Izliaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. ~\r e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : UpraTništvu „llira“ y Celovcu. Leto XI. V Celovcu, 10. septembra 1892. Štev. 25. Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Dné 29. avgusta o V2 5. uri popoludne naznanili so zvonovi Ljubljanskih cerkva pričetek katoliškega shoda. Mesto je bilo praznično oblečeno ; na mnogih hišah so plapolale papeževe, cesarske in slovenske zastave. Posebno okrašene so bile ulice, ki vodijo k strelišču, kjer je bilo zborovanje. Kar je bilo gostov že došlih, in Ljubljanski zbrali so se najprej v stolni cerkvi k blagoslovu. Po tem opravilu so se podali na lepo okrašeno zbo-rovališče, da se udelezé osnovalnega shoda. Zbralo se je nad tisoč ljudij. Na uzvišenem odru so sedeli knezoškof Ljubljanski, knezoškof Lavantinski, več viših duhovnikov in člani pripravljalnega odbora. Okoli 6. ure je predsednik tega odbora, č. g. prelat dr. Andrej Čebašek, pozdravil zborovalce v daljšem govoru. Poročevalec dr. Šušteršič citai je potem svoje poročilo o delovanju osnovalnega odbora. Ko so se prečitali nekteri pozdravljajoči telegrami, pričele so se volitve v šestere odseke, namreč: 1.) šolski, 2.) vednostni in umetniški, 3.) socijalni odsek, 4.) odsek za katoliško življenje, 5. ) tiskovni odsek, 6.) odsek za katoliško-nžrodno uredbo. Za predsednika katoliškega shoda je bil izvoljen državni poslanec P o v š e ; za podpredsednike pa Gregor Einspieler, dr. Srnecin dr. Mahnič. Predsednik Er. Povše se zahvali za izvolitev ter sklene svoj govor s trikratnim slava-klicem na sv. Očeta papeža in na svitlega cesarja ter zaključi shod ob 8. uri zvečer. V torek dné 30. avg. ob 8. uri zjutraj darovali so mil. g. knezoškof Ljubljanski v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. Cerkev je bila polna vernikov. Po sv. opravilu pričela so se na starem strelišču, v duhovnem semenišču in rokodelskem domu posvetovanja raznih odsekov. Načelniki posameznim odsekom so bili: 1.) Šola: kanonik K. Klun (podpredsednika : gg. Fran Robič in Gregor Einspieler.) 2. ) Krščanska veda in umetnost : kanonik J. Flis. 3. ) Socijalne zadeve: dr. J. Srnec. 4.) Katoliško življenje: Fr. Ogradi. 5.) Tisek: Ant. Zupančič. 6. Kat.-ndrodna organizacija: dr. Iv. Križanič. — Posvetovanja v posameznih odsekih so bila zelo živahna, deloma jako viharna. Za nas velikega pomena so bile obravnave šolskega odseka. Pač so se v tem odseku govorile stvari, o kterih bi — da se milo izrečemo, — le želeli, da bi ostale neizgovorjene , ker v našo korist gotovo ne bodo ! Naše prepričanje je, da se je marsikaj izreklo ne-prevdarjeno in nepremišljeno, da temu zató ne gre pripisovati kake važnosti! V odseku „Šola“ se je odkrila tudi skeleča rana koroških Slovencev gledé ljudskega šolstva. C. g. S. Mu d en, župnik v Železni Kaplji, je poudarjal, kako v nebovpijoča krivica se nam koroškim Slovencem godi v ljudskih šolah in z mnogimi skušnjami iz lastnega življenja dokazoval, kako smo se doslej brezuspešno borili za edino pametno, t. j. slovensko-katoliško šolo. Deželni poslanec Gr. Einspieler je v daljšem izvrstnem govoru pojasnjeval s številkami žalostne šolske razmere koroških Slovencev. Občna pohvala je sledila navdušenim besedam, ki so govorniku res prihajale od srca, a zato tudi vsem navzočim šle do srca ! Mestni kaplan Fr. Treiber je govoril o naših prošnjah za slovensko šolo in kazal na trnjevo pot, ktero morajo hoditi koroški Slovenci, da dosežejo še tako majhno drobtinico svojih nàrodnih pravic. Mnogi izmed udeležencev pa tudi obžalujejo, da so nekteri govorniki v tem odseku priliko porabili v to, da so v svoji strasti kar naravnost pobijali narodnost, kakor če bi nam bile že vse pravice zagotovljene, hudovali se celò nad družbo sv. Cirila in Metoda, ki vendar blagonosno deluje in nam je povsod toliko potrebna, ter napadali vele-zaslužnega slovenskega prvoborilca, v narodnem boju osivelega starega moža, g. Luka S ve tee a, kar jako obžalujemo in moramo tako postopanje odločno obsojati. Družba sama se dosedaj še ni nikjer kaj pregrešila. Nje skupni odbor pa deluje pridno, pošteno in vestno. Cernu tedaj podirati to družbo? Ce so pa kake napake in nedostat-nosti, naj se odpravijò, zato pa ni treba celega društva napadati in zavreči ali ga od koga odvisnega storiti. Za nas koroške Slovence je družba sv. Cirila in Metoda velikega pomena in si tedaj štejemo v dolžnost, jo tu javno zagovarjati. Ravno tako nemilo pa je koroške udeležence dirnulo tudi sledeče : Koroški zastopnik g. Gregor Einspieler je v šolskem odseku stavil nasvet, naj katoliški shod izreče, da protestira (se pritoži) zoper krivično uredbo ljudskih šol za Slovence na Koroškem. Dekan Kompare je stavil predlog, naj se dostavijo še besede „in na Primorskem41. Oba predloga sta bila v odseku sprejeta. Višjim dostojanstvenikom se je pa ta, za naše žalostne šolske uredbe res potreben in umesten nasvet preojster (!) zdel, in od več strauij naprošen, je potem g. Einspieler svoj predlog, kte-rega je ogromna večina v odseku odobrila in sprejela, pri drugem shodu zopet umakniti moral! Obžalujemo in se ne moremo dosti načuditi mehkužni sapi, ki piha zdaj tudi v višjih cerkvenih krogih južne Avstrije v škodo Slovencem. Ali je to mar protikatoliško, zoper krivico protestirati? Ravno narobe: zoper krivico protestirati brez strahu pred mogotci tega sveta, to jekatoliško in torej vsestranske pomoči vredno; klanjati pa se vladni sapi (ki pride včasih celò iz Budimpešte) in streči željam ministrov in diplomatov, ki niso prijatelji slovenskega ndroda, to se nam bolj radosužno nego katoliško zdi. Ravno z ozirom na tu označeni položaj izrečemo tudi, ker se je o tem govorilo, da bi se „Slovenec“ proglasil za nekaki osrednji in vrhovni katoliški organ med Slovenci, da se „Mir“ ne bo ravnal po besedah, zgledih in migljajih „Slovenca“, ali kterega koli druzega odbora, dokler je prvi ali drugi v toku in odvisnosti zgoraj označene vladne, Slovanom malo mile sape. Radi sodelujemo z vsemi konservativnimi življi Avstrije in že večkrat smo izrekli, da nismo