H * o f > ti *; a Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za urbanizem Biro za regionalno prostorsko planiranje SELITVENI TOKOVI V SR SLOVENIJI 5. zvezek; MEDREGIJSKE SELITVE Avtor: Dr. Dolfe Vogelnik Priredil: Demografski inštitut - Raziskovalni center Ekonomske fakultete RCEE Univerze v Ljubljani Grafična obdelava kartogramov: Biro za regionalno prostorsko planiranje Izdal in založil: Biro za regionalno prostorsko planiranj e Redakcija: Vinko Mlakar, dipl.oec, Biro za regionalno prostorsko planiranj Ljubljana, aprila 1970 A2b(?&k E B I N Stran Peto poglavje: Medregijske selitve 1 5.1 Povzetek glavnih selitvenih globalov 1 5-2 Sistematika petega poglavja 2 5-3 Osnovni tokovi in njihova distribucija 3 5*4- Krajevna usmerjenost osnovnih interre- 4 gijskih tokov Kartogram 5*1 6 Tabela 5-1 7 5-5 Bruto interregijski selitveni J okovi. lo Glavne selitvene relacije in območja Tabela 5*2 12 Kartogram 5*2 14 5.6 Interregijski neto tokovi 16 Tabela 5.3 17 Tabela 5*4 19 Kartogram 5.3 2o 5*7 Selitvena območja posameznih regij 23 Kartogrami 5.4/1, 2, 3,4,5,6,7? 24 8, 9, lo, 11, 12, 13, 14 5.8 Pomembnost relativnih mer v selitveni 38 statistiki nasploh in specifičnost pri njihovi uporabi na selitvene tokove Stran 5*9 Primer in analitski pomen izračuna- 39 vanja selitvenih mer za selitveni tok, ki veže ljubljansko * n koprsko regijo Shema 5-5 41 Tabela 5.5 /a/ 44 Tabela 5*5 A>/ 46 5.10 Selitvene mere kot izrazi privlačne 48 sile posameznih regij Tabela 5*6 49 5.11 Selitvene mere kot merila vdorne sile 54 tujega prebivalstvenega elementa v "domače prebivalstvo" 5.12 Hitrost migracijskega toka 53 Tabela 5*7 57 Povzetek v angleškem jeziku E L I T V E Peto poglavje M E D R E G I J S K E a/ Uvodne pripombe 5.1 POVZETEK GLAVNIH SELITVENIH GLOBALOV. Zaradi čim določnejše slike o vlogi, ki jo imajo interregijski selitveni tokovi, ki jim posvečamo peto poglavje, v ce¬ lokupnem sklopu selitvenih tokov in celokupnem obsegu selitev, naj povzamemo iz prejšnjega poglavja, da odpa¬ de od celokupnega letnega števila medobčinskih selitev v Iznosu 45 461 na a/ medobčinske selitve znotraj regij 25 962 b/ medregijske tokove znotraj SRS 19 499 Gornje frekvence veljajo tako za medobčinske odn medregijske priselitve kot za medobčinske odn. medregij¬ ske odselitve, saj sta obe vrsti selitvenih frekvenc nuj no številčno enaki. Če vse medregijske priselitve odn. odselitve primerjamo s frekvencami priselitev odn. odse¬ litev ostalih nivojev, dobimo naslednji pregled: priselitve odselitve % 2 priselitve odselitve medrepubliške /Slovenija - dru¬ ge socialistične republike/ meddržavne /Slovenija - tujina/ 34-6 4 259 1 297 Skupaj 77 o7o 75 4-79 Medregijske selitve torej predstavljajo okoli 25 odstotkov vseh priselitev odn. odselitev; če se ome¬ jimo na notranjeslovenske selitve, potem je delež med- regijskih selitev ca 28 odstotkov. frekvenca 19 4-99 se nanaša na srednje letno vrednost petletnega razdobja 1959/63- Globalno frekven¬ co medregijskih selitev za vseh pet let dobimo, če po¬ množimo gornjo vrednost s 5, kar daje 97 4-95- To je iz¬ hodiščna vrednost petletnega obsega interregijskih to¬ kov, ki se pojavlja v tabelah tega poglavja in ki jo bo¬ mo z raznih vidikov razčlenjevali ter podrobneje anali¬ zirali. 5-2 SISTEMATIKA FETEGA POGLAVJA. Interregijske se¬ litvene tokove bomo analizirali s treh vidikov.. V drugem /b/ razdelku so prikazani interregijski tokovi po njiho¬ vem absolutnem obsegu. Poleg osnovnih tokov, ki vežejo vsako od 14 regij z vsako od preostalih 13 regij, bomo opazovali tudi dve kategoriji izvedenih tokov, namreč brutto tokove med regijami, ki jih dobimo s seštevanjem obsega obeh v nasprotne smeri idočih tokov med parom re¬ gij, ter netto tokove, ki jih dobimo kot razliko med obe¬ ma pravkar omenjenima tokovoma. V tretjem /c/ razdelku prehajamo od absolutnih številčnih vrednosti medregij- skih tokov na relativne vrednosti, ki postavljajo 3 absolutne frekvence v odnos s prebivalstvom. Tu se po- j avl j sfp različne možnosti glede na to, da imamo oprav¬ ka s prebivalstvom izvornega ter prebivalstvom namemb¬ nega območja. Izračunavanje indikatorjev tkzv. hi¬ trosti interregijskih tokov vključuje v analizo tokov poleg prebivalstva izvornega in namembnega ob¬ močja še celokupno prebivalstvo selitvenega območja, to je celokupno prebivalstvo Slovenije. b/ Obsegi interregijskih tokov 5.3 OSNOVNI TOKOVI IN NJIHOVA. DISTRIBUCIJA. Iz ta¬ bele 5-4- dobimo splošno sliko o velikostni razporedit¬ vi interregijskih osnovnih tokov. Na prvi pogled vidimo, da je največji del tokov primeroma majhnega obsega, da pa je z druge strani nekaj zelo obsežnih tokov. Zaradi lažje orientacije smo združili 15 velikostnih razre¬ dov, kolikor jih šteje tabela 5»4- v tri velike veli¬ kostne kategorije, v kategorije šibkih tokov, kamor smo uvrstili tokove do največ 499 migrantov, v katego¬ rijo srednjeročnih tokov, pri katerih se število mi¬ grantov giblje od 5oo - 999 ter v kategorijo močnih to¬ kov, kjer vsak tok šteje looo in več migrantov. Pri takšni združitvi velikostnih razredov se nam nudi .naslednja slika: 4 Velikostna število Odstotek šte- Število Odstotek kategorija tokov vila tokov migrantovštevila migrantov Na'podlagi te pomožne tabele lahko napravimo na¬ slednjo osnovno ugotovitev glede velikostne razporeditve interregijskih osnovnih tokov: UGOTOVITEV: Velika večina vseh^osnovnih interregijskih tokov je šibkih, z največ do 499 migrantov. Od vsega 182 tokov spada v kategorijo šibkih tokov 132, ali 73 odstotkov, ki zajemajo skupaj samo slabo četrtino vseh interregijskih migrantov /23 %/. Srednjemočnih tokov /od 5oo-999 migrantov/ je le lo odstotkov ter zajemajo po svojem številu v glavnem proporcionalen del migrantov /14 %/. Močnih tokov /od looo in več migrantov/ je si¬ cer samo ena šestina /17 %/, obsegajo pa domala dve tretini /63 %/ vseh interregijskih migran¬ tov. 5-4 KRAJEVNA USMERJENOST «/SNOVNIH INTERREGIJSKIH TOKOV Kako so osnovni interregijski tokovi v podrobnosti usmerje ni, se vidi is tabele 5-1- Šibki tokovi se razpletajo prak tično med vsemi regijami, tako da bi bilo povsem nepregled no in tudi brez posebne spoznavne vrednosti, prikazati jih grafično na enem 'samem kartogramu« Z vidika vsake posamezne regije so vsi tokovi prikazani v gornjem de¬ lu kartogramov 5.4-/1 do 5.