Siev. H (M. račun s pošlo. - C. C. con la Posla) V Trsta, petek 11. marca 1927. Leto V. Izhaja vBuk potek dopoldne. Izdaja konsoreij Malega Usta. Naslov! Mali'list, Trieste, c#-selia centro 37. — Urad : yia Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNIKA za celo leto 10 L., pol 'ota 5 L. četrt leta 3 L, - IZVEN ITALIJE eelo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt lota 6 L. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. • LIST.. - Trieste - C. LICEJSKO KNJIŽICA (Dr — * X. * r*\tni .r ie*a) objavi ('celo lete) 60% popusta. MALI OGLASI: 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 st, beseda ; z VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. aaagaaaaaaaaaaasoaaaaasss^^ -...wr Mali koledar. Potek, 11. marca: k vat r e; Sofronij; Herakljrj. — Sobota, 1?.: kVatr«; Gregorij; Bernard. — Nedelja, 13.: 2. postna.; Rozina; Evfrazija. — Ponedeljek, ,14.: Matilda; Pavlina. — Torek, 15.1 Klemen M. Dvorak; Louigio. — Sreda, IG.: Ili-larij in Tacijan. —- Četrtek, 17.: Patrik; Jederit. Petek, 38.: Ciril Jeruzalemski; Edvard; Salvat&T, MALE NOVICE Pozdravi iz Belgije. Iz -Belgije i'ise skupina naših rojakov: «Kar tkus ie tu Slovencem, delamo v že-leznilj rudnikilli. Delo je precej težko. Zasluži se do 10 frankov na dam; toda razdela mas valuta, ker je denar izgubil nekaj veljave; pa upamo, dha konečno veljavna in 'se Štiri 1 odpisane države bodo dolžne braniti Humorni jo, če bi ji Rus hotel Besarabijo iztrgati. V II urnimi ji je izavladalo veliko veselje mtd inovim dokazom italijojns-ke- Prijateljstva. Pomladni cvet. Po nenavadno mrzlem svečanu je nastopil marec z južnim vrednenom, dežjem La tudi toplim solncem. V Trata in okolici »o aacveli prvi mandlji. Pomlad prihaja v deJalo. Zopet velik potres na Japonskem V ponedeljek dopoldne so razne po-tresite opazovalnico po Italiji začrtale močan potres. Pater Aliani v Florenci n. pr. je izjavil, da je moral biti kata* strofalen potres, kajti znaki na aparata so bili močni in neredni. Potresno valovanje je obšlo večkrat ves zemeljski ebed, tako da je minilo več ar, predno so se aparati umirili. Računali so, da je bil potres kakih 3000 km daleč. To se je tudi potrdilo, ko so prišle prve vesti z Japonskega. Središče potresa je bil glavni otok japonske o točne države, Nippon. Zadeta je bila najhuje pokrajina med glavnim mestom Tokijem in pristaniščem Osako. V Osaki se je baje zruši- lo več poslopij. V nekem kinematografu je bilo zasutih 80 oseb. V mestu Sakai se je podrla predilnica: devet delavk je izgubilo življenje, 25 jih je bilo ranjenih. Podrl se je eden največjih mostov na svetu, Amarudes pri Kiotu. Najnovejše vesti se glase, da je bilo porušenih 5 mest in mnogo vasi. Najhuje je bilo v mestu Minejami. To je popolnoma razdejano in je tam našlo smrt okroglo 1000 oseb, ranjenih pa je bilo okrog 1500. V mestu Ivataki je bilo 50 mrtvih in 80 ranjenih. Železniški pro-I met je bil pretrgan. Prizadeti so pri-bližno isti kraji, katere je poškodoval grozoviti potres 1. 1925. Reški prefekt v Rimu. 'Reški prefekt je bil v Rimu v raznih vaznih zadevah. Razpravljalo se je zlasti o javnih sladiščili v roški luki. V ti reči so bili v Rimu s prefektom tudi razni reški prvaki. Komunisti pred sodiščem. 