prijatelji mladočeške politike, toda med konservativci in med sedanjo vladno politiko (notranjo in zunanjo) je velik razloček. To bo menda vsak razumel, pa tudi to, da zvestoba do cesarja ne tirja tudi zvestobe do enega ali druzega ministra ali ministerskega predsednika. Kdor bi to učil in trdil, zanika našo ustavo. Naše misli o tej zadevi izrekli smo obširneje tudi že v štev. 23. od 20. avgusta t. 1. v članku „Avstrija in katoličanstvo44, in pri tem ostanemo. — Koroški Slovenci obdržati si hočemo prosto roko in želimo ostati neodvisni, kar tu posebno poudarjamo in slovesno izjavljamo, da se žive pokopati danes še ne damo. Sklenilo se je dalje še to, da se ima nemško katoliško vseučilišče v Solnogradu brezpogojno podpirati tudi od nas Slovencev. Mi smo zoper to, Molzna krava. Danes je pri Dolinarjevih vse na nogah. Obe dekli imate polne roke dela; tudi otroci se ukvarjajo zdaj s tem, zdaj z drugim. Mati so odbrali najlepšo gos in najdebelejšo raco, da pripravijo dobro južino. Oče Dolinar so odšli k zidanici, da prinesó najboljega vina. Kaj pa je danes vendar tako imenitnega, da se kuha, peče in pripravlja, kakor o Božiču? Sinoči je prišel Dolinarjev najstarejši sin na dopust. Služboval je več let na tujem in zdaj je bil imenovan c. kr. okrajnim ži-vinozdravnikom za bližnje okrajno glavarstvo. Da praznujejo dohodnico in imenovanje najsvečaneje, napravili so gostijo, h kteri so povabili gg. župnika, oba kaplana in učitelja. Dolinarjev živinozdravnik je bil truden od daljnega potovanja, zatorej je hotel malo dalje poležati in se odpočiti. Naenkrat pa sliši, da trka nekdo na vrata njegove spalne sobe. „France, o France, ustani!“ „Kaj pa je mati44, oglasi se sin. „Hitro se napravi in pojdi pogledat v hlev ; naša najlepša krava breza se težko teli.44 Naenkrat je živinozdravnik po koncu, kajti materna želja mu je sveta zapoved. Brzo se obleče ter hiti v hlev. Tam najde prvega domačega hlapca Janeza in soseda Neznača. Zadnji je že zasukal rokave in se pripravlja, kako bo vlekel tele iz krave. „Kaj pa hočete očeNeznač?44 „Kaj hočem? Vaša mati niso hoteli sprva vas buditi, toraj so poklicali mene, da izvlečem tele iz krave. Saj vendar vidite, kako se breza napenja in kake težave ima; tukaj je treba pomagati, če ne, bo nesreča,44 odgovori vaški doktor. „Jaz vsega tega ne vidim,44 pristavi nekoliko glasneje živinozdravnik. „Porod se je še le pričel in naenkrat, kakor bi z očmi mignil, ne more tele na svet. Prepustite stvar naravi, kajti ona je naj-bolja pomočnica. Kdo pomaga divjim živalim, ki rodé na prostem ; ali jim pomagate tudi vi, striče?44 Neznaču se je nos močno pobesil, a rekel ni nič. Mati, ki je dospela med tem v hlev, podrega svojega sina od zadi, kajti bala se je zameriti sosedu, ki vendar pomaga v sili pri živini ; vsaj ona je tako sodila. Nató pravi živinozdravnik: „Jaz nočem nikomur krivice delati, vendar vas hočem poučiti, da bodete v prihodnje pravilneje ravnali, kot doslej.44 „Pri navadnih, lahkih porodih,44 nadaljuje on, „je človeška pomoč celò nepotrebna. Nevedni ljudje pa vlečejo za nožiči, ko jih je tele iz sramnice pomolilo in ko je glava še v rodilih skrita. S tem ravnanjem veliko škodujejo, ker napravljajo iz lahkih porodov težke storitve. Ko vlečejo za nožiči, pomika se glava vedno bolj in bolj nazaj, slednjič se zagozdi v rodilih in tele ne more na svet. Drugi zopet prebode kožice (posteljico), ko so se prikazale iz sramnice. To je neumestno, da ne rečem neumno, ker se rodila premalo odpró, ker porodna voda prekmalu odteče in zatorej postanejo rodilni organi suhi. Taka napačna in nazdevna pomoč, more storitev močno zavleči, ali jo celò onemogočiti. Pri porodih je treba nekoliko počakati, da se prepričamo, je-li vse v redu ali ne. Pri pravilni storitvi se prikaže tele s prvima nožicama, na kterih leži glavica. Ker se krava precej počasno teli, kaže sicer nekoliko vleči, ali vendar ne prej, predno ni glava povsem na svetlem. Le poglejte, brežino tele je že toliko porojeno, da ste prvi nogi in glava izvan sramnice. Zdaj še-le smem prijeti za nožiči in malo nategniti.44 „Nate, nate štrik44, oglasi se hitro Neznač, „jaz sem ga seboj prinesel.44 „Zat6 ne potrebujem vrvi, roke popolnoma zadostujejo,44 odgovori živinozdravnik. Janeza je zanimalo to pripovedovanje. Ukorajži se ter upraša domačega gospoda: „Kako pa je ravnati z brejo kravo?44 „Brejo kravo je treba dobro krmiti44, meni Dolinarjev France; „klaja pa ne sme biti plesniva, zaduhla, ali sploh izprijena. Tečna in obilna hrana je zategadel potrebna, ker mora starka preživeti sama sebe in mladiča; osobito v drugi polovici brejosti porabi sad mnogo hraniva, na kar se je ozirati pri krmljenju. Za pijačo dajemo samici čiste in postane vode ; luže, mlake in premrzla voda so škodljive. Krava naj hodi do poroda ; ako jo ne smemo izpustiti med ostalo živino na pašnik, tedaj jo moramo zapreti v ograjen prostor. Na pašnik jo zaradi tega ne spuščamo, ker bi jo druge živali lahko poškodovale, kar bi utegnilo pouzro-čiti zvrženje. Nekteri ljudje puščajo brejim živalim, češ, da bodo lažje porodile.44 „To pa to; puščanje pa velja,44 utakne se vmes sosed Neznač. „To pa ne to ; puščanje pa ne velja44, pravi živinozdravnik osorno. „Ako se odvzame malo krvi, slabi se starka in mladič ; ako pa se odtoči mnogo krvi ali se pušča zaporedoma, tedaj tele navadno in sicer toliko časa, kolikor časa ne bomo imeli črno na belem, da so se na tem vseučilišču ustanovile v resnici tudi že stolice za slovenski jezik. S samimi obljubami se ne moremo zadovoljevati. Teh smo že do grla siti iz Dunaja. * * * Prvega slovenskega shoda, ki se je sešel v torek zvečer ob 6. uri, se je udeležilo okolu 1700 oseb, večjidel iz boljših stanov. Po prebranih telegramih so govorili mil. g. knezoškof dr. Mi s s ia proti absolutni narodnostni ideji, mil. g. knezoškof dr. Napotnik o združevalni moči katoliške vere, msgr. Gabrijevčič o goriških razmerah. Dr. Papež je pozdravil shod v imenu obolelega deželnega glavarja g. Detelje, župan Grasselli pa pozdravi zborovalce v imenu Ljubljanskega mesta. Nemško-konservativni poslanec