>d/Id-* C nekih značilnostih z vidika regij bo govora kasneje. Obrnimo se sedaj k splošni sliki o usmerjenosti osnovnih tokov, ki jo da¬ je tokovni kartogram 5-1, v katerega so vrisani samo tokovi prvih dveh velikostnih kategorij. Osnovni gravitacijski selitveni center predstav lja nesporno ljubljanska regija, kamor se zliva preko 2.5 % vseh interregijskih migrantov /gl. Tabelo 5*1/* Tokovi, preko katerih se migranti zlivajo v ljubljan¬ sko regijo, spadajo vsi h kategoriji močnih tokov /z eno samo izjemo ravenske regije, od koder edino je do¬ tok zelo šibak/. Zdaleka najmočnejši .-'o tok, ki priha- | ja iz novomeške regije, ki daje ljubljanski regiji do¬ mala eno petino vseh interregijskih priseljencev. Kot drugi najmočnejši tok se javlja tok iz celjske regije, zatem mariborski tok ter po obsegu skoraj izenačena to¬ kova iz Murske Sobote in Kranja. Vsi našteti tokovi ob¬ segajo po 25oo in več migrantov. Vsi ostali priselitve- ni tokovi v ljubljansko regijo se gibljejo med 1 in 2 tisoč z edino že omenjeno izjemo ravenskega priselitve- nega toka, ki spada k šibki kategoriji in šteje samo 4-oo migrantov. Priselitveno zaledje ljubljanske regi¬ je predstavlja torej celotno območje Slovenije, pri čemer leži vendar težišče na vzhodnem in severovzhod¬ nem delu Slovenije, od severnega dela pa prihaja pomemb nejši delež samo iz kranjske regije. Iz tabele 5-1 ter kartograma 5/1 se nadalje vi¬ di, da predstavlja ljubljanska regija tudi najpomembnej še odselitveno območje interregijskih tokov, pri čemer 5.1 INTERREGIJSKI PRISELITVENI IN ODSELITVENI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 a) Tokovi jakosti 1000 in več migrantov o . 7 Tabela 5*1 INTERREGIONALNI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 Število migrantov v petletgu 1959/63 PRISELITVE D. E. E. G. 8 H. NOVO MN STO SKUPAJ 5254 N. 0. 9 so najmočnejši odselitveni tokovi usmerjeni v Kranj, Celje, Novo mesto. Drugi po velikosti najmočnejši gravitacijski center interregijskih močnih tokov je mariborska regi¬ ja, vendar je merjeno po absolutnem obsegu priselitve- nih in odselitvenih tokov, ki se tam križajo, za pri- bli žno polovico šibkejša od ljubljanske. Tudi zanje je značilno, da se javlja ne le kot močno priselitveno središče, ampak prav tako tudi kot drugo najmočnejše odselitveno območje. Najmočnejša tokova prihajata iz Celja in Murske Sobote, za njima šele pride Ljubljana z dosti šibkejšo zasedenostjo in Ravne /po obsegu pri¬ bližno enako močan tok kot ljubljanski/. Odselitvena usmerjenost mariborske regije je obrnjena predvsem proti Celju, zatem enako močno proti Ljubljani in Mur¬ ski Soboti. Tretje pomembno gravitacijsko interregijsko sre dišče je celjska regija, kamor se steka pet močnih in¬ terregi jskih tokov, a sama je izhodišče za trojico njih Najmočnejši priselitveri tokovi prihajajo zapovrstjo iz Maribora /ta tok je zdaleka med vsemi najmočnejši/ pa iz Ljubljane ter Raven, Trbovelj in Krškega. Odselju¬ jejo pa se iz celjske regije najmočneje v mariborsko in ljubljansko, pa še v trboveljsko. Dočim celjska regija ne zaostaja mnogo za mari¬ borsko po absolutnem obsegu interregijskih selitvenih t kov, je pomembnost vseh ostalih regij dosti manjša. V njih se križajo po eden ali največ dva močna interregij ska tokova. Z vidika priselitev je uvrstiti v nadaljno kategorijo koprsko ter kranjsko z nad 6000 interregij- skih priselitev, ver še mursko-soboško in novomeško z lo nekaj' pod 6000 priselitev. Z vidika odselitev sta v tej kategoriji najmočnejša Murska Sobota in Novo mesto, s preko 8000 odselitev, za njima Krško z okoli 6000 odse¬ litev in zatem šele Kranj z nekaj nad 5 ooo odselitev. UGOTOVITEV: Zdaleka najmočnejši interregijski selitveni /tako priselitveni kot odselitveni/ center pred stavija ljubljanska regija, kamor se zliva pre¬ ko 25 % vseh interregijskih priselitev in od koder se odliva 1? % vseh interregijskih odse¬ litev. Najmočnejši dotok priseljencev v ljub¬ ljansko regijo prihaja iz novomeške regije, njej sledi celjska regija, potem še mariborska, murskosoboška in kranjska. Z izjemo priselitve- nega toka iz ravenske regije spadajo priselit¬ veni tokovi iz vseh ostalih regij med močne to¬ kove z nad looo Tr, igranti. Odselitveni tokovi iz ljubljanske regije so usmerjeni predvsem v kranjsko, celjsko in novomeško regijo. Drugi, po velikosti.najmočnejši in za približ¬ no polovico šibkejši od ljubljanskega je mari¬ borski selitveni center. Najmočnejši tokovi pri hajajo iz celjske in soboške regije, zatem šele iz ljubljanske in ravenske; odselitveni tokovi pa so usmerjeni najmočneje k celjski, zatem pa k ljubljanski in soboški regiji. Tretji po obsegu najmočnejši selitveni center je celjska regija, ki privlačuje največ migran¬ tov iz mariborske, pa iz ljubljanske, ravenske, trboveljske ter krške regije, odpošilja pa jih v mariborsko, ljubljansko in trboveljsko regi- jo. Selitvena pomembnost ostalih regij je dosti manjša. 5.5 BRUTO INTERREGIJSKI SELITVENI TOKOVI. GLAVNE SELITVENE RELACIJE IN OBMOČJA. Bruto selitveni tokovi sintetizirajo v določeni meri selitvene tokove, ker so dobljeni kot seštevki migrantov na določeni relaciji 11 dveh. regij, ne glede na to, ali gre za smer X - Y ali pa za obratno smer Y - X. Namesto 132 interregijskih migracijskih tokov imamo sedaj opravka samo z 91 toko¬ vi. Najmočnejše selitvene relacije tako jasneje izstopa¬ jo, prav tako se jasneje zarisujejo celotna območja, ki so v njih zajete posamezne regije, ne glede na to ali gre za priseljevanje v dano regijo ali za odseljevanje iz nje. Iz tabele 5 . 2 , kjer so prikazani v podrobnostih vsi interregijski bruto tokovi, ter iz ustreznega kar- tograma 5 . 