju cen tarna, hkrati pa se nas je ravnokar odločilo s svojimi cenami odpeljati v Evropo. Zmago je ugotovil, da ga na vikendu največ stane elektrika, četudi je tam silno malo, pa še podnevi povrhu. In se je odločil za odklop elektrike. Seveda so mu željo in naročilo izpolnili, poravnal je stroške odklopa in čez nekaj časa prejel še položnico za poračun porabljene energije. Glej ga zlomka, bilo je vsega skupaj za dva (2) tolarja. Red je red in položnica je priromala k njemu. Pravi, da sedaj čaka opomin, kajti položnica sama stane dva tolarja in poštnina šest tolarjev, pa še minimalno ceno bančne ali poštne storitve je treba prišteti, o delu pa raje molčimo. Zmago se počuti slabo, ker je dolžnik in peha elektrikarje v novo izgubo, hkrati pa išče čim cenejši način plačila. Če gre na blagajno na Slovensko cesto, ga žetona spet staneta 48 tolarjev! Jezi se na natančnost računalnikov in neracionalnost upravljalcev, ki so elektrosi-stem in njega pahnili v dvotolarsko zadrego. Vidite, to je tako kot v parlamentu. Nekakšna konstruktivna nezaupnica vsemu, in nikakor se ne izmotaš iz kaše. Šele sedaj smo spoznali, kakšno napako smo napravili, ko smo Butalce odrinili mladini za šolsko čtivo. Tako smo ostali revni in bosi in jim po krivici delamo nespametno reklamo in se primerjamo z njimi. Dve dejanji komedije zmešnjav, imenovane konstruktivna nezaupnica, sta za nami, dve še pred nami, vstopnina pa strmo raste, tako kot pada naš standard. Kdo bi si mislil, da bo po dveh letih demokracija slovenskega tipa postala komična in žalostna hkrati. Pa kaj moremo. Prvikrat bomo praznovali velikonočni ponedeljek, ki je nekakšna protiutež aprilskemu osvobodilnemu vstajenju ljudi zoper tujce in hlapčevanje. Znova se bodo vneli prepiri in poizkušala na novo pisati herojska zgodovina kolaboracije. Ta stran zares ne zmore spoznati svoje zmote in bednosti početja. Tako bo to v teh aprilskih dneh, ko bo prijatelj Zmago ves nesrečen iskal način, kako bi čim ceneje poravnal svoj dolg elektrogospodarstvu, še predno mu bo to zaradi dolga ali pa štrajka vzelo elektriko. Prijetne velikonočne praznike! Milan Bratec Iskrice iz naše aktualnosti Ustoličevanje Slovenci smo na Gosposvetskemu polju ustoličevali slovenske kneze. Slovenci smo na Gosposvetskem polju ustoličevali nemške kneze. Slovenci smo bili stoletja bičani od nemških knezov. Gubec in Gradnik sta poskušala razstoličiti nemške kneze. Pred desetletjem smo obstoličili vse kneze. Sedaj ustoličujemo nove nemške kneze. Zraven knezov ustoličujemo tudi njihove direktorje, politike, pravnike, sociologe in svetnike. Proč od ostankov socrealizma V Tivoliju so odstranili kip rudarjaj da bi izbrisali realsociali-zem. V Zasavju (in še kje) so že odstranili tisoč rudarjev kot produkt realsocializma. Iz ustave smo odstranili delavce, da nas ne bi spominjali na realsocializem. Iz tovarn so odstranili 100.000 delavcev in jih zaposlili na realsocialističnih ulicah. V državnem svetu bodo delavci samo kot plevel v ikebani demokracije. Opredeljevanje na volitvah Če se opredelim za stranke, bom moral podčrtati 78 poslancev. Če se opredelim za sedanjost, bom kmalu na ulici. Če se opredelim za programe, bi se moral za vse, ker so enaki. Če se opredelim za osebnost, ne vem, če je boljši tisti z brado, ki zganja turizem po tujini; ki drži sklenjene roke; ki prosi boga za rešitev; ki ustvarja pekel na zemlji; ki skače iz ene v drugo stranko, ali pa za tistega, ki me bo skoraj poslal na ulico. Če se opredelim za Color, bom vsaj prepleskal vse, kar smo zadnja leta napravili in kar mi obljubljajo za svetlo prihodnost. Dunajska cesta Lahko smo srečni, ker zdaj imamo Dunajsko cesto, ker bo zato hitrejši: - dotok kapitala, - dotok direktorjev na sončno stran Alp, - pritok nezaposlenosti na južno stran Alp, - odtok lastnine na drugo stran Alp, - pritok grupen in drugih firerjev v naše podnožje Alp, - dotok nove »Šprahe« na našo stran Alp, - svobodni pretok slači in drugih punc na obe strani Alp, - medtok idej, ideologov, socialnih in drugih demokracij v glavnem na osončeno stran Alp. Srečni časi Kako je fletno sedaj, ko se nam ni potrebno boriti za naklonjenost delavcev. Delavce smo izbrisali, v gospodo se vpisali. Delavec, pa kaj je to? Prej so delavci samoupravljali, sedaj gospodje upravljajo. Prej smo bili delavska dežela, sedaj smo nedelavska arenja. Kako demokratično je biti gospod, četudi ob praznem loncu. Biti delavec je demodirano in konzervativno, biti gospod je moderno in perspektivno. Ivan Bajt Skok v Južno Ameriko Menjava deviz v Pekingu tako ni torej noben problem, saj je takšnih menjalnic dovolj na vseh koncih mesta. Zato je bilo paradoksalno, da sem vse to razlagal nekim finskim