'Dne 7. marca se je pred izjemnim sodiščem (Tribunale speciale) v Rimu začela razprava proti 40 komunistom. Prič je bilo pozvanih 35. Komunisti «o iz Toskane (Firence in okolica). Obtoženi so, da so imeli tajno organizacijo, da so širili puntarske oklic# ter sploh delovali na prevrat obstoječe vlade in obstoječega socialnega reda. Rjo je Tuntai. Zrniči komunist in bivšii poslanec Tu.nta-r je bil svoje dni obsojen na 10 let ječe, pa je zbežal iz Italije. Zdaj hodi .po Ameriki im dela propagando proti fašizmu. Nedavno je menda predaval o 'italijanskih razmerah poslušalcem V Buenos Aires, glavnem mestu Argen-tjnije. Umor v Guštinih. Pred nedavnim jo vso Vipavo in Kras razdjuril umor posestnika Cigoja v Guštinih pri P.lautai. Kot osamljen je bil zaprt sin ubitega Cigoja. Ljudski glas pa jo odločno odklanjal ta sum. I,n res, preiskava je dokazala, da je fant nedolžen. Bul je izpuščen na svoljodo. Dognalo se je, da je Cigoja ubil in denar pokradel ropar Andrej Furlan, tisti, ki je koj nalo v družili z Mumikmeem ubil posestnika Reharja v Branici. Kmalu po uboju Reharja so oba razbojnika ujeli im po fotografijah so ljudje spoznali, da je Furlan hodil po Guštinih dan prgd Cigojevim umorom. Razbojnik je sicer tajil, toda pri konfrontaciji ga je gostilničarka Kobalova takoj spoznala. S tem odpade tudi sum, ki so ga ljudje v prvem razburjenju vrgli na neko osebo iz Gaberij. Orožnikom gre javna pohvala za uspešno preiskavo, ki je pomogla resnici na dam. Šolski skrbnik in učiteljske službe. Glede razpisa učiteljskih služb določa vladna naredba, da ima šolski skrbnik inokaj ma prosto dano. Kaj? Zahtevati »>«, da so tisti, ki za učiteljsko službo v naših krajih prosijo, iz teli krajev doma, ali pa da vsaj poznajo običaje in narečje teh krajam. Pod «inarečjem» se lahko ume ine samo trži iški ali furlanski dialekt, aimpak tudi slovenski ali hrvaški jezik. Šolskemu skrbniku (prov-v odi tore) jc na prosto, da te pogoje zahteva ali pa ne zahteva. Dana je torej možnost, da se po šolah nastavi domače učiteljstvo, ki je gotovo najbolj usposobljeno &a uspešno poučevanje in vzgajanj« mladine. Naročnike opozarjamo, naj pravočasno obnova naročnino za tekoče leto, kdor je še ni. Vsem neplačnikom se bo list ustavil. Nova naredba o časopisju. V Rimu je izšla nova naredba, po kateri se bodo vsi časopisi delili v dve vrsti. V prvi vrsti bodo listi fašistovske stranke. Nosili bodo na čelu liktorski znak (snop -a sekira). Vsi drugi listi bodo v drugi vrsti. Fašistovsk-i znak 'bodo smeli nositi samo tisti, katerih uredniki so pravi fašisti am katerim) bo vlada dala posebno priznanje, da so res fašistov s’č. «11 Piccolo» iz Trsta je že šol v Rim prosit za to priznanje. Zavod šolskih sester v Tomaju. Vodstvo zavoda javlja, da otvori s 1 aprilom t. 1. nov gospodinjski tečaj, ki bo trajal do 1- julja. Udeleženke se bo-1 do poučevale teoretično in praktično v vseh gospodinjskih vodah in opravilih. Prošnji, ki naj se vloži vsaj do 20. marca, je priložiti: krstni list, zadnje šolsko, zdravniško, kakor tudi spričevalo o lepem vedenju. Natančnejša pojasnila daje zavod ustmeno