dr. pl. Fuchs govoril je v nemškem jeziku za to, naj bi katoliški poslanci vseh ndrodov složno postopali in se potegovali za ravnopravnost vseh nàrodov. Poljak Glij enkij e vi č pozdravi skupščino v poljskem jeziku v imenu poljskega nàroda. Slednjič sta govorila še kanonik dr. Jeglič iz Sarajeva o temeljih katoliškega življenja, dr. Srnec pa o zaslugah slovenske duhovščine. Pri drugem slovesnem shodu v sredo zjutraj so govorili: kanonik dr. Križanič o razmerju med vero in narodnostjo, kanonik Klun o potrebi verske šole, župnik in poslanec Einspieler o potrebi verske in ndrodne šole, dr. Mahnič o razmerju med vero in vedo, in kanonik Flis o cerkveni umetnosti. Pri tretjem slovesnem in sklepnem shodu v sredo popoludne so govorili: stolni vikar Kalan o socijalnem vprašanju, poslanec Povše o kmetijskem vprašanju, dr. Pavlica o katoliškem življenju, dr. Gregorič in župnik Sila o katoliškem tisku, in dr. Šušteršič o ndrodni organizaciji (uredbi). Predsednik Povše je potem zborovanje s primernim nagovorom zaključil. Pri večernem banketu so se glasile napitnice na sv. Očeta, na cesarja, na škofe itd. Omeniti nam je končno še to, da L slovenski katoliški shod od vseh strani tako zaželjene sprave med Slovenci ni pospeševal. Nekteri govorniki so se v precej strastnih, reči smemo nepremišljenih govorih kar naravnost izražali zoper vsako sporazumljenje in to nas navdaja z bojaznijo, da se nam bližajo še hudi časi. Povemo pa odkritosrčno že danes, da, ako se bode ljubezen do svojega bližnjega na tak način tolmačila, bati se je, da bomo z našo katoliško stvarjo korenito zavozili in da se nam pod takimi pogoji tudi ni nadejati kakega uspeha, še manj pa se nam je veseliti II. slovenskega katoliškega shoda, kajti že prvi shod je precej jasno pokazal, kaj da namerava, kajti bila je vsaka svobodna beseda povsem omejena in nàrodova volja se v ničem ni jemala v poštev. — Slovenci smo majhen ndrod in smo na vse strani obkoljeni od nasprotnikov. Zatorej smo in bomo vedno poudarjali, da je treba za nas neodvisnega in složnega delovanja, kajti le v slogi je moč in le složno delovanje nas bode dovedlo do konečne zmage. V to pomagaj Bog! pogine.11 Potem pa nadaljuje: „Nekoliko dnij pred porodom dajemo kravi malo klaje, da se čreva izpraznijo in da torej lažje porodi ; tudi po storitvi je ne smemo s krmo presiliti. Ako se ne pretrga pri porodu popkova vrvica, takrat jo moramo pretrgati ali prerezati. Z levo roko poprimemo vrvico blizu popka, z desno pa jo pretrgamo. Pretrgana popkovina le malo krvavi, a iz prerezane teče kri curkoma, zatorej jo moramo prej blizu popka prevezati, da ne izgubi tele preveč krvi, kar bi ga močno slabilo. (Dalje sledi.) Smešničar. Otoški muhasti cerkovnik je tujcem pravil, da so nekje na Tirolskem toliko podgan imeli in da so se zaobljubili na Otoško cerkev ter podarili jej v ta namen srebrno podgano. To je pomagalo, podgane so šle. Neki Jud praša cerkovnika: „Ali Vi to verujete?" Cerkovnik odvrne: „Ko bi mi to za gotovo vedeli, bi bili že davno srebrnega Juda v cerkev postavili.“ * * * Gospa (novi dekli): „Veš, dekle, pri nas mora vse po redu iti, kakor pri vojakih : ob šestih vstanemo, ob dvanajstih južinamo, ob desetih gremo spat." Dekla: „Če nič hujšega dela ni, to bom že še opravila." * * * Toplak: „Vi govorite vedno o nekem oslu, kakor bi mene mislili?" Mastnak: „Pojdite no, saj je še več oslov na svetu," Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Potovalen učitelj za kmetijstvo.) Naše katoliško-politično in gospodarsko društvo je dné 27. maja t. 1. uložilo prošnjo na c. k. poljedelsko ministerstvo, naj bi tisto društvu naklonilo nekaj podpore, da bi zamoglo priskrbeti slovenskim kmetovalcem nekaj poučnih govorov o kmetijstvu in gospodarsko prilogo za „Mir“. Zdaj smo dobili odgovor. Naša prošnja sicer žalibog ni bila naravnost uslišana, vendar pa se je visoko ministerstvo za poljedelstvo nekoliko ozrlo na naše potrebe. Dovolilo je namreč koroški kmetijski družbi 700 gl d. letne podpore, da tista nastavi učitelja za gospodarstvo in planinar-stvo pod tem pogojem, da mora biti tisti popolnoma zmožen slovenskega jezika, zlasti koroškega narečja, in sposoben za poučne govore o vseh strokah kmetijstva. Odlok, ki ga je društveno predstojništvo prejelo, se glasi v slovenski prestavi: Št. 11383. Častitemu predstojništvu katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Celovcu. Visoko c. k. poljedelsko ministerstvo je z odlokom od dné 9. t. m., št. 10950, c. k. kmetijski družbi koroški obljubilo 700 gld. letne podpore, da tista nastavi učitelja za gospodarstvo in planinar-stvo na kmetijski šoli v Celovcu pod tem pogojem, da mora biti učitelj popolnoma zmožen slovenskega jezika, posebno koroškega narečja, in v stanu, predavati o vseh strokah kmetijstva v slovenskih delih Koroške. To se vsled odloka vis. c. k. deželne vlade od dné 16. t. m., št. 11281, naznanja čast. društvenemu predstojništvu na njegovo prošnjo do visòk. c. k. poljedelskega ministerstva z dné 27. maja t. 1. Magistrat v Celovcu, dné 19. avgusta 1892. Dr. Posch 1. r., župan. Toliko smo tedaj dosegli, da dobimo kmetijskega učitelja, ki bo imel, kakor vis. c. k. ministerstvo izrečno povdarja, poleg kmetijske šole še to nalogo, da bo o kmetijstvu predaval v slovenskih krajih dežele v slovenskem jeziku. V koliki meri in kako bo to dolžnost izvrševal, to je odvisno od c. k. koroške kmetijske družbe. Naprej ne bomo sodbe izrekali; ko bi pa družba uspešno delovanje učitelja ovirati skušala, vedeli bomo, kam se nam je pritožiti. Omenimo pa takoj le-to: V ministrovem odloku smo nekako nezaupljivo gledali besede, da mora novi učitelj zmožen biti „zlasti koroško-slovenskega narečja". Minister grof Fal-kenhayn ne pozna slovenščine in njenih narečij ter ne ve, koliko je koroška slovenščina od kranjske ali pa od pismene različna. Vrjetno je toraj, da so mu iz Celovca medveda natvezli, s kterim sploh radi svet slepijo, da je koroška slovenščina od pismene čisto različna in da Korošec Kranjca niti ne razume. Bojijo se namreč kakega Kranjca ali Štajerca, ki bi imel nekaj nàrodnega