turistom, jim priporočal, naj nikoli ne menjajo na cesti, temveč le v takšnih hišicah, kjer se lahko v miru usedeš, popiješ pijačo ali značilen kitajski sladki jogurt ter prešteješ denar. Poleg takšnih menjalnic te namreč razni bolj ali manj sumljivi tipi pogosto ustavljajo in ogovarjajo na cesti ter ponujajo ugodno menjavo. Prepričan o svoji vsevednosti, kar zadeva poznavanje vseh mogočih menjalniških trikov, sem enkrat, ko mi je nekdo na cesti ponudil približno 10% višjo ceno, privolil v menjavo. Mračilo se je že, vidljivost je bila že dokaj slaba. Vse to bi me moralo seveda dodatno odvrniti od takšnega načina menjave. Vendar sem, sveto prepričan, da bom na lahek način zaslužil dolar ali dva, od menjalca najprej zahteval, da mi da njegov denar. Svojega sem takrat imel še spravljenega v žepu. Za 10 dolarjev, kolikor sem jih nameraval menjati, bi mi moral dati 240 juanov. V menjalnici bi za 10 dolarjev dobil »le« 220 Juanov. Denar, ki mi ga je Kitajec takoj izročil, sem počasi in skrbno preštel. Ugotovil sem, da je bilo celo 10 juanov več, torej 250 juanov. Pameten kot sem bil, sem si rekel: »Možakar se je celo zmotil v svojo škodo in mi bo dal še 10 juanov več. Naredil bom res dobro kupčijo.« Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da gre za preizkušen trik. Zato sem seveda naredil neumnost. Namesto da bi juane spravil v žep in mu dal svoje dolarje, sem mu juane dal nazaj ter ob tem skrbno pazil, da jih ne bi kam spravil ali zamenjal. Sledil je trik, ki sem mu nasedel. Možakar me je vprašal, če je njegovega denarja toliko, kot hočem, in da ga bo raje še enkrat preštel. »Pa bo šlo mojih dodatnih 10 juanov,« sem si mislil. »Za-čuda« Kitajec tudi sedaj ni ugotovil, da je 10 juanov preveč. Tudi na takšen očiten impulz, da nekaj ni v redu, spet nisem reagiral. Ves vesel sem mu nato hitro dal svojih 10 dolarjev, on pa meni njegove juane. Po nekaj korakih pa je v mojih skisanih možganih že nastal dvom. »Kako da možakar ni ugotovil, da mi je dal 10 juanov preveč?« Ustavil sem se ter še enkrat preštel šop juanov, ki mi jih je izročil. Seveda je bilo namesto 250 juanov, kolikor sem mislil, da jih imam, v šopu samo 120 juanov. »Dobro me je pretental«, je končno šinilo skozi moje skisane možgane. Hitro sem se obrnil, vendar kitajskega menjalca ni bilo več. Ko sem premislil cel postopek menjave, sem ugotovil, da je moral takrat, ko je vdrugič prešteval denar, polovico nekako vtakniti v rokav. Mnogo bolj žalostno od mene so jo odnesli moji znanci v sosednji hotelski sobi. To so bili kolumbijski študentje, ki so študirali v Sovjetski zvezi in s katerimi sem skupaj potoval s transsibirsko železnico iz Moskve v Peking. V svoji sobi so namreč pustili okoli 400 dolarjev in ko so se vrnili, denarja ni bilo več. Bili so skorajda prepričani, da so denar ukradle čistilke ali kdo drug od hotelskega osebja, ki ga je bilo namreč po kitajskih standardih povsod veliko. Hotel je bil eden od dveh najcenejših (in najslabših) v Pekingu - stal je le nekaj dolarjev na dan in znan je bil kot kraj za menjavo droge. V takšnefn hotelu pač.kaj dosti drugega tudi ne moreš pričakovati, zato je seveda potrebno denar in dokumente imeti ves čas pri sebi. Najboljši način je, da jih hraniš v pasu ali pa v vrečki, obešeni okrog vratu. Tudi prtljage mi na avionih oziroma drugih prevoznih sredstvih niso prav dostikrat izgubili oziroma sem jo po določenem času vedno uspel dobiti nazaj. Najbolj poučno zame je bilo, ko sem enkrat izgubil svojo ameriško vojaško vrečo (duffle bag), ki mi jo je 1974. leta dal neki ameriški polkovnik jugoslovanskega porekla v Birminghamu v Alabami in ki me od takrat spremlja na vseh mojih potovanjih. To se je zgodilo na moji famozni več kot 200-urni avtobusni odisejadi na jesen 1988. leta, ko sem z avtobusi križaril po ZDA neprekinjeno kar celih devet dni in devet noči. Prtljago so mi izgubili na liniji Los Angeles - It Lake City. Na avtobus sem stopil v. Los Angelesu opolnoči, na naslednje postajališče v Las Vegas smo prispeli okoli pete ure zjutraj. Z avtobusne postaje, ki je kot po pravilu vedno v strogem centru ameriških mest, kar je seveda za avtobusne potnike sila ugodno, sem se sprehodil po igralnicah in hotelih tega norega zabaviščnega mesta. Igralnice so bile še polne, ulice že malo opustele. Dokaj neznana zanimivost Las Vegasa je, da so ho- teli in hrana v njih zelo poceni. Zaslužiti namreč skušajo predvsem z igralnicami, kjer se turisti odrešijo kar lepih kupov dolarjev. Še sedaj mi ni povsem jasno, kako sem na tistem potovanju izgubil prtljago. Glede avtobusnega načina potovanja je treba povedati, da je zaradi varnostnih razlogov, pa tudi splošne urejenosti in visoke kvalitete ameriškega