2 , moremo razbrati, da je zdaleka najmočnej¬ ša selitvena relacija tista, ki povezuje celjsko in mariborsko regijo. Šteje malo manj kot 7.5oo migrantov. Njej sledi selitvena relacija med ljubljansko in novo¬ meško regijo z blizu ".ooo migranti, nekaj nad 6.000 migrantov šteje relacija Maribor-Murska Sobota, nekaj nad 5.000 Ljubijana-Celje in nekaj pod S.ooo Ljubljana- Kranj. Če skušamo številčno označiti mnogoterost pove¬ zanosti posameznih regij z močnimi /nad looo migranti zasedenimi/ interregijskimi bruto tokovi, ter izrazi¬ mo polivalentnost s številom močnih interregijskih bru¬ to tokov, ki je z njimi dana regija povezana, dobimo naslednjo sliko: ljubljanska regija ima polivalentnost 12 celjska 6 ipariborska, koprska, breziško-krška po 4 postojnska, novogoriška, trboveljska in mursko-soboška po 3 jeseniška, kranjska, novomeška, ra¬ ven jska, kočevska po 1 Tabela 5*2 BRUTO OBSEG INTERREGIJSEIH MIGRACIJSKIH TOKOV SR SLOVENIJE V PETLETJU 1959/1963 Frekvence bruto migrantov /vsota priselitev in odselitev/ v petih letih 1959/63 REGIJE PRISELITVE 13 INTERREGIJSKI BRUTTO TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 a) Tokovi jakosti 1000 in več brutto-migrantov 1 mm širine je 1000 brutto migrantov 15 Nag zaradi popolnejše kvantitativne slike moči in mnogoterosti selitvenih vezi, s katerimi so regije medsebojno povezane, priključimo "močnim" še "srednje- močne" tokove /od Soo-999 migrantov/. Potem dobimo na¬ slednjo sliko: Število močnih Število srednje- Skupaj tokov /1/ _ močnih tokov /2/ /5/ /4/ kov srednjemočne tokove ponderirali z o,5. Če prideta z vidika številčnosti močnih tokov, ki se stikajo v po¬ sameznih regijah na prvi dve mesti nesporno ljubljan¬ ska in celjska regija, prednjači v pogledu številčno¬ sti srednjemočnih tokov, ki se križajo v posameznih regijah, mariborska, pa kranjska in novomeška regija. V končni sliki se vsekakor uvrščajo na prva tri mesta kot migracijsko najbolj živa poleg ljubljanske regije 16 še celjska in mariborska. Posebno je poudariti pomemb¬ no mesto celjske regije, ker intenzivna selitvena pove zanost razkriva veliko dinamičnost regije /ki ne zaost ja za mariborsko/, kar je vsekakor izraz splošne gospo danske moči tega območja. Najšibkeje sta selitveno po¬ vezani Kočevje in Ravne, obe periferni in geografsko odmaknjeni regiji. UGOTOVITEV: Najmočnejši bruto selitveni tok ima relacija Maribor-Murska Sobota /z okoli 7 boo bruto mi¬ granti/, za njim se vrste tokovi na relacijah Ljubijana-Novo mesto / 7 ooo migranti/, Maribor- Murska Sobota /6000 migranti/ ter Ljubljana- Celje in Ljubijana-Kranj /vsaka po Sooo mi¬ grantov. Z vidika številnosti in jakosti tokov, ki se stikajo v posameznih regijah, kaže zdaleka naj višjo poliva -1 entnost ljubljanska regija, ki je povezana z jakimi bruto tokovi z vsemi regija¬ mi razen z ravensko, s katero jo veže srednje- močan tok. Na drugem mestu je celjska regija, povezana z močnimi tokovi s šestimi in s sred¬ nje močnimi tokovi s štirimi^drugimi regijami, ter mariborska regija, ki kaže štiri "močne" in šest "srednjemočnih" povezav. Posebej je opozoriti na visoko mesto, ki ga v selitveni dinamiki zavzema celjska regija. Najšibkejše sta vključeni v medregi.jsko migracijo kočev¬ ska in ravenska regija. 5.6 INTERREGIJSKI NETO TOKOVI. Končni rezultat vpliva interregijskih tokov na redistribucijo prebival stva /in delovne sile/ posameznih regij se izraža v interregijskih neto tokovih. Številčne vrednosti vseh 91 interregijskih neto tokov so dane v tabeli 5*5, njihova frekvenčna distribucija po velikostnih razre¬ dih v zadnjem stolpcu tabele 5.G, grafično pa so po¬ nazorjeni vsi neto tokovi, ki presegajo po svojem ob¬ segu loo migrantov, v kartogramu slike 5*3. 17 Tabela 5*3 NETO OBSEG I NT ER REG IJ SKIH MIGRACIJSKIH TOKOV SR SLOVENIJE V PETLETJU 1959/63 Frekvence neto migrantov v petih letih 1959/63 19 Tabela 5*4- FREKVENČNE DISTRIBUCIJE INTERREGIJSKIH TOKOV SR .SLOVENIJE Globalne vrednosti razdobja 1959-63* Osnovni obseg predstavlja število migrantov iz ene regije v drugo; bruto obseg predstavlja vsoto migrantov iz ene regi¬ je v drugo in iz drug'' v prvo; neto obseg pa razli¬ ko med tokovoma para regij. 21 .Ker so neto tokovi dobljeni kot razlika obse¬ ga priselitvenega in odselitvenega toka, in so zato nujno po obsegu dosti manjši od osnovnih priselitvenih odn. odselitvenih tokov, je smotrno, klasifikacijo to¬ kov na šibke, sredhjemoČne in močne premakniti za .stop¬ nico niže in šteti med šibke neto tokove tiste, ki za¬ jemajo manj kot loo neto migrantov /to je, kjer je se¬ litveni presežek manjši .od loo/, kot srednje tiste, kjer se giblje obseg neto toka od loo do 499, vse osta¬ le pa kot močne. Pri takšni reklasifikaciji imamo med neto toko¬ vi : šibkih 56 t.j. 61,5 % z 2157 neto migr. t.j.12,4 % srednjeročnih 27 " 29,7 % z 539 r " " " 31,1 % močnih . 8 " 8,8 % z 978o " " " 56,5 % Skupaj 91 ' ! loo,o " z 17327 " " " loo,o % c ibkih neto tokov je sicer preko 60 %, toda za¬ jemajo komaj 12 % vseh presežkov; šibki tokovi se. raz¬ predajo povsod tam, kjer ni srednjemočnih in močnih. Zato jih lahko pri iskanju določenih značilnosti v lo¬ kaciji neto tokov med regijami zanemarimo, kar smo tu¬ di storili v njihovem grafičnem prikazu v sliki 5-3. Močnih neto to^ov je sicer samo osem po števi¬ lu, vendar zajemajo blizu 60 % vseh presežnih- migrantov. Od osmero močnih neto tokov je njih šest usmerjenih v Ljubljano ter po eden v Maribor in v Koper. Ljubljanska regija se tudi tu pokaže in to še v čistejši meri kot centralni in zdaleka prevladujoči migracijski gravita¬ cijski center. Posebna značilnost centralnega ljubljan¬ skega gravitacijskega centra, ki nazorno izstopa 22 pri grafičnem prikazu v sliki 5*3, je v tem, da prite¬ guje migracijske presežke praktično izključno iz vzhodne in severne polovice Slovenije, iz zahodne polovice mu pritekajo samo trije sred^jemočni selitveni presežki in to eden iz novogoriške regije, drugi iz kranjske, tret¬ ji pa iz jeseniške. Od preostalih dveh močnih neto selitvenih tokov posreduje eden selitvene presežke postojnske regije koprski, drugi pa presežke soboške regije mariborski regiji. Koprska regija se razkriva z vidika neto tokov kot visoko polivalentna regija. Vanjo se steka močan neto selitveni tok iz postojnske regije, poleg tega pa še pet srednjemočnih neto tokov, prihajajočih iz Nove Gorice, Ljubljane, Maribora, Celja in daljne Murske So¬ bote. Koprska regija kot naglo se razvijajoča obmorska regija z velikimi potrebami po delovni sili, se nam ta¬ ko javlja takoj za Ljubljano kot drugo najmočnejše gra¬ vitacijsko območje Slovenije, katere akcijska in atrak- cijska moč segata praktično po vsej Sloveniji. Tretji gravitacijski center, ki se vrsti po ja¬ kosti neto selitvenih tokov, ki jih priklepa nase, je kranjski. V kranjski regiji se sicer ne usmerja noben močan neto migracijski tok, zato pa privablja celo vrsto srednjemočnih neto tokov /iz Murske Sobote, Ma¬ ribora, Celja, Krškega, Kočevja in iz Jesenic/. Po velikosti četrto mesto srečanja interregij- skih neto selitvenih tokov je, kot se lepo vidi iz diagrama S.3, jeseniška regija, ki ji tečejo prise- litveni presežki - in to je obenem njena značilnost - 23 z velike daljave: iz novomeške, iz brežiško-krške pa celo iz soboške regije. 