duha v sebi; rajši bi oddali to službo kakemu koroškemu nemškutarju. Res pa je, da koroški Slovenec razume Kranjca brez težave in tudi pismeno slovenščino, v kterej prebira molitvenike, časnike in Mohorjeve bukve. Našim kmetom bi čisto nič ne škodilo, ko bi se te pismene slovenščine tudi v navadnem pogovoru poprijeli. Ako bi pa kmetje med govorom kmetijskega učitelja res kake besede ne zastopili, saj ga lahko prašajo, in on jim bo rad besedo razložil. Vprašamo tudi, kje se Nemcem predava ali govori v narečju ? Sicer smo pa tudi mi za to, da se z ljudstvom bolj po domače govori, kar bode vsak lahko zadel, ne samo Korošec. Mi zdaj ne poznamo nobenega koroškega Slovenca, ki bi bil izučen v viši kmetijski šoli, zato res ne vemo, kaj bo naša kmetijska družba naredila in koga bo nastavila za teh 700 gld., do kterih ji je pripomogla prošnja našega slovenskega katoliško-političnega in gospodarskega društva. Iz tega ukrepa se pa zopet vidi, da je nam Slovencem pri vsaki priliki sojeno, biti podlaga tujčevi peti. Iz Celovške okolice. (Shod na Golšo v e m,) kterega je dné 28. avgusta naše slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo sklicalo, se je izvrstno obnesel. Gostoljubna Movžarjeva hiša, ki se pred vsemi v vasi odlikuje po svoji velikosti in lepoti, je bila ozaljšana s slavolokom, zelenjem in slovenskimi zastavami. Po končanih litanijah se nas je zbralo v krasni in prostorni dvorani Mov-žarjeve hiše nad sto zborovalcev, kar je gotovo mnogo za tako odstranjeno gorsko vasico. Nekaj gostov je bilo tudi iz drugih krajev : iz Celovca, Žih-polj, Kotmare vesi, Glinjan, Borovelj, iz Šmar-jete in Reberce. Kot vladni komisar se je predstavil g. župan Lučovnik iz Žihpolj. Zborovanje je otvoril g. podpredsednik V. Legat z navdušenim govorom, v kterem je povdarjal, da katoliško-politično društvo slovenskim kmetom le dobro želi, toraj naj se ne pustijo motiti in ščuvati zoper to pošteno društvo. Gosp. Fr. Tre ib er je potem razlagal v daljšem, izvrstnem in poljudnem govoru, kake namene ima društvo ter kako deluje v smislu svojega imena za katoliško vero, za ustavne pravice Slovencev in za gospodarski napredek. Pojasnil je tudi, kako se je začelo ustavno življenje, in zakaj smo dolžni, podati se v politične boje, namreč zato, da volitev dobrih poslancev in s tem dobre postave omogočimo in pospešujemo, slabe postave pa zabranujemo. Pri tej razpravi je tudi marsiktera osoljena padla po „bauernbundu“ in poslancu g. Kirschnerju. Kmetovalci so govor pazljivo poslušali in večkrat z upletenimi klici odobravali. Govornik je žel za svoj govor burno pohvalo. — Za njim je vdrugič govoril g. Legat in povedal marsiktero resnično. Zlasti je omenil ta poučljivi slučaj: Nemški liberalci Slovencem vedno prigovarjajo, naj se nemščine učijo, da se jim bo potem bolje godilo in da bodo „gospodje postali". Če je pa kak Slovenec vso šolo dobro dovršil in dobi dobro službo, zaženejo nemški liberalci grozen krik in pravijo, da Slovenec ni za višo službo, da se morajo tiste za Nemce prihraniti. Tako so nedavno delali, ko je višo službo dobil Slovenec Abram. Iz tega se vidi, da je vse hinavščina, če Slovence s tem za nemščino vabijo, da jim boljši kruh obetajo. Resnica je le to, da je le Nemcem v korist, ako se naši kmetje nemščine za silo naučijo, ker potem zamorejo po vseh uradih nastavljati svoje nemške sinove za uradnike, študirane Slovence pa potiskajo v Bosno in na Hrvaško. — Za njim je govoril g. urednik Haderlap o verski, šestletni in slovenski šoli. Tudi njegov govor je bil s pohvalo sprejet. — Sledilo je še par krajših govorov, in potem je sledil izvrstni govor g. Rohrmana, kmetijskega učitelja iz Grma pri Novem Mestu, o živinoreji. Razume se, da so kmetje ta govor s posebno pazljivostjo poslušali. — Zborovanje se je končalo z napitnico in trikratnimi živio-klici na svitlega cesarja. Ko so na to vrli Kotmirski pevci zapeli cesarsko pesem, vstali so vsi zborovalci in pomagali peti. Navdušenje je prikipelo do vrhunca. Posestnik g. Šervicelj seje katoliško-političnemu društvu v toplih besedah zahvalil za to, da je na Golšovem priredilo ta shod. Društvu je pristopilo mnogo novih udov. — Potem je sledila prosta zabava. Kotmirski pevci so nas kratkočasili s svojim milim petjem. Le prekmalo je prišla ura ločitve, neradi smo zapuščali ta lepi kraj in to prijazno ljudstvo. Ves popoldan so pokali topiči; za večer pa so nam vrli fantje še posebno veselje prihranili: zanetili so po višavah več lepih kresov, zraven pa so spuščali rakete. Vse ljudstvo je bilo Židane volje, noben nered ni kalil našega veselja. Mi upamo, da bo ta shod dober sad obrodil. Ljudem se je na obrazih poznalo, da so vsi govori na nje delali globok utis. Pa tudi nasprotniki ne mirujejo in so še nekaj dnij pred shodom domačega gostilničarja pregovorili, da je društvu postrežbo odrekel. Rodoljubni posestniki Šervicelj, Movžar, Knežnik in Dravec pa so za nas skrbeli in nam priskrbeli prostore in postrežbo. Naj jim bo prisrčna zahvala za to izrečena! Tudi g. Rohrmanu in drugim gg. govornikom, Kotmirskim pevcem in vsem drugim lepa hvala, ki so kaj pripomogli, da se je ta shod tako lepo izvršil! Iz Bilčovsa. (Beljaška „Deutsche Allg. Zeitung") si je dala pri zadnji volitvi za deželni zbor, za ktero smo se Slovenci malo kaj zmenili, tako veliko opraviti, kakor bi šlo za celo Nemčijo. Kar kupoma se je list pošiljal po vaseh volilnega okraja, kakor sem zvedel iz Svetne vasi. Po končanih prvotnih volitvah se je list silno veselil in rekel, da je samo pet občin volilo s Slovenci, Bilčoves je pa kar med nemškutarske občine vrgel. V resnici pa sta bila v Bilčovsu voljena dva zanesljiva Slovenca, Rupert Krušič in Pavel Seher; v Vesici pa Primož Šelander, tudi od nekdaj naš pristaš in prijatelj. Izvoljenim zaupnim možem ste brž v hišo prifrčali po dve številki Beljaškega lista, namreč št. 77. in 78. Menda je Beljaški urednik mislil, da imamo mi tak strah pred njegovo učenostjo in modrostjo, da bomo brž na kolena padli, če zagledamo njegov list. V resnici pa se čenčarijam tega lista le vsak posmehuje. Če imajo toliko odtisov preveč, naj bi jih rajši Celovškim branjevkam pošiljali, da bi sir in Špeh vanj zavijale. Nas pa pustite s svojo mazarijo pri miru, da nam blagoslova ne preženete od hiše. Iz Beljaške okolice. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico priredi dné 25. t. m. shod v Štebnji pri Bruci. Sodelovalo bode pri tej slavnosti slavno pevsko društvo „Lira“ iz Kamnika, čigar izvrstni pevci so nas že pri besedi v Dolin-čicah očarali s prekrasnim svojim petjem. Natančni program in vabilo objavili bomo v prihodnji številki „Mira“. Iz Apač. (Šolske zadeve.) Dvanajst let smo se pričkali zavolj šole, in to nas je stalo dosti denarja. Zdaj so nas v Galicijo ušolali, pa samo Apače in dve hiši v Rabuži. Drugi kraji so oproščeni, namreč Humeliše in Brovnica. Kaj mislijo s temi začeti, ne vem, pa bo že kaj posebnega. Naše otroke pa so zapisali in dné 1. julija so začeli otroci v Gališko šolo hoditi. Štiri kilometre imajo pota. Pa samo devet dnij so v šolo hodili, kar pride g. nadučitelju na um, da je premalo prostora, in rekel je, naj Apaški otroci le doma ostanejo. O vseh svetih, je rekel, bodo začeli spet v šolo hoditi, ker se nadeja, da bo takrat več prostora. Tako oddaljena šola je za nas pač zelo težavna. Po leti bi še šlo, pa po zimi bo skoro nemogoče. Šolske doklade so nam pa brž za pol leta naložili po 11 odstotkov, čeravno nobene koristi nemarno od šole. Tako lepo z nami ravnata liberalni občinski zastop in šolski zastop v Galiciji. Zdaj so dvema liberalcema podelili častno ob-čanstvo, menda zato, da bota bolj zanesljiva pri volitvah, kajti pri zadnji volitvi jim je trda pela. Zdaj se Apačani pogovarjamo, da bi v Apačah naredili svojo lastno in to slovensko šolo. Galicija je za otroke predaleč, posebno po zimi ; tudi je tam šola preveč nemška, mi želimo pa slovensko šolo, da bi se otroci kaj več naučili. Zato mislimo staro mežnarijo nekoliko popraviti, da bo za šolsko poslopje, za učitelja bomo pa prosili slavno družbo sv. Cirila in Metoda, da ga nam bo ona plačala. Tako bi mi z malimi stroški dobili svojo lastno šolo. Bòg daj, da bi bili vsi sosedi s tem zadovoljni, in da bi družba sv. Cirila in Metoda našo prošnjo uslišala, potem bomo na Koroškem imeli eno slovensko šolo več, kar bo gotovo čast za nas Apačane. Iz Libelič. V „Miru“ 10. avgusta t. 1. štev. 22. se je bral dopis: „Iz Libelič (Kje je denar?).“ Y tem dopisu se nekdo pritožuje, da lansko leto niso dobili vsi posestniki v Černečah plačano prenočišče za tiste vojake, ki so gredoč na potu k vojaškim vajam v Celje, v Černečah prenočili, ako-ravno je vojaška uprava prenočišče pošteno plačala. Tudi tirja dopisnik od županstva v Libeličah, naj to stvar očitno v „Miru“ razloži. Temu ugovarja županstvo, da ono ni dolžno to stvar očitno razlagati po časnikih, temveč, ker je omenjeno sumničenje čisto neopravičeno, bi bil dotični dopisnik boljše storil, ko bi se bil v Libeliče k županskemu uradu potrudil, kjer bi bil zvedel, kje da je tisti denar, kakor pa nepotrebno županstvo oziroma župana sumničiti. Kdor toraj dvomi, da je župan res od vojaške uprave prejet denar dotičnim posestnikom oddal za vse vojake, ki so mu bili napovedani, naj pride v dotični zapisnik pogledat in se bo prepričal, da je ta reč natanjko in pošteno uravnana. Janez Bric, župan. Iz spodnjega Dravograda. (Romarski vlak) na sv. Višarje je moral biti preložen zavolj obilnih vojaških vlakov na dan 26. septembra, t. j. pondeljek pred roženkransko nedeljo. Od Spodnj. Dravograda odrine ta vlak ob 8. uri zjutraj. — Karte se dobijo pri gg. kaplanih v Spod. Dravogradu, Prevaljah, Pliberku, Libeličah in v Starem Trgu. Politični pregled. Ko je odstopil Pražak, veselili so se nemško-liberalni listi, češ, da je odpravljeno minister-stvoza češke dežele. Nek vladni listje pa temu nasproti zatrdil, da to ni res, da bo spet češk minister imenovan, kedar se Cehi bolj približajo sedanji vladi. Drug vladni glas pa je izjavil, naj Cehi sami izberejo takega moža, ki bo zmožen narediti spravo med Cehi in Nemci in vlado, pa bo imenovan za ministra. Češki listi pa odgovarjajo, da se tak mož ne bo dobil, dokler vlada ne dà Cehom popolne ravnopravnosti. — Liberalci se jezijo, ker je naučni minister jezuitskim latinskim šolam dal pravico javnosti. Ce so minihi dosti študirani, zakaj bi ne smeli dajati takih spričeval, kakor drugi profesorji? — Za deželnega glavarja v B U k o v i n i je imenovan Rumunec L u p n 1, ki je bil ud Hohenwartovega kluba. Nemški liberalci so upali, da bo izbran njih pristaš dr. Rott. Iz tega se vidi, da vlada vendar še ni čisto krenila na lavo stran. — Deželni zbori so bili sklicani za 9. dan septembra. — Hrvaški kateheti so imeli nedavno shod in so se izrekli za versko šolo. — Starčeviču hočejo njegovi pristaši palačo zidati. — Rumunski dijaki so spisali novo knjižico zoper Madjare. Pisana je v francoskem jeziku in našteva vse krivice, ki jih morajo Ru-munci na Ogerskem trpeti. Da je Glad s to ne res moder mož, spoznamo iz tega, ker se zdaj bavi s tem, da bi na Angleškem pomnožil število kmetov. Tam je namreč zemlja večjidel v rokah bogatih graščakov, kmetov skoro nič ni, le dninarji so in delavci; toraj primanjkuje prednjega stanu, ki je za vsako državo najbolj imeniten. — Rusi so se v srednji Aziji sprijeli ž Afgan ci. To bo sitno za Gladstona, ki M rad z Rusijo v miru živel, zdaj bo pa skoraj prisiljen, vmes poseči. — Bivši kralj Milan v Srbiji spet nekaj ruje in vrta; zavolj tega, pra- vijo, je radikalno ministerstvo odstopilo. — Srbska in rumunska mladina se brati in žuga Madjarom. — Ustaši v Maroki so bili bojda premagani, in je toraj punta konec. Gospodarske stvari. Slovenske posojilnice na Koroškem I. 1891. (Konec.) V. Bazno. Zanimivo je še zvedeti, koliko gotovine so imele posojilnice koncem leta, koliko denarja so imele naloženega pri drugih zavodih, kako visoki so bili upravni stroški, koliko je bilo čistega dobička in zadružnih zakladov. Vse to nam pove sledeči pregled: t»- g KZ2 Kraj Gotovina kone. leta Naloženi denarji l Upravni st: oški Čisti dobiček Zadružni zakladi trld. gld. gld. gld. gld. l Bekštanj 