in pismeno, ako se priloži znamka za odgovor. Novi veliki župani. V Ljubljani je imenovan za velikega župana (prefekta) dr. Hilarij Vodopivec, naš rojak iz Ajdovščine. Vodopivec je strokovnjak v upravnih zadevah in tudi izredni profesor to stroke na ljubljanskem vseučilišču. Svoje čase je služboval tudi v Trstu pri bivšem namestništvu. — V Mariboru je postavljen za velikega župana dr. Schaubach, sodni svetnik, narodnjak s kokoške meje. — Oba volika župana sta nastavljena po zahtevi Slovenske ljudske stranke. Proti svinjariji. Tudi v Italiji se pripravlja zakon proti. pohujševanju zlasti potom gledališča in kinematografa. Poročilo izdeluje znani poslamec Martire. mm ec m J AtC MIHEC: 0 zakaj nisem postal Hrvat? JAKEC Zdaj znal bi hrvaške bukve brat1, • Tako sem ostal starovaški - i • ■ nad zmoto življenja me srce boli. ZANIMIVOSTI. P-, 'Oi.cn odgovor iznajditelja. Ko je iznaditelju Westiinghousu posrjč '■>, čut je iznašel zavoro, ki se po njem imenuje, se je obrnil do kralja žole/iiic Vanderbilta, ker je bil trdno prepričan, da se bo ta kot lastnik; mnogih železnic za iznajdbo vrlo zanimal. Toda Vamderbilt, ki je bil vedno zelo zaposlen, je dal Westinghousu, ki ga je prosil za sprejem, prav nevljuden odgovor. Ni se namreč oprostil s tem, da nima časa ali da bi navedel kak drug vzrok, da ga ne more sprejeli, pač pa mu jo odpisal: «Irnel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim iznajditeljem tratiti čv;. VVesimghotise s« ja nato obrnil na nekega drugega lastnika železnic, po m':emu Scott. Ta j« takoj sprevidel, da gre tukaj za resnično, spremembo v prometnem oziru ter je takoj stopil v stik z iznajditeljem. O tem je tudi Vamderbilt Kmalu /.vedel ter. pričel u videva ti, da ni prav ravnal, ko je inženirja takoN nevljudno odgnail, zato mu je pisal ljubeznivo pismo ter ga prosil za obisk. On sam in njegove miljarde so mu na .razpolago. Užaljeni Westing-house pa je Vanderbiltu odgovoril, morda še nekoliko bolj nevljudno kot pa preje Vainderbilt njemu : «Imel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim mi! ja rd ar j cm tratiti čas». Menihi sv. Bernarda. Nedavno je zasul plaz vnovič o menihov sv. Bernarda pod znamenito goro istega imena v Švici. Dva sta bila s pomočjo psov-bernandincev rešena, enega so iz snega potegnili mrtvega, o dveh rodo vnikih pa sploh ni sledu. Avguštinski samostan na Velikem sv. Bernardu obstoji od leta 9G2. in tisoče potnikov po teh nevarnih snežnih strminah je žo rešila požrtvovalnost samostanskih bratov s pomočjo .njih izvežbanili pomagačev — bernardinskih psov. Vojni stroški. Neki amerikanski duhovnik piše v svojih, pred kratkim objavljenih pridigah: «Da j te mi denar, ki ga je porabila in izposodila Amerika v vojni, in bom pokupil ves svet, ki je na. prodaj po zemeljski obli ! Oblekel bom vsakega mo-škega, vsako žensko in vsako dete tako, da ne morejo biti razkošneje opravljeni kralji in kraljice! Zgradil bom šolo na vsakem griču im v vsaki dolind ! Ustanovil bom in preskrbel po eno gimnazijo v vsakem mestu, po eno univerzo v vsaki državi in bom nastavil najboljše profesorje! Zgradil bi v vsaki škofiji eyo cerkev na čast Bogu mira in nakazal župnikom primerno plačilo! Povejte, ali me bi bil ta denar pametneje porabljen kakor zdaj. ko je prinesel smrt, invalide, nezaupanje, medsebojno sovraštvo in kali bodoče strašnejše vojne?