5.7 SELITVENA OBMOČJA POSAMEZNIH REGIJ. Poleg splošnih značilnosti, ki se kažejo v obsegu in usmerje¬ nosti prepletajočih se selitvenih tokov v celoti, so v kartogramih 5.A/l do 5«A/14 prikazani priselitveni, odselitveni ter neto selitveni tokovi v odnosu do vsa¬ ke od 14 regij posebej. Vsak od teh kartogramov je to¬ rej namenjen studi ju-značilnosti, ki jih kažejo selit¬ veni tokovi, ki se stekajo v dano regijo odn. iz nje izvirajo. Nekateri od teh diagramov, npr. tisti za Ljub¬ ljano, Celjo, Maribor, Poper, nazorno pričajo o tem, ka¬ ko se gravitacijsko območja teh regij razprostira dejan¬ sko čez celotno ozemlje Slovenije; d^ugi odkrivajo prav določeno, deloma enostransko orientiranost selitvenega območja. Jeseniška regija je -osebej obrnjena k Bolonj¬ ski in štajerski, pušča pa praktično skoraj povsem ob strani Notranjsko in Koprsko; podobno volja tudi za kranjsko regijo; krška regija s? povezuje pretežno z Gorenjsko in Štajersko; ravenska se omejuje na prise- litvene tokove iz sosednje celjske in mariborske regije ter Prekmurja, pri odselitv^rih smereh pa Prekmurje zamenja ljubljanska regija, tako da služi v določeni meri kot etapna postaja, ki prevaja del priselitvenih tokov iz Prekmurja in Maribora dalje k Ljubljani. Na koncu imamo regije, katerih akcijsko območje je omeje¬ no na njihovo neposredno sosescino /primer kočevske re¬ gije, ki komunicira v svoji pretežni meri samo z ljubljan¬ sko in novomeško regijo/. Podroben študij selitvenih od¬ nosov vsake regije posebej bi nedvomno odkril še vrsto specifičnih črt, zlasti še, če bi ga izpopolnili s podat¬ ki o občinskih tokovih, kot so dani v tabelarnem Aneksu. 1959/63 • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 2 1 mm je 100 migrantov 5 . 4/2 ^POSTOJNA 06.. . .« • • • • • } OE ••••v Of •>..^ L : .*** OK v '''••C..:.... Priselitve V £>c. OJ ^ f . 1 f r 1 ** (lo Av * 1 ! 111! 1 1 1 1' V * ' G -i" 'f l ' l l! ‘ ■••• : • . :> •'•Ul*• • • < • • • • • I..A OH • • • * • . • • • V N O oo \ :“š \.•; • • • Od* •,•••••»• .... *;.* \ . ••• ••••• • • • ••• OE ...x *. F o *ol- "••V .PK ^ .. * • • • Odselitve *- bc .• f r. i « 1 1 1UIOI I | : s. •J i |\ ; „ \ , OH vrnili,- : •••*. ..‘i o G N M O ... O OO Od« OE ;o L - .'t»c Of ^ : V....PK..': Netto selitve ... • OJ •lih ih! l l i Mfr, '1 ! 1 IjT I 1 II l> f J i! i! iUk! i Wb' i f \ o H O G .. • • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 2 . 1 mm je 100 migrantov - nova gorica .'V*..,. 06. .piViiii- ‘lLilii!!f!l!l!l|V r -r;r:- : * l I I !>•••.. • 1 M I I M I 1 P .r,| 1 I I I I: • •:i 1 1 111 1/ v,ij'iJl 1 -1 I S 1 ,7n> 1 1 V, •lil ilil |l|li i| ijpr' - 1 ||| ijJ- OE L OB ..•••Oa Of N sA O O M \ ..^ OL ; OK S OJ <$ OH 5 . 4/3 oo Priselitve ... illimri- ..*|i!i 111 J- u ^7 : \ * i 1111 |J • .Pi 11 h N? •V •^i 1 1 111 17l*'r .v F o Q> • •• OA OB M O ■.>.te ol- ..OK / N • .te J L fr ► OH * T Odselitve -I 1 iil: o D *- lllll I I Ir... ..-.’• , .ii 11 it •i' 11111M' i f: •hi I I I •ijiSL' -IT,' i !c'l ( i. f '.• 't>° F •iLij 111 JiVrij.. ••*. ' v K '"-‘J i / > • • 1 * •. %* **. •' r n\ 06 N >. TT*.*-. .••OA M O :o L - ..OK N O oo Netto selitve Oj O H • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 mm 1 je 100 migrantov 5 . 4/4 D. JESENICE ... ^•oi- ‘ ,.♦* . ,. . . OJ : .OE •:X. ...... /"^O F < OK c" OB ' • •••• OH .V .... • J* • . *; 1)A • • • *cvX oo •; • w • • < Priselitve s i*i n*i T i»i»i» jrfl I I I I °: \ • L/ • • • '•rkn' \ ^°° . • • *•«/ O E • ••• 'o ", >• o i|iii!i!K-. • • • • • • • ..* * ‘\oo **. .. .* N • \ \J •*‘m \ • ‘ .. *••••• : o • • *••••..•••% • . • • .• * .*... . . . • ••••••* ••'bc^v .•OA \ v .•••.. t>w .■-fi .v; • • •lK9 K .j ..••• ttt :' • ,.V >. J'' : ■...•'■'"V Ah * 5 4 \ o \ G Odselitve • • M •• O ■. • *. • N •• /|° 3-rni 111 ™ ■ . *ldL Of . . ••••• . "•«•• 0 ». v/ o J • • • . #*;•* •», • .* £ „..VA ob o G oo Netto selitve • • • • • • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 2 . 1 mm je 100 migrantov fljubljana OO Priselitve ...-OA M O Od*••••••. . \!f!K JjiliP ' r' !*! tfVjrnV Wpm JPliviTr, a. ...[ft— r%\ 111 j 11 : r ! 'L u . '!1 1 iH iji Iin 1 i I W; : .... I I I I I I I /: 1 'T -—o 1 1; 06 \Wik ••lip • • • r” O O Odselitve Od -i/ •**...•• * V 5 "-- ZI\ k m •*fcc ii;> i[i '•l! l! 1 ..••GA & OO i iii 11 \ v M\ • J 4 ili jn n 1111 i r iji : j 5 . 4/6 Netto selitve MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 n O mm je 100 migrantov Kočevje .* 3oc ..•••La 5 . 4/7 ••.n o O M \ oo Op* •. ^ ! OE ' oi. •*...• ' *.-• Of \ O K •; .: OJ OB •..ivrrrrjv , I 1 I 1 1 lij 1 £ ...ji 11 i 11 k •'i I I OH .**... Priselitve M O Od*••••••.. .* •• __ : •• g? : O E / " F o • o'-'. ... N o oo *. • •* bc / H •••••■. OJ OB <1 • ; ^ OH .i i i U t! 1 ' v • - J J I 11« I lK • • • • •OA : **. . . ^ ***** V T K i) '<\\\ •j L • ■*< M O od N O Odselitve OO 'bc O E / Of :o L - •**.. .Ok OJ SlTlji&ljVj :l l 11111 ,l,j - o H °* i \ s i!« i r>. 'mm- •4i Netto selitve medregijski migracijski tokovi 1 mm' je 100 migrantov h.novo mesto _ SR SLOVENIJE 1959/63 & ^ • m ' • • • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 mm je 100 migrantov KRŠKO 5 . 4/9 OE :> .•, : ? l .- .y \..pki p 'it; X f[i [ i [iji ]l*it. . f T /r. f Ob O G • • ■■X-.$!•>•• Netto selitve MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 1 mm je 100 migrantov ; •* ^ 4/^0 • • • • • *• K.TRBOVLJE -v".. ’\V° * . .* OM\ • * **** ... • • Op* •••••« t • ... /- t> \ c\ M\ \ ..** . r x .” OB £y' ’’.s. Wp c .-•/* •* .V •’ ' * ‘ Priselitve P \ •. ;•. "KWo‘" j i .^ > ..••• X :• C OH ..*'** \ OB [. giJ I.'"-. g \ .- ^ \Yv. X ***. •. ••••. <. •••• •• *. ••• • • • o • t *:• ./V.N • \ ^OO *. .** M \ . . O* \ ^ .. ° V.. •. •••. . • Od*V***» . ... ' X . *• *' f: V V". •: * • :••• .. oe * //ol- /"'7 •** Odselitve •> x \ /.:• • /*•... .. * • *, / ^ \ * ***.. / v.. . OH • ••.. • ••••*: .* OB '\ j .... \ O • ’•...* *• G \ • • .. i. . •••• • *•••/. *• *• . ••• n \. V oo *. **•.. . • O \.