649 100 139 533 1742 2 Celovec 38 8900 136 65 908 3 Črno lO.iO — 495 9 120 4 Djekše 1057 — 167 255 311 5 Glinje 422 6261 139 110 578 6 Sinčaves 229 — 12 278 193 7 Slov-. Plajberg 109 — 14 58 185 8 Spodnji Dravberg 838 700 354 597 1378 9 Št. Jakob 2452 6800 1735 170 9417 10 Šmihel 1215 1000 161 351 451 11 Tinje 145 — 138 37 17 12 Velikovec 1432 — 176 270 270 Vkup 9636 23761 3866 2633 15560 Pregled kaže, da so imele naše posojilnice koncem leta vkup 9636 gld. gotovine. Pri drugih denarnih zavodih so imele koroške posojilnice vkup 23.761 gld. naloženega denarja, za 12.196 gld. več, kakor prejšnje leto. Tudi te številke kažejo že lep napredek slovenskih posojilnic. — Izposojenega denarja je imela samo ena posojilnica 2850 gld. Pregled upravnih stroškov, v ktere so večjidel uračunjeni tudi drugi razni stroški, kaže, da naše slovenske posojilnice prav malo stanejo zato, ker slovenski rodoljubi opravljajo brezplačno svoj posel pri teh nàrodnih zadrugah. To pride zopet slovenskemu kmetu v korist. Vkup so imele koroške posojilnice 3866 gld. upravnih stroškov, za 1061 gld. več, kakor 1. 1890. Napredek posojilnic se kaže tudi v čistem dobičku, kterega so imele koroške posojilnice vkup 2633 gld., za 1308 gld. več od 1. 1890. V zadružnih zakladih, ki so poleg inventarja prava in edina lastnina denarnega zavoda, imele so koroške posojilnice vkup 15.560 gld., 3398 gld. več, kakor 1. 1890. To kaže, da so naše posojilnice že na prav trdnih nogah ; kajti čim večji so zadružni zakladi, tem boljša in trša je podlaga, na ktero je denarni zavod postavljen. * * * Navedeni obširnejši pregled delovanja in poslovanja slovenskih posojilnic na Koroškem kaže, kako lepo in vsestransko se razvijajo ti naši nà-rodni, velevažni zavodi. Kolike važnosti so za nas Slovence-trpine slovenske posojilnice, kažejo najbolj nam nasprotni nemški listi, ki se ob vsaki priliki zaletavajo vànje, in na znani „nemški“ način udrihajo po njih. Kako potrebne so za nas Slovence nàrodne posojilnice, je očividno. Velika dobrota je namreč za kmeta, če v sili in potrebi hitro ter brez velikih stroškov najde pomoči. Kjer ni posojilnice, tam se mora kmet le premnogokrat hudo ponižati in potrkati pri treh, štirih sosedih, prej da kaj dobi. Marsikterega je pa še sram, da bi sosedom kaj povedal, temveč on gré rajši v mesto k oderuhu, kteremu mora pa po 2- ali 3 krat toliko obrestij plačevati, kakor posojilnicam. — Nekteri se zadolži tudi pri trgovcu, ali krčmarju. S tem se pa zaveže, da mora hoditi h krčmarju pit, h trgovcu pa po blago, — a si s tem nakleplje le vedno več dolgà. Lahko si misliš, da takšni „dobrotniki“, če so nemškutarji — in to so večinoma — strahujejo svoje dolžnike' tudi ob času volitev ! Kjer pa kmet išče pomoči pri slovenskih posojilnicah, tam ostane vedno neodvisen; — nauči se pa tudi vedno bolj stati na lastnih nogah, prav obračati denar, zanašati se na lastne moči. To je pot, po kteri more slovenski kmet postati samostojen, neodvisen. Zató, slovenski kmetje, združujte se okrog slovenskih posojilnic, da postanete sami gospodarji pod domačo, slovensko streho, in da se vam, če pridete v stisko, ni treba smukati okoli ošabnega, brezsrčnega tujca. Tako postanete sčasoma bolj premožni, neodvisni in ponosni, — sami svoji gospodarji na lepih slovenskih tléh, da se vam tudi ni več bati za veljavo vaših nàrodnih pravic, ktere sami branite! Da se slovenske posojilnice, te velevažne nàrodne postojanke zoper tuji navàl, tudi zanaprej čvrsto in vsestransko razvijajo ter milemu slovenskemu nàrodu obrodé stoternega, žlahtnega sadu, — v to pomozi Bog! Svoji k svojim! R—n. Kako se kolere varovati. Ker so zdaj mnogi ljudje v strahu pred kolero, podamo nekaj pomočkov, kako se je varovati ; Glej na snažnost (čednost) v obleki, na telesu, na kuhinjski posodi, posebno pa na straniščih; bodi zmeren v pijači ; vari se pred vsem, da si želodca ne pokvariš, kajti zdrav želodec ima neko kislino v sebi, ki zamori kal bolezni, bolen želodec pa spusti bolezni kal v čreva, kjer se potem kolera naredi; ne jej nezrelega sadja, najbolje pa, če ob času kolere sadje in kumare čisto pustiš, najbolj varne so kuhane jedi, kajti če bi v kaki jedi bolezni kal bil, se s kuhanjem umori ; zato nekteri priporočajo, vodo variti in hladiti dati in tako vodo piti, ker se včasih tudi na vodi bolezen dobi, dokler je surova. Ne jej in ne pij v taki hiši, kjer kdo za kolero bolan leži, ali če je kdo za boleznijo v hiši pred kratkim umrl. Varuj se posebno tujih stranišč ter tujega umazanega perila in druge obleke. Občni zbor društva vednega čaščenja presv. Rešnjega Telesa. se je vršil dné 27. avgusta 1892 v veliki dvorani hiše katoliških rokodelskih pomočnikov. Kakor vsako leto, se je tudi tokrat zbralo lepo število blagih gospij in gostov duhovnega ter svetnega stanu, ki so z velikim zanimanjem poslušali društveno poročilo in spodbudne besede mil. g. knezoškofa, potem pa si ogledali razstavljeno cerkveno opravo. Društveni ravnatelj veleč. gosp. dr. Alojzij Cigoj O. S. B. so zborovanje pričeli z naslednjim ogovorom : „Prevzvišeni gospod knezoškof! Velespoštovana družba! Društvo za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta in za podporo revnih cerkva s cerkveno opravo, dostojno službe Božje, je danes odprlo svojo 14. razstavo. Pri tej priložnosti hoče društveno vodstvo poročati o stanju in delovanju društva po zadnji razstavi dné 4. sept. 1891, da drušveniki in dobrotniki zvejo, kako so se njih darovi porabili, da se s pogledom na doseženi sad dosedanji dru-štveniki pridržijo in novi pridobijo, posebno pa, da se Bogu, od kterega vse dobro prihaja, zahvalimo za dosedanje uspehe in ga prosimo za blagoslov še zanaprej. Bilo je 15. septembra 1878, ko so nektere krščanske gospe položile vogelni kamen za to društvo v našem glavnem mestu. Zasejano seme je padlo na dobro zemljo, kajti društveni imenik nam kaže že nad 7000 udov. V teku časa so sicer nekteri preselili se v večnost, drugi izstopili, vendar se število [pobožnih molilcev ne krči, temveč se vedno spet dopolnuje. Samo od zadnje razstave se je sprejelo 500 novih