transporta nasploh, ravnanje s prtljago na ameriških avtobusih zelo formalizirano. Pravzaprav je kopija letalskega transporta prtljage. Ko vstopiš na avtobus, postajnemu uslužbencu oddaš prtljago in poveš končno točko potovanja, kjer jo dobiš nazaj. Kratek stik pri mojem potovanju je verjetno nastal prav v Las Vegasu. Od Las Vegasa do Salt Lake Cityja, znamenitega mormonskega središča, kjer se je nekaterih mormonskih manir nalezel tudi naš nekdanji košarkarski as Krešimir Čosič, je več daljših ali krajših avtobusnih poti. To je običajno pri povezavah med glavnimi ameriškimi mesti. Imaš tako imenovan »milk bus«, ki se ustavi v vsakem zaselku, imaš pa tudi ekspresne povezave, ki so lahko kar za polovico hitrejše. Zato je potrebno vedno preveriti ne samo čas odhoda, marveč tudi čas prihoda v naslednje mesto. V Las Vegasu morda nisem dovolj natančno povedal, s katerim avtobusom bom potoval v Salt Lake City, ali pa so postajni delavci mojo prtljago postavili na drug avtobus. Skratka moj d vreča ni prispela istočasno z menoj v Salt Lake City. Moja napaka je bila v tem, da nisem sam kontroliral prtljage vsaj takrat, ko sem menjaval avtobuse oziroma na večjih postajah, ko čisto vso prtljago vzamejo iz avtobusov in jo presortirajo. Seveda me je ta neprijetna izkušnja naučila, da od takrat naprej s kontrolo prav na vseh postajah pretiravam. Ko sem v Salt Lake Cityju ugotovil, da sem ostal brez prtljage, sem bil sila nesrečen. Počakal sem nekaj naslednjih avtobusov, ven- dar moje vreče ni bilo od nikoder. Potem sem začel razgrajati po pisarni uslužbenca, ki je odgovoren za izgubljeno prtljago. Telefonirali smo v prtljažni oddelek v Las Vegasu in Los Angelesu. Moje vreče tudi tam ni bilo. Vse, kar mi je preostalo, je bilo to, da sem izpolnil obrazce za izgubljeno prtljago in se potem spravil na naslednji avtobus, ki je peljal proti Clevelandu. Naslednja dva dni sem potem na vsaki avtobusni postaji, ki je imela takšen urad za izgubljeno prtljago, telefonaril in spraševal o moji vreči. Problem je bil v tem, da sem v njej imel vso svojo prtljago, na srečo pa sem nekaj perila imel tudi v majhni torbi, ki sem jo ves čas imel pri sebi. Res pa je, da kakšna pretirana higiena na takšnem norem »avtobusnem safariju« tako in tako ni mogoča. V Cleveland sem prispel pozno ponoči. Ko sem telefoniral kolegu, ki sem ga nameraval obiskati, in se ni oglasil, sem se čez pol ure usedel na avtobus, ki je vozil spet čez celo Ameriko v smeri Salt Lake Cityja in San Francisca. Pred menoj sta bila nova dva dneva in dve noči vožnje. Ponovno sem se kregaril in telefoniral po vseh postajah, kjer so imeli uslužbence zadolžene za izgubljeno prtljago. Vendar brez uspeha. Ko sem prispel na avtobusno postajo v Salt Lake Cityju, pa sem od daleč zagledal na polici v skla- dišču prtljage mojo drago zeleno vrečo. Prav zanimivo je, kako ti sčasoma, posebej pa še po takšnih dogodkih, stvari prirastejo k srcu. Posebej še, če tako kot ponavadi jaz, praviloma potuješ sam, kjer imaš s seboj le svoje stvari, nič svojih prijateljev ali drugih oseb, ki so ti drage. Pogled na mojo vrečo mi tako vedno nekaj pomeni, vedno mi zbudi val spominov, topline, trenutkov skupnih doživetij. V potovalnem smislu je takšna vreča srednje funkcionalna. Boljša je sicer kot kovčki, slabša pa kot dober in velik nahrbtnik. To velja predvsem za čas, ko jo moraš nositi naokrog. Tu je potrebno reči, da je vsa ameriška vojaška oprema neverjetno kvalitetna in vzdržljiva. Ko mi je že omenjeni ameriški polkovnik 1974. leta dal vrečo ter obenem s tem še cel kup vojaških srajc in hlač, so bile že vse kar dobro ponošene. Z vso to opremo se je namreč mož vojskoval v korejski vojni. Od takrat sem vrečo in nekaj teh oblačil kar veliko uporabljal. Niti en šiv ni nikoli popustil v teh dvajsetih letih, nobene luknje na zelenih hlačah, ki jih nosim poleti in pozimi, le po petnajstih letih uporabe sem moral nanje ponovno prišiti en gumb. (Nadaljevanje prihodnjič). ES T časopis slovenskih 'J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942. ■ DE - časopis slovenskih delavcev, je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 Naročnina: 321-255 Posamezna številka DE stane 66 tolarjev Žiro račun: 50101-603-46834 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič 17. aprila 1992 la it? DRHAL PA VESELO KRADE NAPREJ Dogaja se tisto, kar smo napovedali že v prejšnji številki: novopečenim lastnikom Finmedie d. d. bo uspelo dokazati, da niso kršili zakonov. Praktično bi že lahko rekli, da po odmevu Marjana Garibaldija v imenu upravnega odbora Državne založbe Slovenije d. d. in Srečka Čadoniča v imenu upravnega odbora Finmedie d. d. na objavljeno kazensko ovadbo proti Urošu I. in Rudiju Š. (direktor in pomočnik DZS d. d.) o tem že ni nobenega dvoma več. Pisanje vodilnih »upravljalcev« omenjenih firm ima namreč zelo prozoren namen: prelivanje družbenega kapitala v zasebne žepe prikazati kot bolj ali manj normalne finančne transacije, o čemer se lahko na veliko prepričujemo. Če je potrebno, seveda tudi nekaj let na sodišču. Pomembno je le, da stvari tečejo, kot so si zamislili akterji. In te so vsaj doslej res tekle tako. Začelo se je že lani Poglejmo podrobnosti. Dnevnik se v naslovu svojega članka z delovnim naslovom »Zakaj so pristojni organi odlašali s preiskavo privatizacije1« sprašuje »KDO MEŠETARI Z DELAVCI?