• ^ . •.. • V.... o D *••••••.. .**•.... **.. .. \ • V .* >• V \ r\ ■ ■•. I *... ••.v- : .. oe > •.. * 0 - '■ •;.*** • . ...» % . Ul • • • • • ...*. ..* • •*V , TV'”. > • • ..•■ ; ? Netto selitve / - : o-<3 z "'t* \ •. ,. . : *•. ■ . : • • • . • . • • • • • / ••••. .. . • • # *, * *% # ;* .•. H .• • • OB \ \ ....,• : •. O *.. . • • \ • •. G •. • .X •• • ;• *• •• *. ••• • • • • MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 2 . 1 mm je 100 migrantov M. RAVNE ... •. o: V‘| o ... 5 . 4/12 « • 06. . . *.* Joe OE O • Ol. OK •; •••••••. Oj Priselitve %. OB • "° A ši £)c Od* h OH O G J**." - '■fiMIlIK LL3°.' ...... ..«< OK OJ oo Odselitve •" * * OB O G OH 06 • viziji 1 Ji 1 ilii 1 1rrfi.i. .• r i'n' jJjJ iti 1 1 i l 3 . ... •• ••. • f\ , &':■ L. . o L • •. \ • m • / Of Ob ..OK O H OJ o G OO « ...... Netto selitve MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 2 . . 1 mm je 100 migrantov .MARIBOR • M M \ i i i i i i i i ifti I I oo *. O' Od • *. * „! 111 1 111 m 11 •inii 111111111111 'r^. .•** l i l H J I J JiTiTrfTp 'ij.11 L ! i 111 O r | f • i '-W. 1 1 1 1 1 i!i c Netto selitve Ob \ ..-ga ; o G O \ C • • • • • ® MEDREGIJSKI MIGRACIJSKI TOKOVI SR SLOVENIJE 1959/63 2 . 1 mm je 100 migrantov O. MURSKA SOBOTA ži]iii:i|i!ir.' 5 . 4/14 ., 4 , 4 . l I l I I It. ' ••v" 'L ..••• O ii. -fi ■ OL.V Jo c K ,. ' Priselitve Oj : OB OH • • * ' • a • • * » • • •• •. .• • AtjTfijlfifr. 1 1 1 1 1 1 i; -Il I I I I lf+u • • • -Ij 1 1 *i*>H 1 1 1 1 1 V | n. \'!|i!i ip T . '•••; M: Odselitve °" \ :«. o\ V . . •T n i*i p 1 1?« J 1 1111 'r ^ 11 ! 1 ! 1 ! 1 1 1 j 1 / 8«. ... N«'| ITT »oj 1; o#U!" "j'j" tfiv • '*• . • • • • ••• .. • • • • Netto selitve Ob o \ OJ o G *. *• • • • • • * • c/ Relativna mere interregijskih tokov 5.8 POMEMBNOST RELATIVNIH MER V SELITVENI STATI¬ STIKI RA SPLOH IR SPECIFIČNOST PRI NJIHOVI UPORABI RA SELITVENE TOKOVE. Dočim nam absolutne frekvence selitev in selitvenih tokov posredujejo neposrednje dimenzije, ki se v njih selitveni fenomeni realizi¬ rajo na danem prostoru j n v določenih smereh ter so zaradi tega npr. za potrebe urbanističnega planira¬ nja osnovnega pomena kot nujne potrebne izhodiščne veličine, nam je prehod na relativne selit¬ vene mere potreben iz dveh osnovnih razlogov. Prvi le¬ ži v možnosti veljavne primerjave selitev in selitvenih tokov po posameznih območjih. Območja, pa najsi gre za območja občin, regij ali drugih pro¬ storskih enot, ao namreč deloma zelo različna po šte¬ vilu prebivalstva, ki na njih prebiva /kočevska regi¬ ja šteje 27 tisoč ljudi, ljubljanska pa 35o tisoč, če vzamemo ekstremna primera/. Razlike v številnosti prebivalstva raznih območij, ki iz njih izvirajo pre¬ bivalstveni fenomeni kot so rojstva, smrti in prav ta¬ ko selitve, v bistveni meri vplivajo na absolutne šte¬ vilčne vrednosti teh fenomenov. S tem, da preračunava¬ mo absolutne selitvene frekvence na relativne mere v odnosu na prebivalstvo danega območja /na loo, na looo ali na lo tisoč prebivalcev območja/, smo vsaj v osnovi eliminirali razlike v številnosti prebival¬ stva območij ter napravili posamezne prostorne enote v večji meri medseboj primerjljive. Relativne selitve¬ ne mere pa so nadalje nujno potrebne, čim želimo od¬ kriti razvojne trende ter postaviti takšne ali drugač¬ ne projekcije. 39 Pri prehajanju na relativne mere pri selitve¬ nih tokovih pa naletimo na posebne probleme, ki jih ne srečujemo npr. pri konstrukciji relativnih mer za vitalne dogodke, kot so fertilitetne, mortalitetne mere in slično. Pri vitalitetnih merah se javlja v načelu prebivalstvo samo enega območja, s katerim mo¬ ramo povezati opazovane vitalne dogodke. Fri rojstvih in smrtih je to nesporno prebivalstvo, v čigar okrilju se je rodilo novo življenje odn. prebivalstvo, kate¬ rega član je bila preminula oseba. Drugače je pri se¬ litvah. Vsaka selitev nujno predpostavlja, da se je s slive c iz neke prebivalstvene skupnosti odtrgal in jo s svojim odhodom številčno zmanjšal, prav tako pa tudi predpostavlja, da bo, odn., da je selilec prispel v neko drugo prebivalstveno skupnost, katere član je postal in jo s tem številčno povečal. Vsaka selitev zato nujno prizadene dve prebivalstvene skupnosti, prebivalstvo izvornega ter prebivalstvo namembnega ob¬ močja. Enako pomembno in smiselno je, da postavimo ob¬ seg danega selitvenega- toka v odnos s prebivalstvom iz¬ vornega kot s prebivalstvom namembnega območja ter ra¬ čunamo selitvene frekvence /osnovne, kot izvedene - bruto neto/ na loo ali loco prebivalcev izvornega odn. namembnega območja. 5.9 PRIMER IN ANALITSKI POMEN IZRAČUNAVANJA SELITVENIH MER ZA SELITVENI TOK, KI VEŽE LJUBLJANSKO IN KOPRSKO REGIJO. Vzemimo primer za selitveni tok med ljubljansko in koprsko regijo. V petletju 1959/ 63 se je preselilo iz ljubljanske v koprsko regijo 1422 ljudi, dočim se je v nasprotni smeri, t.j. iz 4o koprske v ljubljansko regijo preselilo 12oo oseb. Ko¬ prska regija je iz teh dveh medsebojnih selitvenih to¬ kov realizirala neto selitveni presežek v iznosu 222 oseb. Vsi ti osnovni odnosi so nazorno prikazani v shemi slike 5*5* Na podlagi teh treh izhodiščnih se¬ litvenih podatkov lahko izračunamo, upoštevaje raz¬ lično število prebivalstva v ljubljanski in koprski regiji /zadevne vrednosti - 549 921 za ljubljansko in 49 977 za koprsko regijo so vpisane v kroga, ki po¬ nazarjata obe regiji/ dve trojki relativnih selitvenih mer, s tem da enkrat vzamemo za osnovo prebivalstvo ljubljanske, drugič pa prebivalstvo koprske regije. V shemi slike 5*5 so nakazane različne možnosti, kako izvesti računske operacije. Za tok Ljubijana-Koper v obsegu 1 422 migrantov dobimo selitveni meri /v od¬ stotkih prebivalstva ljubljanske odn. koprske regije/ o,41 in 2,84. Za selitveni tok Koper-Ljubljana, ki šteje 1 2oo migrantov, sta analogni meri 2,4o in o,54, in za neto selitveni tok Ljubijana-Koper v iznosu 222 migrantov, dobimo kot meri 0,06 in o,44. Koristno je napraviti si čim jasnejšo in do¬ ločnejšo predstavo, kakšen je vsebinski pomen vsake od gornjih 6 selitvenih mer. Kot povsod pri sličnih analizah, zavisi pomen indikatorjev od cilja, ki ga želimo z danim postopkom merjenja fenomenov doseči. V našem konkretnem primeru lahko zasledujemo s selitvenimi merami zlasti tri različne vrste ciljev. SHEMA MIGRACIJSKIH