udov, ki so razvrsteni v šest podružnic : Obirsko, Zabrdec, Malthein, Treffling-Altersberg, Mortschach in Gorje. Da se ustanov-Ijajo podružnice vednega češčenja v krajih, kjer je ljudstvo z drugoverci namešano ali v njih soseski, to je veselo znamenje in nam dokazuje živo in neustrašeno vero katoliškega ljudstva v resnično pričujočnost Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu. Kakor se mi poroča, imajo podružnice večinoma navado, da se društveniki vsi skupaj enkrat na mesec zberejo in slovesno opravijo svojo molitveno uro. Mnogi društveniki prejmejo pri tej priložnosti sv. zakramente, kar stori njih molitev še bolj krepko in zdatno, kajti molitev iz čistega, ljubezni polnega srca predere oblake in se vzdiguje kakor prijetna dišava do trona Božjega. V naših časih, ko Bogu sovražne sile vse moči napenjajo, da bi premagale cerkev Kristusovo, zatrle sv. vero in pokvarile lepe šege, v takih časih je bolj ko kedaj potrebno, da imamo še nekaj pobožnih duš, ki z očitno molitvijo pred Najsvetejšim zadostujejo za žaljenja, ki jih trpi Božje srce Jezusovo od strani hudobnih ali mlačnih kristjanov, ter Božjo jezo potolažiti skušajo, da se ne razlije čez celo ljudstvo. Toliko o prvem namenu društva, o vednem čeŠčenju najsvetejšega zakramenta. O drugem društvenem namenu, o podpori revnih cerkva z opravo', kakoršna je dostojna službi Božji in sv. skrivnostim, zamorem Vam podati še precej ugodno poročilo, čeravno delujemo le s skromnimi pomočki. Ukljub slabim. časom zna verno ljudstvo vendar še nekaj prihraniti za lepoto hiše Božje, po besedah psalmista: „Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo." Da se je mnogim prošnjam ustreči zamoglo, postalo je le s tem mogoče, ker so nektere podružnice precej uplačale, za sebe pa nič prosile, kar velja posebno o podružnicah Beljak, Št. Štefan in Št. Pavel na Žili, Volšperk, Šmarje, Št. Andraž, Št. Rupert pri Velikovcu in Slov. Plajberg; pa tudi s tem, ker so nektere krščanske gospe brezplačno porabile svojo umetnost v vezlanju in šivanju za čast Božjo. Naj bi sočutnost in darežljivost za tuje potrebe nikdar ne ugasnila, kajti tesno je zvezana s krščanstvom. Ko je v apostolskih časih v Jeruzalemu nastala lakota, nabrali so verniki v Antijohiji nekaj denarja med seboj, kterega sta Pavel in Barnaba revnim kristjanom v Jeruzalem zanesla. Ta lepi izgled posnemajo v višem, duhovnem pomenu tisti, ki nabirajo darove v ta namen, da se nakupi za revne cerkve oprava, dostojna službi Božji. S tem se zbuja zavest edinosti in skupnosti, se utrdi medsebojna ljubezen, in se Bogu čast skazuje. Dolžnost društvenega predstojništva je, da prav porabi darove društvenikov in dobrotnikov. Gospe, ki so v tem zvedene, nakupijo cerkveno blago, ter pri tem gledajo tako na vrlino blaga kakor na ceno, pustijo cerkveno obleko po cerkvenih predpisih narediti ter pomagajo same pri delu ; po končani letni razstavi pa razpošiljajo cerkveno opravo raznim cerkvam, ko so se poprej z duhovnim društvenim predstojnikom posvetovale in dogovorile, ktere cerkve so najbolj potrebne. Kakor v drugih škofijah, se tudi v naši ozira v prvi vrsti na tiste revne cerkve, pri kterih se nahajajo podružnice vednega češčenja. Kolikor moči dopuščajo, se pa obdarujejo tudi druge revne cerkve. Cerkvena obleka ni namenjena toliko za faro in za duhovnika, ampak za tistega, v čigar imenu mašnik sv. daritev opravlja; revnega Zveličarja oblačiti, to je naloga našega društva. Letos se bo razdelilo: 7 parov celih oblek za ministrante, 4 pari koreteljnov za ministrante, 1 tucat korporalijev, 5 tucatov purifikatorijev, 5 tu-catov pai, 5 tucatov lavab, 6 humeralijev, 5 koreteljnov za duhovne, 6 alb, 6 oltarnih prtov, 4 cin-gule, 1 aitami antijtendij, 5 altarnih pokrival, 2 brisalki za zakristijo, 1 obhajilni prt, 1 krstna srajca, 4 štole za obhajila, 5 obhajilnih burz, 1 antipendij za tabernakelj, 2 plaščiča za ciborij, 5 plečnih vel, 20 mašnih plaščev, 1 plašč za večernice. Zavolj nujne potrebe so se že med letom odposlali zastori za dva baldahina. (Konec sledi.) N o v i č a r. Na Koroškem. Toča je pobila okoli Bilčovsa. Hejda je uničena. — Lutrovski župnik Schwarz bo v Celovcu priredil hišo, v ktero bo sprejemal dijake srednjih šol ter jih nadzoroval. Plače zahteva po 25 in 30 gld. na mesec. To ravno ni po ceni. Naši liberalni časniki in celo uradna »Celovčanka" to podjetje v nebesa kujejo in priporočajo. Ako pa katoliška duhovščina kak zavod ustanovi, na tem ne pustijo dobre dlake. Taki so ti „tudi-katoličani“. — Hudo nevihto so imeli v Gospo Sveti. Na enem kraju je strela ubila hlapca in konja, na drugem je hišo užgala, ki je potem zgorela. — Na Celovško c. k. pripravnico pride za profesorja g. Apih, rojen Slovenec. — Ker bo stari sreberni denar po novem letu nekaj svoje vrednosti zgubil, menjajo ga ljudje pri naših bankirjih v Celovcu. Cujemo pa, da Thaler in Suppan precej odtrgujeta in da Roth auer na Beljaški cesti Srebrnjake še najbolje plača. Svetujemo tedaj Slovencem, naj staro srebrnino menjajo pri g. Rothauerju. Na Kranjskem. Železnico mislijo zidati od Kranja čez Križ in Kamnik na Motnik in Vransko do kake postaje savinjske železnice. — Strašna nesreča se je zgodila v Olševku nad Šenčurjem. Moški so popravljali vodnjak, v kterem se je vsled prejšnjega požara naredil strupen zrak, ogljeni oksid. Mož za možem je šel v vodnjak, pa vsacega so nezavestnega nazaj potegnili. Štiri so še oživili, zadnja dva sta pa mrtva ostala. — V Sori se je na Veliki Šmaren posvetila farna cerkev. — Več čeških izletnikov je došlo čez Zagreb, Reko, Trst v Ljubljano, kjer so bili radostno pozdravljeni. — V Lupnici pri Litiji je pogorelo šest gospodarjev. Na Štajerskem. Nove zvonove so dobili v Črešnjicah, — V Celju imajo te dni sv. misijon. — V Ponikvah so ustanovili bralno društvo. — Zlato mašo so dné^ 5. sept. darovali č. g. Franc Toplak, župnik v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji. — Toča je pobila v Halozah. Poljski pridelki so pokončani v treh farah, namreč v Zavrču, Leskovcu in pri sv. Barbari. Na Primorskem. Opozarjamo na inserat g. Gosarja