« Nam se 0 tem ni treba popolnoma nič spraševati. Odgovor na to vprašanje smo že jasno in glasno zapisali lani, 10. maja^ v 19. št. DE. Citiramo: »Delavci novega mešanega podjetja DOM-EXIM bi lahko že zdaj vedeli, kaj jih čaka. Stvar je jasna kot beli dan. Ker so dosedanje podjetje DOM pestile likvidnostne težave (zato tudi potreba po dokapitalizaciji), se moramo najprej vprašti, zakaj se je Pinmedia sploh odločila, da vanj vloži, kot bomo še videli, sposojeni bančni kapital. Odgovor je na dlani: zaradi pričakovanega dobička. Seveda ste lahko že sami ugotovili, da v tej konstrukciji nekaj ne gre skupaj. Kako lahko nekdo, ki vlaga v podjetje s kroničnimi likvidnostnimi težavami, odslej od njega pričakuje dobiček? Odgovor je jasen. Strnili Pa bi ga lahko takole: ali imajo Triller, Perčič in comp. v talonu tako dobre programe, ki naj bi iz njega naredili čez noč uspešno podjetje, ali pa je Posredi kaj drugega. To pa lahko samo pomeni: če Fin- media ima programe v redu. In če jih nima? Tudi nič slabega. Za večinske lastnike seveda! Popolnoma v drugačnem položaju so delavci. Ti bodo plačevali račun. Novi lastniki namreč lahko do onemoglosti odpuščajo delavce. Če jim bo tako kazal račun, lahko odpustijo celo prav vse, trgovino in opremo pa dajo v najem. Za dober denar seveda. In posledice? Delavci ne bodo ostali brez ,svoje1 družbene lastnine, temveč tudi brez delovnih mest. Še sklep: iz te zgodbe veje poduk, da bomo imeli na eni strani peščico bogatih zasebnih špekulantov, na drugi pa erozijo socialnih podpirancev in popolnoma bankrotirano nacionalno gospodarstvo.« Ali lahko reče, da se zdaj, skoraj po enem letu ne dogaja prav to? Kazenska ovadba zoper direktorja in pomočnika DZS d. d. o tem ne dopušča nobenega dvoma. Zakaj? Tudi na to vprašanje smo odgovorili že lani. Citiramo: »V pravem tržnem gospodarstvu z jasno lastnino pač vsakdo za sleherno svojo gospodarsko ali finančno potezo jamči in odgovarja z lastnim premoženjem. In pri nas? Pri nas se zdaj vsi trudijo, da bi riziko teh potez prenesli na družbeno lastnino in delavce. Kot vidimo, jim to zelo uspeva...« Vse te stvari so bile, kot vidimo, zelo jasne že lani. Iz kazenske ovadbe zoper vodilna v DZS d. d. pa je razvidno, da se je lani začeti posel v podjetju potem samo še nadaljeval. Če ni to res, potem bi rad da kdo odgovori na vprašanje: kako se reče temu, če nekdo na račun DZS d. d. jemlje kredit (kratkoročni po 65-odstot-nih obrestih) in ga posodi zasebnemu podjetju Finmedia, v kateri je hkrati tudi družab- »Simonetijeva agencija in Koržetov Sklad, ki ju je vlada ustanovila, da bi z njima postavila varovalna mehanizma pred lopovščino, pa nič. Kot da ju sploh ne bi bilo...« Nesramne pravljice In kaj zdaj? Spet nič! Marjan Garibaldi in Srečko Čadonič brez kančka slabe vesti arogantno zavajata javnost in pišeta pravljice: »Zlasti pa je Da je ostal družbeni kapital nedotaknjen? Čudovito. Gospoda Marjan Garibaldi in Srečko Čadonič sta pri tem pozabila povedati, kako se je Finmedia polastila večinskega deleža v podjetju Dom. Z bančnim kreditom 10 milijonov takratnih dinarjev, kar ji je prineslo večinski delež (53 odstotkov) podjetja Dom. Delež Doma naj bi znašal 8,9 milijona dinarjev ali 47-odstotkov. In kako so določili te de- nik, za dobo desetih let po 40-odstotni obrestni meri, s tem da je moratorij na plačevanje obresti tri leta? Stvar je jasna vsakemu bebcu. Ostane nam torej samo še Dnevnikovo vprašanje »Zakaj so pristojni organi odlašali s preiskavo ,privatizacije1«. Tudi o tem smo pisali že lani. Citiramo: neresnična navedba, da se je Finmedia polastila podjetja Dom. Šlo je za dokapitalizacijo in reševanje podjetja DOM-EXIM p. o. pred stečajem, pri čemer je družbeni kapital ostal nedotaknjen, podjetje je ubežalo stečaju, več kot 200 delavcev pa je ohranilo svoja delovna mesta...