ODNOSOV MED LJUBLJANSKO IN KOPRSKO REGIJO 1959/63 Migracijske mere v odstotkih 5.5 222 49977 " 0 44 ° /o 1200 49977 2.40 % 1200 349921 0.34% 1422 49 977 1422 migrantov ■= 2.84% 1422 349921 = 0.41 % 222 349921 = 0.06% 42 Prvi in najpogostejši cilj je v tem, da se po stavimo na določeno regijo kot izhodišče in z njenega vidika izmerimo relativni pomen vsakega od treh tokov /priselitvenega, odselitvenega in neto toka/. Z vidi¬ ka ljubljanske regije izpoveduje indikator o,34- od¬ stotka odnosno /če se želimo izogniti pisanju deci¬ malk/ 34-, da se je v petletju 1939/63 na vsakih lo tisoč prebivalcev ljubljanske regije priselilo v to regijo iz koprskega 34- oseb, da se je na vsakih lo tisoč prebivalcev ljubljanske regije odselilo iz ljub ljanske v koprsko regijo 41 oseb, in da je znašala neto selitvena izguba za ljubljansko regijo v odnosu na odseljevanje v koprsko regijo 6 oseb na lo tisoč prebivalcev ljubljanske regije. Analogen pomen imajo selitvene mere 284, 24o in 44 z vidika koprske regije. Te pomenijo, da se je v koprsko regijo priselilo na vsakih lo tisoč prebi¬ valcev te regije 284 oseb, da se je odselilo iz nje 24o oseb na lo tisoč prebivalcev Kopra in da je zna¬ šal selitveni presežek 44 oseb na lo tisoč. Teh šest selitvenih mer na relaciji Ljubljana /P/ - Koper /A/ lahk ) prikažemo v naslednjem pregledu: Vrsta migracije Bazično prebivalstvo _ /na lo tisoč bazič. ljubljanska koprska prebivalstva/ regija /F/ regija /A/ Relativne mere za obe vrednosti v prvi vrstici /t.j. vrednosti 34 in 284/ odčitamo v tabeli 5*5 a, 43 ker gre za odnose, izražene v prodeciiailih p r i - selitvene regije, in sicer na križišču stolpca F in vrstice A /gre za priselitve v F iz A/ odnosno na križišču stolpa A in vrstice F /gre za priselitve v A iz F/. Relativne mere za obe vred¬ nosti v drugi vrstici /t.j - vrednosti 41 in 24o/, ki izražata odselitve iz ljubljanske /F/ re¬ gije v koprsko /A/ v prodecimilah. ljubljanske kot odselitvene regije, ter odselitve iz ko¬ prske /A/ regije v ljubljansko /F/ redijo v prodeci¬ milah koprske kot o d,selitvene regije, najdemo v tabeli 5-5 b na križišču F-odselitvene vr¬ stice in A-priselitvenega stolpca /gre za odselitve' iz F v A/ odnosno na križišču A-odselitvene vrstice in F-priselitvenega stolpca /gre za odselitve iz A v F/. Vrednosti za neto selitvene mere odčitamo analogno iz tabele 3.6 na križišču stolpca F in vr¬ stice K odn. na križišču stolpca A in vrstice F. - 44 Tabela 5-5 a/ Število interregijekih migrantov na lo.ooo prebivalcev p riselitvene re¬ gije PRISELITVAM m v 45 ' 1-6 Tabela 5*5 /nad./ MERE INTERRSGIJSKIH ‘MIGRACIJSKIH TOKOV SLOVENIJE 1959/65 V ODNOSU NA PREBIVAL¬ STVO ODSELITVENIH ODN. PRISELITVENIH REGIJ b/ Število interregi jskih migrantov na lo.ooo prebivalcev odselitvene regije - 47 - 48 5.1o SELITVENE MERE KOT IZRAZI PRIVLAČNE SILE POSAMEZNIH REGIJ. Selitvene mere morejo poslužiti tudi kot merilo privlačnih sil, ki se pojavljajo v od¬ nosu med dvema regijama. V našem primeru pomeni odse- litvena mera velikosti 41 na ljubljansko regijo obenem priselitveno mero velikosti 284 v odnosu na koprsko regijo /primerjaj v shemi slike 8-5 začetno in končno vrednost selitvene mere selitvenega toka Ljubljana- Koper v spodnjem delu sheme/. Analogno predstavlja priselitvena mera 34 z vidika ljubljanske regije od- selitveno mero 24o z vidika koprske regije /primerjaj v shemi 4 5*5 vrednosti 'na zadetku in koncu puščice v gornjem delu sheme/. Kako naj tolmačimo te štiri . mere, če želimo z njimi izraziti medsebojno privlač¬ no moč, ki z njo deluje ljubijauska ^egija na kopr¬ sko in koprska regija na ljubljansko? Treba se je zave¬ dati, da moramo meriti selitveno privlačno silo, s ka¬ tero deluje ena regija na drugo s silo, ki je potreb¬ na, da se odtrga en del prebival¬ stva te druge regije, zato moramo postaviti obseg selitvenega toka med obema regijama v odnos s prebivalstvom te druge regije. Konkretno, če želimo izme¬ riti privlačno silo, s katero deluje ljubljanska re¬ gija na koprsko regijo, potem moramo število migran¬ tov, ki jih je uspelo ljubljanski regiji odtrgati od koprske regije in privabiti v ljubljansko regijo, to se pravi frekvenco 12oo migrantov, postaviti v odnos s prebivalstvom koprske regije, to se pravi s števil¬ čno vrednostjo 49 977- Kot rezultat dobimo 24o /na deset tisoč prebivalcev/. Selitvena mera 24o torej 4-9 Tabela 5-6 NETO INTERREGIJ8KI MIGRACIJSKI TOKOVI 1959/63 V ODNOSU N _ FREBIV.iLSTVC PRISELITVENE ODN. ODSELITVENE REGIJE 5o 51 Tabela 5*6 /nad./ b/ Število neto interregijskih migrantov na' lo.ooo prebivalcev odselitvene regije 52 53 meri privlačno silo ljubljanske regije napram kopr¬ ski. Podobno velja glede metode merjenja privlačne .si¬ le koprske regije v odnosu na ljubljansko regijo. Ko¬ prska regija je uspela odtrgati od ljubljanske regije 1422 migrantov in jih napotiti k sebi. Tudi v tem pri¬ meru merimo privlačno silo, 'ki je bila za to potrebna, v odnosu na prebivalstvo ljubljanske regije, od kate¬ re je bilo potrebno migrante odtrgati. Velikost pri¬ vlačne sile koprske regije v odnosu na ljubljansko re¬ gijo bo torej meril odnos 1422/349 921, kar znese 41 /na lo tisoč prebivalcev/. ČE ŽELIMO MERITI RELATIVNO PRIVLAČNO SILO S KATERO DELUJETA DVE SELITVENI OBMOȬ JI DRUGA NA DRUGO, POTEM MORAMO PRISELITVENO FREKVENCO S KATERO SE STEKAJO MIGRANTI V DANO REGIJO IZ DRUGE, 'POSTAVITI V ODNOS S PREBIVALSTVOM DRUGE /ODSELITVENE/ REGIJE, TO SE PRAVI, DA MORAMO UPORABI¬ TI ODSELITVE N E MERE. V shematskem pregledu teksta iz prejšnjega paragrafa merita medse¬ bojno privlačno moč koprske in ljubljanske regije od- selitveni meri 41 in 24o in sicer meri 24o privlačno moč ljubljanske regije v odnosu na koprsko, vrednost 41 pa meri privlačno moč koprske regije v odnosu na ljubljansko. Kot vidimo je ljubljanska privlačna moč skoraj šestkrat tako velika kot koprska. ■Na analogen način lahko s pomočjo vrednosti tabele 5*5 ugotovimo medsebojno privlačno moč poljub¬ nih dveh regij. Preseglo bi okvir te raziskave, če bi se spustili v zadevno analizo 91 odstotkov, ki jih je s pomočjo 182 številčnih vrednosti neto interregij- skih selitvenih mer tabele 5*5 možno postaviti. 