« Še ena iz Mehike. Duhovnik Reyes-Domimguez je bil v Mehiki aretiran, ker je spovedoval neko umirajočo osebo. Sodišče ga je sicer oprostilo, češ, da se ni pregrešil proti inobeni državni postavi. Vlada pa se Je proti oprostitvi vendar še pritožila na višje sodišče. Kdo kaj ve? Dne 28. februarja zvečer je odšel iz Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu 151etni Fran Kovačič, krepak, visok, zdrav, v smeri Razdrto-Senožeče proti Sežani, Dalje je izginila sled za njim Kdor ve za njegovo bivališče, naj naznani očetu: «Fram Kovačič, Radoccova 9. p. S. Pietro del Carso«, ali pa vikari-jatnemu uradu v Št. Petim, oziroma naj obvesti najbližjo orožniško postajo, da spravijo dečka domov. S trebuhom za kruhom Povsod dobro, doma najboljše. Famit, d-i- ti niso imeli prave sreče. Angleški prodno ise odpraviš na dolgo pot v tuji- in 'avstralski delavci 'gledajo postrani no, pomisli to dobro. Im če si že prišel tuje delavce. Treba je vsaj znati aingle-pri vsem tem do zaključka, da ti doma- ško. Potni stroški znašajo okoli 40 fun- £a zemlja ne more dati več kruha in da moraš s trebuhom za kruhom, tedaj ipostoj, ,prijatelj, za hip io dobro preštudiraj, katero tujo zemljo si boš izbral. Izbira mi lahka; svet je velik, malo je talko učenih ljuidli, da hi .poznali razmere v vseh državah ma svetu. Prašaj za svet duhovnika, učitelja ali prijatelja, ki je že bil po svetu. Tudi «>a izseljeniškem' komisarijatu v Trstu (Via Cassa di risparmio 12) boš dobil informacije. Pni tem' pa ne pozabi, da se danes razmere v posameznih državah pilno naglo izpromiinjajo. če ti prijatelj, ki je bil pred vojno v državi Peru, pravi, da je itam veliko zaslužka, da tam lahko obogatiš, ime verjemi mu. Takrat pred desetimi teti je bilo moflda res tako, danes jo drugače; isaj še ni dolgo od tega, ko je bilo prav iz te države več slovenskih delavcev poslanih nazaj v Trst ha državne stroške, ker niso dobili tam dela. Ne hoidii v svet na slepo sre-<■0! Prej si po svojih sorodnUdih,* prijateljih ali znancih zagotovi delo, sicer (boš končal v francoski 'legiji tujcev v Maroku lali Siriji, ali morda v brazilskih gozdovih., kjer ti bo izdolbeno drevo za streho. Starši, ipredno pustite svojo hčer z doma. poizvedite, v čigave roke pride. Prijatelj, nekaj pojasnil o razmerah v nekaterih državah ti lahko mi damo. Poglejmo malo staro Ameriko. v Tu slabo kaže. Bogate Amerike zd.ru-žane državo, kjer js nekdaj mnogo Slovencev obogatelo, inočejo več evropskih delavcev. Stric se boji, da tbli ti delavci prinesli revščino v Ameriko in povzročili brezposelnost. Radi tega je zaukazal, da se sme iz vsake evropske države samo določeno število ljudi naseliti v Ameriko. Iz Italijo sme iti v Združene države samo 3.845 ljudi in® leto. Pro-šemj pa je prejela italijanska; vlada že toliko, da je to število zasedeno že za 40 let! Izmed1 3.845 mest odpade .polovica na sorodnike ameriških državljanov, okoli 500 n,a tuje državljane, rojem« v Italiji; za ostala mesta pa da italijanska