« leže? Po domače, kar pomeni brez ustrezne cenitve. Takrat od teh gospodov tudi črhnil ni nobeden nobene, ko smo zapisali: »Dajte 18 Domovih trgovin na licitacijo in povprašajte kakšnega Albanca s torbo, koliko bi bil pripravljen plačati. Bi videli hudiča. Finmedia bi s tistimi piškavimi 10 milijoni dinarjev (dobrih 600.000 DEM po tečaju na tržnici) izpadla kot čisti outsider. Tako pa je večinski lastnik. Gospodje iz Finmedie, kapo dol, dober posel ste naredili, ni kaj.« Takole: in danes ti isti gospodje govoričijo, da družbeni kapital ni bil dotaknjen. Le koga imajo za norca? Toliko, kar zadeva družbeno lastnino. Kaj pa delavci? Z njimi pa se pač dogaja tisto, kar smo tudi že napovedali lani. O tem zgovorno priča podatek, da je 30 delavcev iz skladišča Dom-Exima dobilo sklep o prenehanju delovnega razmerja »iz operativnih razlogov«. Te dni bodo po direktorjevem sklepu vsi postali trajni presežki, ki jim odpovedni rok poteče 18. oktobra. In zdaj še višek arogance. Novi direktor Finmedie Stane Drolc, ki naj bi skrbel za dobiček gospodov družabnikov, naj bi delavcem dejal, da jih bodo zaposlili v podjetju Door-to-Door, s tem da bi delali za enako plačo, kot da bi bili na čakanju. Za vsakega, ki naj bi ga na novo zaposlili v tem podjetju, pa naj bi podjetje Door-to-Door »kasi-ralo« po 150.000 tolarjev od zavoda za zaposlovanje. Delavcem je seveda prekipelo, ko so spoznali, da bo nekdo na njihov račun potegnil družbeni denar potem, ko jih je že prej opeharil, zraven pa še govoričil, kako je rešil Dom pred stečajem, njenih več kot 200 delavcev pa pred cesto. Še bi lahko pisali o »lastninskih patentih« gospodov iz Finmedie, pa se človeku nekako po vsem tem zdi to jalovo početje. Pač nekaj upanja budi kazenska ovadba. Le nekaj pravimo, kajti kolikokrat se je že zgodilo, da so kriminalisti pošteno opravili svoj posel, stvar pa se je spričo takšnih ali drugačnih razlogov ustavila na višjih inštancah? Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj o vsem tem mislita Marko Simoneti in Uroš Korže? Ali pa imata tudi že sama tako zvezane roke, da bosta tudi tokrat modro molčala? Ivo Kuljaj * KRAJA USNJA IN TAPETNIKOV Sredi Mengša je obrat Tapetništva iz sestava GAT-a, delniške družbe, ene od hčera nekdanjega velikega kamniškega Utoka. Iz skladišča in proizvodnih prostorov je od petka, 3. aprila do ponedeljka, 6. aprila izginilo 4.824 kvadratnih metrov goveje nape, 2.687 tekočih metrov stilana, 115 metrov starpeta in 300 kvadratnih metrov drugega usnja. Neznanci so skupaj z materialom odpeljali tudi vzorce, kroje in tehnološke liste modelov prevlek za sedežne garniture, ki jih je v GAT-u naročilo podjetje Uniteks kot dodelavni posel za švedske naročnike. Naslednjega dne so pri vratarju Traka,- s katerim delijo poslovne prostore, dobili odpovedi osemnajstih delavcev tega obrata na čelu z obratovodkinjo Miro Laniš-ček. V obratu je ostalo brez pravega dela še 19 delavcev, med katerimi so trije invalidi, tri delavke pa so na porodniškem dopustu. Ogroženo je tudi 21 delavcev obrata v Kobiljem iz občine Lendava, ki so sestavni del GAT-a. V tej firmi je tudi obrat Galanterije, kjer proizvodnja (še) ni motena. Za osvetlitev teh dogodkov je prav, da povemo, da se je GAT organiziral po razpadu Utoka in potem, ko so šle v stečaj nekatere njegove temeljne dejavnosti. Delniška družba se je konstituirala s 15.000 tolarji ustanovnega kapitala, vse premoženje pa je last krovnega podjetja. GAT je leto 1991 zaključil s pozitivnim rezultatom in delavci so redno prejemali osebne dohodke. Vodja obrata Mira Lanišček pa je menda vseskozi opozarjala direktorico Marijo Majhenič, da bi tudi GAT moral v stečaj, saj bi se na ta način rešili odvečnih delavcev in tudi nedonosnega obrata Galanterije. Delavci, ki so brez vodstva ostali v izpraznjenem obratu, so hitro ugotovili, da je odvoz blaga, za katerega je zadolžen GAT, organizirala obratovodkinja, ob pomoči Angele Kastelic, Martine Kveder in Antona Orla. Vsi omenjeni so odpovedali delo v tem obratu. Dan kasneje so delavci ugotovili, da v najetih prostorih, ki so last mengeške pošte, posluje firma Milax (Mira Lanišček). Po ovinkih so tudi zvedeli, da bivša direktorica in šefica nove firme obvešča poslovne partnerje, da se je Utok preselil v omenjeje poslovne prostore in ima tudi nove telefonske številke. Ko sem se sprehodil skozi skladišča GAT-a, sem opazil, da v njih ni več nobenega materiala za delo in da je ostalo ogromno blazinic in drugih predmetov iz odrezkov usnja, ki jih delavci izdelujejo na zalogo, če nimajo drugih naročil; tako je tudi ta teden. V šivalnici sta nezasedeni dve od treh linij, torej 18 od 27 šivalnih strojev. Od vodstva obrata sta ostala le Tone Dolenc, vodja dodelave, ki je direktorico in druge organa prvi opozoril na krajo blaga in zdaj poskuša organizirati proizvodnjo. Ostala je tudi Darja Bevk, referentka za komercialne in druge posle, ki mu pri vsem tem