54 5.11 SELITVENE LESE. KOT MERILA. VDORNE SILE TUJEGA PREBIVALSTVENEGA ELEMENTA V "DOMAČE" PREBIVALSTVO. Svojevrsten pomen pa Ima tudi postavljanje frekvence priseljencev v neko regijo v številčen odnos s pre¬ bivalstvom te iste regije. Če se zopet povrnemo na shematski prikaz medsebojnih.selitvenih odnosov med ljubljansko in koprsko regijo, gre za pomen, ki ga ima priselitvena mera 34 z vidika prebivalstva ljub¬ ljanske regije oziroma priselitvena mera 284 z vidi¬ ka prebivalstva koprske regije. Čim več prebivalcev ljubljanske regije se preseljuje v koprsko regijo, tem več vnaša ono med domače prebivalstvo koprske regije tujega, nekoprskega, to se pravi konkretno "ljubljanskega" elementa, v tem večji meri se "raz¬ redčuje", če smemo uporabiti ta nekoliko slikoviti izraz, koprsko prebivalstvo s prebivalstvom ljubljan¬ ske regije. Za merjenje velikosti tega vdiranja tuje¬ ga elementa v domače prebivalstvo, za merjenje inten¬ zivnosti procesa razred.čevanja domačega prebivalstva po tujem, zunanjem prebivalstvenem elementu, moramo nedvomno postaviti obseg priselitvenega toka, ki prihaja iz neke druge regije, v odnos s prebivalstvom lastne, domače regije. Gre torej za medsebojno primer javo priselitvenih mer iz prve vrstice shematskega pregleda v tekstu paragrafa 5«9« Koprska regija, ka¬ tere stopnjo "infiltracije" s prebivalstvom ljubljan¬ ske regije izraža selitvena mera 284, se več kot osem krat tako močno "razrečuje" z "ljubljanskim" prebival stvenim elementom. V tem pomenu lahko uporabimo pri- selitvene mere neke regije ne samo v odnosu do neke druge regije, ampak tudi v odnosu do vseh drugih odselitvenih območij. Gre torej za splošno mero priseljevanja kot kvocient celokupnega števila 55 priselitev v dano območje napram prebivalstvu tega ob¬ močja, ki jo s tega vidika lahko tolmačimo kot stopnjo totalnega vdiranja tujega prebivalstva /in s tem tudi tujih pogledov, navad itd./ v domače prebivalstvo. Še z drugega vidika pa moremo tolmačiti pri- selitvene mere kot merilo uspeha, s katerim se lahko ponaša prebivalstvo danega območja, da je privabilo tuje prebivalstvo v svoje območje. S tega vidika je relativni uspeh koprske regije napram ljubljanski osem¬ krat večji od uspeha ljubljanske regije v odnosu napram koprski. 5.12 HITROST MIGRACIJSKEGA TOKA.. Selitvene mere, ki smo jih doslej opazovali, povezujejo obseg selit¬ venega toka s prebivalstvom ali izvornega ali pa s prebivalstvom namembnega območja. Za določene anali¬ tične namene pa bomo želeli upoštevati pri relativnem merjenju obsega danega selitvenega toka obenem tako prebivalstvo izvornega kot ono namembnega območ¬ ja, saj obseg selitvenega toka očividno zavisi od obeh. Možno je konstruirati različne indikatorje, ki ustre¬ zajo tej zahtevi. Izbrali smo poizkusoma enega od in¬ dikatorjev, ki je našel dosti obširno uporabo v an¬ glosaksonski literaturi in ki je znan pod imenom in- diktorja hitrosti migracijskega toka /kot simbolj se uporablja velika črka V kot začetna črka angleške besede Velocity/. Če označimo z M obseg mi¬ gracijskega toka med danim izvornim in namembnim ob¬ močjem /obseg merimo kot doslej s številom migrantov/, s P^ odn. P n prebivalstvo izvornega oziroma namembne¬ ga območja, ter s P^ prebivalstvo celokupnega /total¬ nega/ območja, v okviru katerega opazujemo selitvena 56 gibanja /v našem primeru je to prebivalstvo vse Slo¬ venije/, potem lahko izrazimo hitrost selitvenega to¬ ka med dvema območjema /regijama/ s formulo V V M P. P 1 n ali ali V M Vsi trije gornji izrazi so identični. Gre za abstrak¬ tno merilo, ki upošteva tako prebivalstvo izvornega kot ono namemn^ga območja ter vključuje še prebival¬ stvo celotnega območja, na katero se razteza naše opa zovanje in na katerem se gibljejo vsi opazovani seli¬ tveni tokovi kot tretji kontrolni element. Indikator hitrosti nima posebnega predznaka, ker je njegova šte vilčna vrednost neodvisna od smeri gibanja migracij¬ skega toka med obema območjema. Indikator hitrosti lahko izračunamo po katerikoli od gornjih formul. V kolikor že razpolagamo s priselitvenimi ali pa odse- litvenimi merami za vsako območje, bomo uporabili drugo ali pa tretjo formulo. V tabeli 5-7 so dani rezultati zadevnih izra¬ čunov za hitrosti vseh 182 interregijskih selitvenih tokov; da ne bi pisali decimalk, so rezultati pomno¬ ženi s looo /looo V/. V sliki 5-6 so tokovi z večji¬ mi hitrostmi prikazani grafično. Ker se v izračunu koeficientov hitrosti izenačujejo prebivalstvene mase izvornih z onimi namembnih območij, so tokovi ki te¬ čejo v obe smeri med dvema območjema neposredno pri¬ merljivi. Relativna pomembnost selitvenih tokov med 57 Tabela 5.7 HITROSTI INTERREGIJ3KIH MIGRACIJSKIH TOKOV SR SLOVENIJE 1959/63 V tisočinkah /looo V/ 58 59 majhnimi prebivalstvenimi masami se, če izrazimo to pomembnost preko koeficientov hitrosti, povečuje, dočim se med velikimi prebivalstvenimi masami zmanjšuje. To je v skladu s predstavo, da se majhne prebivalstvene mase s tokovi iste absolutne frekvence dosti hitreje iz črpavajo odnosno aglomerirajo, kot velike. 3 tega vidi¬ ka nas vrednosti v tabeli 5«7 odnosno grafikon 5-6 opo¬ zarja na posebno relativno pomembnost interregijskih tokov na relacijah Poštojna-Koper, Jesenice-Eranj, Krško-Trbovlje, Novo mesto-Kočevje, pomembnost, ki nam ostaja pri opazovanju tradicionalnih selitvenih mer pri krita. Takšen globlji vpogled v relativno pomembnost mi gracijskih tokov zadobi svojo posebno vrednost v zvezi s postavljanjem predpostavk o ponašanju migracijske kom ponente pri projekcijah prebivalstva. ■ . .... . , ‘ Fifth Chapter (Summary) I nt e r r e g i o n a 1 mig ration The definition, the size and the structure of migration at the interregional level. Those migration flows in the territory of the Socialist Republic of Slovenia, which link one of the re- gions with ali 13 other regions, into which the territory is devided, are described in this study as interregional migra¬ tion flows. There are, therefore 182 separate interregional flows which in the period 1959-1963 accounted for nearly one hundred thousand individual moves or some twenty thousand (exactly 19.490) in each year. Out of the total number of internal migrations (69,918) the interregional migration represent some 28 % (while the inter- communal migrations and the inter settlement migrations represent 37 viz. 35 % respectively). The systematics. The