v Bazinu. Prepričali smo se, da prodaja pošteno vino. Svoji k svojim! — Več Čehov izletnikov se je mudilo v Trstu, kjer so jih Slovenci z veseljem pozdravili. — V Novi Kračini je pogorelo 20 hiš. — Trtna uš se je prikazala v Tržaški okolici, v Tomaju in Repentabru. — Veliko slav- nost in veselico je napravilo dné 4. sept. slovensko delavsko društvo v Trstu. Po drugih deželah. Svitli cesar so bili namenjeni potovati v Galicijo, pa ne pojdejo zavolj kolere, ker se pri takih prilikah mnogo ljudi zbira, in se bolezen še prej zatrosi. Zavolj tega so odpovedane tudi vojaške vaje tam in na Ogerskem. — Kolera je začela hudo razsajati v Hamburgu, polagoma se širi tudi po drugih mestih severne Nemčije. Tudi na Francoskem jo imajo. — Lakota je v izhodni Indiji. — V Braziliji je umrl tisti general Fonseka, ki je odstavil cesarja Petra. — V Opatovici na Moravskem je pogorelo 48 gospodarjev; škode je nad lOO.pOO gld. — Hude nesreče so bile zadnji čas na Japonskem. Potres, povodenj in viharji so pokončali več sto ljudij; 10.000 hiš je porušenih. Pri Takušimi se je zemlja odprla in požrla sto hiš in mnogo ljudij. — V Brid-gendu na Angleškem je bilo podsutih 143 rudarjev. — Nemški katoliški shod je zboroval te dni v Mo-guncu (Mainz) na Nemškem. — V Rusiji še zmi-rom kolera hudo razsaja. Vsaki dan umrje okoli 1400 ljudij. —• V severni Ameriki je letos tako huda vročina, da je že več sto ljudij pomorila. •— V Bosni in Hercegovini se bodo nastavile ženske zdravnice, ki bodo imele do 1600 gld. letne plače. To je najbrž zavolj Turkov, ki bi ne puščali moških zdravnikov k bolnim ženam. — V železniškem vozu je bil umorjen škof iz Folinje pri Florenci. — Nemški šulferajn je lani razposlal 52.000 mark na vse kraje, med temi 15.887 mark na Češko in Moravsko, 14.075 m. na Erdeljsko, 1246 m. na Kranjsko in Štajersko. 8465 m. na Tirolsko. — V pruski Šleziji je utonilo osem vojakov, ki so jih silili s puškami v rokah preplavati neko reko. — V Bieli je pogorelo gledališče. Škode je 300.000 gld. — Kolera v Rusiji nekoliko pojema; hudo pa se razširja po Perziji. — H katoliški veri je prestopil patrijarh krivoverskih Nestorijancev, kterih je v mali Aziji okoli 5000. Ker je patrijarh tudi njih politični poglavar, upati je, da vsi prestopijo k pravi veri. — Umrli so kardinal in nadškof Fiir-stenberg v Kromerižu. — Veliko vpitje je po nemških časnikih, ker so češki delavci pri Iglavi pretepli nekaj nemških turnarjev. Ko so pa v mestu Nemci Čehe pretepali, je bilo pa vse prav. ktero prireja CjrAKHI.IEI, PICCOIiI, lekarnar „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenicami velja gld. 1.36, z 55 steklenicami, 5 kilogramov teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne v Celovcu Thurn-•wald in Egger, v Beljaku dr. Kumpf in Scholz, v Trbižu S i e g e 1. Priporočilo trgovine. Usojam si prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem kupil štacuno za špecerijsko blago pri „Angelju“ na Wodley-evi cesti hiš. št. 8 (St. Veiter-Ring) in jo bodem pod firmo Julius Ivanetič dalje vodil. —• Prosim za prijazno naklonjenost in blagovoljno naročbo, zagotovljaje. da se bodem vedno potrudil z dobrim blagom in primernimi cenami zadovoljiti p. n. naročnike. Odličnim spoštovanjem Julius Ivanetič. Kmetija na prodaj. Zemljišča 41 oralov, pohištvo v dobrem stanu. Več pové Franc Modrič na Žihpoljah pri Celovcu. Moka za živino po 5 gld. 50 kr., ržene otrobe po 5 gld. 10 kr. 100 kilo prodaja iz razpošilja Leopold Majdič, mlinar v Velikovcu. eBB0BBi0BEI0IBS0»0EE3l0K20HI0n| o Krist. Gundlach! Družba sv. Mohorja. Kako je naša družba v zadnjem letu napredovala po raznih škofijah, kaže sledeči pregled: Udov je bilo leta 1891. leta 1892. Goriška . . . 5.848 — 6.160 prirastek 312 Krška . . . 4.362 — 4.708 346 Lavantinska. . 16.744 — 19.244 2500 Ljubljanska. . 20.726 — 23.077 2351 Tržaška . . . 2.511 — 2.651 140 Sekovska . . 295 — 303 8 Somboteljska . 158 — 211 » 53 Zagrebška . . 406 — 477 J? 71 Senjska . . . 134 — 147 » 13 Poreška . . . 76 — 80 J? 4 Videmska . . 150 — 168 18 Razni kraji . . 157 — 191 n 34 Amerika . . 260 — 286 j? 26 Skupaj 51.827 — 57.703 prirastek 5876 Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Kanonik v Gospi Sveti je postal č. g. Jožef K okle, župnik v Černečah. — Faro Mali Št. Vid je dobil č. g. Štef. Ogerčnik, do zdaj provizor v Malem Cirknem (Kleinkirchheim) ; faro Schiefling v Lahudski dolini pa č. g. Konr. Baumgartner, dozdaj župnik v Maria Waitschah. — Razpisana je fara št. Jakob v Lesni dolini do 8. okt. t. 1. Loterijske sredke od 3. septembra. i 0 s 0 1 ig 0 s 1 ol L. slikar, poLarvar in lakirar v Celovcu, Mariannengasse št. 7., izdeljuje napise, grbe po strogo heraldičnih predpisih in take reči. Posebnost: Napisi na glažovino, les, pleh in zid. Za fino, elegantno in ročno delo se jamči. Ker si je priskrbel lakirursLo pee *a pleh, na kar opozarja posebno klepače, zamore lakirati tablice na durih, posodo iz pleka, bane za kopanje, vrče za vodo, plebaste okrožulke, kuhinjske posode itd. v kratkem času, trpežno in lepo. Velika zaloga oljnatih barv na drobno in debelo po najnižjih cenah. OBBOBHOBBOSOHOBBIOI Isterska vina. Vsem prijateljem dobre, pristne in močne kapljice priporočam svojo veliko zalogo črnega, ru-dečega in belega isterskega vina, po sledečih cenah : Teran črni .... liter po 18 do 22 kr. Teran rndeči ... „ „ 15 „ 18 „ Belo vino........ „ „ 15 „ 28 „ Za vsa od me poslana vina stojim dober (jamčim), da so čisto natorna, brez vsake primesi ali ponaredbe. IVAN GOSAR v Pazinu (Pisino, Istrien). Line 23 45 67 33 18 Trst 50 49 52 6 10 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica . 5 6 20 rž 4 20 5 30 ječmen 3 60 4 50 oves 2 — 2 50 hejda 5 70 7 10 turšica (sirk) 4 — 5 — pšeno 8 — 10 — fižol — — — — repica (krompir) — — — — deteljno seme ~ ~ Sladko seno je po 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., kislo 1 gld. — kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 50 kr. meterski cent (100 kil). Krišen Špeh je po 65 do 70 kr. kila, maslo in puter po 95 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.