pomaga. Delavke v obratu so v pogovoru povedele, da se jih bivši sodelavci in sodelavke izogibajo in da z njimi sploh ne morejo vzpostaviti stika. Nobena od njih pred 6. aprilom ni vedela, kaj se bo v obratu zgodilo. Tudi nekatere od delavk, -ki so bile povabljene v novo firmo, so povabilo dobile šele potem, ko je obratovodkinja premestila proizvodnjo iz družbene delniške družbe v svojo zasebno firmo. Delavke so tudi zve- dele, da so »izbranke« lahko izbirale med stečajem GAT-a in zaposlitvijo v zasebnem podjetju, in po rezultatih sodeč so prav vse izbrane sprejele povabilo svoje bivše in nove šefinje. Organizatorjem akcije je treba čestitati ne le za konspirativnost, temveč tudi za vzorno kadrovanje. Razlog za čestitko je tudi priprava novih poslovnih prostorov v stavbi, ki je od obrata oddaljena manj kot kilometer. Šefinja je torej v Utoku pobrala blago in najboljši strokovno usposobljen in delavoljen kader, s tem pa tudi posel, ki ga je zdaj opravljal obrat, katerega je, po pripovedovanju delavcev, vodila zelo samostojno. Ko ugotavljamo uspeh zasebnika pri spreminjanju družbene v zasebno lastnino, pa ne moremo mimo popolne odsotnosti vseh institucij družbenega nadzora, vključno s policijo in družbenimi organi. Direktorica Marija Majhenič je o kraji usnja obvestila policijo šele v četrtek, 9. aprila. Miro Podbevšek, sekretar SSS za ljubljansko območje pa je dan kasneje ugotovil, da policija ne v Kamniku in ne v Domžalah nič ne ve o zadevi, in je zato obvestil kriminaliste v Ljubljani, ki so teden dni po kraji začeli zadevo raziskovati. Kamniški pravobranilec Franc Svetel je Tonetu Dolencu dejal, da naj se z zadevo oglasi čez teden, ker prej ne bo imel časa za te probleme. Delavci, ki so ostali v GAT-u, po vsem tem ugotavljajo, da nihče nikomur nič ne more in da danes, ko vse razpada, lahko vsakdo počne, kar hoče. Najbolj so ogorčeni, ker tisti, ki so odšli, delajo noč in dan, njim pa bo ostal le stečaj in cesta. Direktorica Marija Majhenič se zdaj trudi, da bi za preostale delavce dobila druga naročila. Delavkam, ki so odšle, ni izplačala osebnih dohodkov za marec. V individualnih delovnih pogodbah je zapisana konkurenčna klavzula in dolžnost delavcev, ki odpovejo delo, da povrnejo škodo, ki jo bo utrpela firma. Kdo bo to iztožil, če delavce res čaka le še stečaj? Franček Kavčič 16 EE 17. aprila 1992 NA.IPflMEMBNR.lfo STRAN f Humoreska Velikonočna jajca »Madona,« je glasno rekel tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, kije tradicionalno ždel v svojem kotičku za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte, »kaj bomo pa letos z jajci?« - Kakšnimi jajci? smo vprašali. »Velikonočnimi, najbrž!« je rekel tovariš Neposredni. - In kakšen problem je z velikonočnimi jajci? »Vidim, da vam manjka krščanske in narodopisne izobrazbe. In vse se mi zdi, da ne znate misliti niti logično niti daljnoročno.« - Zdaj pa smo res čisto zmedeni! smo rahlo protestirali. »No, vsaj ena poštena beseda. Potem ste res čisto podobni slovenski vladi, pa še opoziciji povrh in sploh vsemu slovenskemu parlamentu, da o izvenparlamentarni politični sceni sploh ne govorim.« U M - In kaj ima slovenska politika skupnega z velikonočnimi jajci? »Ni znala pritisniti na Šešoka oziroma na Banko Slovenije, da bi zamenjala tolarje.« - Dajte, prosim, pojasnite nam to vašo kolobocijo! »Ha! Kolobocijo! Saj pravim, da se vam o posledicah tega, da imamo sedanji tolar, ne sanja. No, ali veste, kako se reče velikonočnim jaj- cem?« - Pirhi oziroma pisanice. »Krasno! In kaj se s pirhi dela?« - Najprej se jih poslika, potem se jih nese k žegnanju... »In potem?« - Potem se jih poje! »A, seveda, vi mislite samo na žretje. Se vam vidi po vampu! Ne veste pa, da so v starih časih, pa ne še tako davno nazaj, pred vojno, med njo in po njej mladi fantje jajca sekali...« - A, to ste mislili. Vanje so metali kovance in tisti, ki je pirh s koncem zasekal, da je kovanec ostal notri, je potem pobral tiste kovance, ki jim to ni uspelo, pa še pirh. »No, vidite, počasi tudi vi začenjate misliti s svojo glavo. Zdaj pa pomislite še malo naprej...« - Ne vem, kaj mislite. »No, pomislite, kako bodo letos s tolarji fantje sekali jajca.« - Tako kot prej z dinarji... O, madona, saj res, nimamo tolarskih kovancev. »No, ali zdaj vidite, da je letos res problem z velikonočnimi jajci. In ali zdaj vidite, da je kriva slovenska politika, ker ni pritisnila na Sešoka oziroma na Banko Slovenije, da bi izdala nove tolarje, kjer bi za manjše vrednosti namesto bankovcev uporabljali kovance.« - Kaj pa, če bi letos izjemoma pirhe sekali z markami? »Lej ga, za marke bi prodal celo svoje narodne običaje. Še eno tako, pa vam bom odsekal jajca, ampak ne velikonočnih.