interregional migration flows were analysed with regard to three aspects: a) First, the volume of interregional migration flows in ab- solute numerical terms is presented. The one-way basic flows in direction A to B and B to A between pairs of re¬ gions are given, but gross migration flows (addition of both basic flows) and net migration flows (difference betvveen both) were analysed. b) Second, The coeficients of intensity of the interregional flows were taken as the starting-point for further analysis. They were calculated both with regard to the population of the emigration regions as well to the population of the immigration regions. c) Finnaly, the indicators for the velocity of the interregional migration flows were calculated. They again refer, when a particular flow is analysed, to the population of both scts of regions. The volume and the destination of basic interregional flows. The basic interregional migration flows are, in a vast majo¬ rk only weak flows not exceeding in volume 439 individual moves. As much as 73 % of ali 182 flows do not exceede this limit. Mediumstrong flows (500 to 939 individual moves) repre¬ sent only 10 % of ali. The strong migration flows (involving 2 more then one thousand moves) represent only 17 % of ali flows but they account for nearly two thirds (63 %) of ali individual interregional migrations. The Ljubljana region (as defined in a previous report) is by far the most important focus for interregional migrations, both with regard to in-migration and to out-migration. To this region more than 25 % of ali individual in-migrations are directed and some 17 % of out-migrations also stem from this area. This strongest in-migration flows come from the Novo mesto region, followed by flows from the Celje, Murska Sobota and Kranj regions. With the exception of the flow from the Ravne region ali these in-migration flows are strong flows involving over one thousand migrants. The out-migration flows are directed, primarily, to the Kranj, Celje and Novo mesto regions. The second most important focus of migration flows, although only half as strong -as the first (with regard to the number of migrants) is directed to the Maribor region. In-migration flows are strongest from the Celje and Murska Sobota regions, followed by those from the Ljubljana and Ra-ne regions,: the out-migration flows, however, are directed primarily to the Celje region and then to the Ljubljana and Murska Sobota re¬ gions . The Celje region figures as the third strongest focus of mi¬ gration flows. They converge to it mostly from the Maribor, Ljubljana, Ravne, Trbovlje and Krško regions and are directed primarily outside to the Maribor, Ljubljana and Trbovlje regi¬ ons. The interregional gross migration flows. The strongest gross migration flow (some 7500 migrants) occurred between the Maribor and the Murska Sobota regions. By volume it is followed by the flows between the Ljubljana and Novo mesto regions (some 7000 migrants) and then by the flows between the Ljubljana and Celje regions and between the Ljubljana and Kranj regions; each of the latter two accounting for some 5000 migrants. The Ljubljana region has the most polivalent character with regard to both the number and the strength of migration flows focusing on any particular region. Ljubljana region is linked with 13 other regions by strong flows and even the 3 flow to and from the Ravne region is stili medium-strong. The Celje region comes second. It is linked with strong flows to six and with medium-strong flows to four other regions. Next comes the Maribor region, which is linked to other regions by four strong and six medium-strong flows. The high rank of the Celje region in the intensity of migration flows should be stressed. The Kočevje and Ravne regions are, on the other hand, the two areas least invclved in the interregional migration flows. Net. interregional migration flows. There are only eight strong net migration flows but they accourit for as much as 60 % of ali migrants (net migrations). Six of them focus on the Ljub¬ ljana region and the other two strong flows focus on the Ma¬ ribor and the Koper regions respectively. The Ljubljana re¬ gion reveals itself by far the central focus and the predomi- nant center of gravitation with regard to migrations in Slovenia. Its particular characteristics lies in the fact that the migration surpluses flow in almost exclusively from the northe*.stern Slovenia. The other two strong net migration flows direct surpluses from the Postojna to the Koper region and from the Murska Sobota to the Maribor region. The Koper region also is a highly polivalent focus of migra¬ tion flows. Besides the strong flow coming from the Postojna region, there are five more medium-strong flows from ali parts of Slovenia. In fact, the Koper region witn its heavy demand for man-power for its spreading port and industrial activities is the second strongest gravitation focus for migra¬ tions in Slovenia. Its attraction extends ali over Slovenia and reaches even beyond the nearby republican boundary into western Istria. With regard to net migration flows the Kranj region figures as the third strongest focus of migration in Slovenia. Although no strong flow is directed towards that region, several medium-strong flows are atracted by it. The fourth plače among regions, with regard to the volurne of net migrations, is taken by the Jesenice region. The particular characteristies of this region are flows derived from outlying rural regions of Novo mesto, Brežice and Murska Sobota. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Interregional coefficients of net migration. Table 5.5 and 5.6 show gross and net migration coefficients, at the interregional level. They are calculated with regard to both the in-migraticn and o ut- migration areas (regions). The čase of the interregional flows betvveen the Ljubljana and Koper regions is considered more in detail in order to explain, and analyse, the signifficance of different variants of migration coefficients that were calculated. The velocity of interregional migration flows. Finally, the coefficients of velocity for ali interregional migration flows were calculated and their analytical signifi- cance defined.