« Bogo Sajovic Tomšičeva reklama France Tomšič, šef nekega sindikata, prek katerega Demos odstavlja rdeče direktorje, je DE, časopisu slovenskih delavcev, naredil enkratno reklamo v radijski oddaji »Studio ob 17. uri«. Ko je izčrpal vse svoje gromovniške arzenale, je poslušalce pozval, naj se sami prepričajo o kakovosti tega časopisa. Odgovorni urednik Ciril Brajer je od direktorja ČZP Enotnost že zahteval, da se Tomšiču takoj nakaže ustrezen honorar. Poleg tega je Brajer obljubil, da bo po volitvah šefu nekega sindikata namenil vsaj eno notico na leto. Drago Ščernjavič, šef sindikata državnih nameščencev, odhaja na novo delovno dolžnost k ministru Janši. Tako se mu bo končno ponudila prava priložnost, da dobi v roke kalašnikov, s katerim je bil Drago že zdavnaj tega pripravljen temeljito počistiti disidentsko navlako, ki je zdaj na oblasti. Udri po njih! Aničina naloga Anica Popovič, družbena pravobranilka samoupravljanja, je vestno izpolnila nalogo, -ki jo je v zvezi z dogodki v kočevski Opremi dobila od predsednika države Milana Kučana. Med 5003 obravnavanimi predmeti v lanskem letu je v poročilu konkretno omenila le Opremo. Žal pa je spričo pomanjkljive zakonodaje ostala na pol poti. Ko bo primer raziskala do konca, se namreč predsednik niti spomnil ne bo več, da ji je kdaj dal kakšno nalogo, prav tako pa takrat o kakšnih pravobranilcih samoupravljanja ne bo več ne duha ne sluha. Se najbolj jih bodo pogrešali novodobni revolucionarji kova Franceta Tomšiča. Kocjančičeve napake Janez Kocjančič, direktor Adrie Airways, naj bi po zatrjevanjih predsednika vlade Lojzeta Peterleta sam priznaval napake v poslovni politiki Adrie, ki je lansko leto sklenila s 64 milijoni dolarjev izgube. Jasno, Kocjančič ni predvideval, da bo po vojni v Sloveniji in na Hrvaškem imel opravka še s kretensko vlado, katere predsednika zanima samo še to, kako bi na kakšno pomembno direktorsko mesto postavil svojega krščanskega človeka. To še zlasti velja za direktorja letalskega prevoznika, ki se nevarno približuje nebeškim višavam... Kuh Ko je šef ugotovil, da je pravzaprav vsa kriza novomeške Adrie v tem, kdo si bo bolj nabasal žep, mu je v glavo šinila odrešilna misel. Dolenjci morajo pri priči poiskati novega Devičnika, ki bo delavcem zagotovil delo in kruh in hkrati kar pri vratarju pustil zajeten kup delovnih knjižic za voluharje in podgane, ki spodjedajo Adriine korenine. ZAPISOVALEC SLOV. LJUDSKIH PESMI IN PREŠERNOV PRIJATELJ SOD. SLOV. PESNIK IN POLITIK PRAVOSL. VERSKA PODOBA STIK DVEH PLOSKEV EDVARD GRIEG [TALIJ. DIRIGENT TOSCANINI SR. DALMAT. OTOK NA ODPRTEM MORJU ERVIN FRITZ EDINO JORDANSKO PRISTANIŠČE V AKABSKEM ZALIVU ENAKO- NOČJE ATOL V OTOČJU TUAMOTU VLOŽENI POPKI SREDOZEMSKEGA GRMA GR. LUKA V BE0CIJI (AVLIDA) NEKDANJI TURŠKI ČASTNIŠKI NASLOV DOLGORE-PA TROPSKA PAPIGA KOPALIŠKO MESTO NA SICILIJI SOD. SLOV. PESNIK DROBOVJE TONE SVETINA VRSTA LUKA KANEC TEKOČINE JAPONSKI' DROBIŽ SOD. SLOV. MLADINSKA PISATELJICA — — ČUSTVO, OBČUTEK DIŠEČE MAZILO POLOPICE ZMADA- ■ GASKARJA SRED0ZEM. DRŽAVA P0DG0BJE PREBIVALKA AMANA PEVKA RE-DŽEPOVIČ LJUBU. PRODAJNA GALERIJA JANEZ ZADNIKPifi. — LITINA ZA OSI MUZA LJU-BEZENSK. PESNIŠTVA NAVARJE-NA KOVINA IVAN MINATTI MESTO V ITALIJI IAVT, DIRKE) ' DEL STREHE ' PRIP0M. ZA OPIRANJE KLIC, POZIV STAROSLOVANSKA BOGINJA ZIME IN SMRTI IZPIT KRAVICA BRENCEU SL. ŠAH. VELEMOJSTER (VASJA) LOVRO TOMAN ZVER IZ DRUŽINE PSOV TELUR AVIAT1K 0RIG. IME DRŽAVE NA APENINSK. POLOTOKU SOD. ITAL. PISATELJ (UMBERT0, 4ME ROŽE«) POD SLOV. PESNICA (VIDA 1875-1932) AVTOR KRIŽANKE R. NOČ Nagradna križanka št. 16 Rešeno križanko nam pošljite do 28. aprila 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 16. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke štv14 SMRDOKAVRA, LAMINARIJA, OLA, EVA RAS, IVAN, AAR, VE, CVEK, LL, AMON, GRAJNICA, TIL, ADNEKSITIS, RAK, LEK, ALMADEN, SL, OČAK, IP, EMONKA, /SKRNICELJ, RIAS, EE, AMARNA, AŠ Izžrebani reševalci'nagradne križanke št. 14 1. Jože Ručigaj, Gradnikova 87, 64240 Radovljica, 2. Branko Čižman, Koprska 2, 66320 Portorož, 3. Majda Weiffenbach, Na Plavžu 11, 64228 Železniki Nagrade bomo poslali po pošti. $LOYEUSK\ ANDEUSEN ... tfftKO LEPO IN„FAJH” MM JE.CELO MMOMOROV N/ V£Č TOUKO Kor l/ Nemški politik in diktator Adolf Hitler (rojen 20. aprila 1889) je bil zelo zapletena osebnost. Kakor je bil zapleten on, tako je bilo zapleteno tudi njegovo življenje, polno nasprotij, vzponov in padcev. Čeprav Avstrijec, je sovražil Avstro-Ogrsko, bolj mu je bila pri srcu Nemčija, sovražil je skromno meščansko-uradniško okolje, iz katerega je izšel, bolj se je zanimal za umetniško, boemsko življenje, kar pa ga ni motilo, da ne bi postavil na noge mogočno vojsko: znano pa je, da je v vojskah bolj malo boemskega načina življenja. Prav tako je Hitler, ki se je imel za umetnika, najsrečnejša leta v prvi polovici svojega življenja doživel ravno v prvi svetovni vojni kot frontni vojak. Zanimivo je, daje bodoči Vodja, kljub nespornemu pogumu napredoval samo do desetarja, menda zato, ker mu je manjkalo voditeljskih sposobnosti. S koncem vojne je bil na najnižji točki življenja, tridesetletnik brez poklica in izobrazbe, bivši vojak poražene armade, brez premoženja in celo brez državljanstva (tega je dobil šele 1932. leta). Pridružil se je stranki, ki pa je bila takrat bolj debatni klub nekaj zmedenih članov, in iz nje začel ustvarjati tisto, kar je kasneje postalo znano kot NSDAP - nacional socialistična stranka. Leta 1923 je poizkusil z državnim udarom, ki pa je propadel po 24 urah, Hitler pa je bi! nekaj časa zaprt. Ko je prišel iz zapora, so bile stvari spremenjene. Življenje se je normaliziralo, zato radikalne stranke niso bile priljubljene. Članstvo se je osipalo, volilcev ni bilo. Hitler bi tako skorajda izginil s politične scene, če ne bi prišlo do velike gospodarske krize. Ljudje so bili zmedeni, rastoča brezposelnost in revščina, ki je klasične meščanske stranke niso 'mogle zajeziti, so volilce in tudi članstvo zopet pripeljale h Hitlerju. Za prvo silo zadosti, da so nacisti postali najmočnejša stranka v parlamentu, Hitler je postal predsednik vlade in po smrti starega predsednika republike pravi diktator Nemčije. Najprej se je znebil vse opozicije (tudi v lastni stranki), nacificiral je celo državo, končno je uklonil tudi vojsko. Vrstila so se preganjanja Židov, političnih nasprotnikov, z močno vojsko, ki je imela veliko oporo v močni industriji, je začel vojno. Na vrhuncu svojega uspeha je bil 1942. leta, ko je obvladoval večino Evrope in bil le še za korak pred dosego svojih ciljev. V prelomnem letu 1943 pa je šlo le še navzdol. Vojaški porazi, bombardiranja, pomanjkanje, vse to je Nemčijo zlomilo. Aprila 1945 je bil Hitler v svojem obkoljenem bunkerju, ostalo mu je le še malo privržencev, celo najzvestejši so bežali, da bi si rešili glave, sovražnik je z vseh strani prodiral v razrušeno in opustošeno Nemčijo, njena nekoč mogočna vojska pa je bila samo še senca same sebe. Ob takšnem porazu ni mogel storiti drugega, kot da si je vzel življenje. O Hitlerju se je ohranila le ena anekdota (verjetno jih več tudi ni bilo). S svojim namestnikom Goripgom je bil na festivalu VVagnerjevih del. Med odmorom je Goring (katerega strast so bile čudne uniforme) odšel iz lože. Ravno takrat se je prišel glavni igralec v kostumu poklonit Vodji. Hitler ga ni dobro videl in misleč, da gre za Goringa, rekel: »Poslušajte. Hermann, zdaj pa že res pretiravate.« Deni Nelepi obeti Po sončnem koncu prejšnjega tedna in prve dni v tem tednu, nam je pomlad spet pokazala manj prijetno lice. Je že tako. Še do srede maja ne bomo varni pred ohladitvami. Spomladanske vedno spremljamo s tesnobo. Posebno če se to dogaja v drugi polovici aprila ali v začetku maja, ko odganjajo listi in mladi poganjki. Ni nujno, da zapade sneg. Dovolj je že, če se ob dotoku mrzlega zraka ponoči zjasni in veter poleže. Ce je zjutraj slana, slabo kaže. Res je, da je temperatura najnižja pri tleh, torej se na travi najprej pozna. Grmovje in drevesa zato večkrat segajo izven najhladnejše zračne plasti. Ze dva metra visoko je lahko temperatura kar nekaj stopinj višja, kar je lahko odločilno. Pri cvetenju sadnega drevja so kritične temperature okoli -2°C. Če so nižje, večina cvetja zmrzne in prihranjeno nam je obiranje sadežev. Kadar pa so cvetovi ravno odcveteli, se to zgodi že, če je le malo pod ničlo. In vendar, včasih se tudi po hudi slani, začuda, nekaj plodov ohrani. Narava je trdoživa! Vplivajo lahko malenkosti. Če je drevje blizu hiš, ali pa če je temperatura le za kratek čas pod kritično... Dosti je odvisno od »mikro« pogojev. Da pa bi bila škoda čimmanjša, se je potrebno zaščititi. Pa ne s kurjenjem ognjev, ki bi zrak segrevali. Naravo je treba »okoli prinesti«. Prava poteza je oroševanje. Kadar ponoči pričakujemo zmrzal, je treba sadovnjak škropiti iz razpršilcev, ki vodni curek razpršijo v drobne kapljice. Te sedajo na cvetove, liste in tam zmrzujejo. Pri tem se sprosti talilna toplota, ki ščiti cvetje in poganjke pred mrazom. Z oroševanjem moramo nadaljevati, dokler se čez dan zunanja temperatura toliko ne dvigne, da se začne zmrznjene kapljice taliti. Sicer bi le-te poškodovale nežno tkivo. Po padavinah v četrtek in petek se bo ohladilo. Pihala bo burja, tudi v notranjosti bo pihal severovzhodnik. V zatišinih legah bo možna slana, zmrzal. Nič kaj lepi obeti ob vstopu v drugo polovico meseca.