vlada dovoljuje Žanam in nedoraslim otrokom italijanskih državljanov, ki bivajo v Ameriki. Kdor zadobi ameriško državljanstvo, lahko potem pokliče v Ameriko ženo in otroke. Kanada je velika angleška kolonija, ki ima o-gromino plodme zemlje. Podnebje je tov (5000 lir). Brazilija. Posameznik lahko dobi dovoljenje za Brazilijo; le od večjih skupim zahteva italijansko oblastvo pojaism.il, kam gredo a.n ali imajo delo. Zgodilo se je, da :so se izselile cele vasi in prišle v Braziliji v roke neusmiljenih gospodarjev, ki so jih gnali v svoje gozdove na delo in tam malodane zasužnjili. Kdor hoče v .Južno Ameriko, mora biti pripravljen na pravi boj za življenje proti izkoriščevalcem', ki delijo pravico. Gorje tistemu, ki odide v Južno Ameriko ma slepo srečo; klatil se bo mesece .in mesece ibrez dela okoli, dokler komčrno ne pade v (pasit neusmiljenega gospodarja. Prej si dobi delo pf> znancih, potem »šele odrini na pot! Posebno v Braziliji in ima delavec nikake zaščite, ker so delovni zakoni zelo zastareli. Argentinija. Tudi za to državo mi treba delovne pogodbe. Argentinija rabi veliko kmečkih, malo industrijskih delavcev. Tudi dekle lahko dobijo dovoljenje. Ker so se dogajale najhujše zlorabe z. ženskami, ki so dosegle svoj višek v kupčevanju z .mladimi dekleti, priporočamo mladim ženskam največjo previdnost. Za mlada dekleta zahteva italijansko oblastvo na- tančna pojasnila, kam 'gredo. Ako imaš zaročenca v Argentiniiji ali Braziliji, dobiš dovoljenje; a pripraviti moraš poročne listi!'1.o, da se z zaročencem poročiš takoj, ko pristane parnik v Ameriki. Prej te ne pustijo ma presito. Intelektualci me dobijo zaslužka v Argentini ji. Splošno je zaslužek pičel, letos je bila pri vsem še slaba letina. V državah, kjer se gr vnaniski jezik, je zaslužek obče vel’ "'•nkor v tistih, kjer prevladi V tej cu. Ju- goslovanov, po iso tudi precej o boga, hajajo v Čilo vedino na znancev, ki so jim preskrbeli žek. Kdor ni našel prej dela, naj n*, dol. Posebnih omejitev za priseljevanje to državo ni. Uruguay. Zanimanja za to državo ni. Splošno se odsvetuje priselitev. Kuba in Mehika. Kdor čita, «Mali list», ve, da se nahaja Mehika v revoluciji, ki jo je zanetil predsednik Galles is preganjanjem katoličanov. V Kubo in Mehiko odidejo mnogi, da bi ®o od tam prikradli v Ameriške združene države. To je silno nevarno delo, posebno danes, ko je meja močno zastražena. Dragi bravec ! V naglici sva napravila dolgo pot po svetu im nisva imela časa, da bi si od bliže ogledala življenske razmere. A eno si kljub temu opazil : Samo slabo povsod, morda slabše kakor doma. • • Naš čolnič Izšla je druga (februarska) številka «čolniča« z zelo zanimivo in raznovrstno vsebino. V tej številki še nadaljuje Pregljeva povesit «Zvodnik» (povest od včeraj in danes), ki postaja vedno bolj zanimiva. V ciklu «Izseljemci po,jo...» .so tri lopo pesimi djro sicer «Moje gore», « Briški motiv« in «Vipavska bol». V «Pomenkih« razpravlja pisatelj o pepelnici .itn sicer v sledečih odstavkih : «Predpust», «Pepelnična sreda«, «Obred pepeljonja«,' «Štiridesetdanski post« in «Domač e šege v postu«. Es6n ima tu 'lepo pesem «Bršljan«, Magajna Bogomir pa nadaljevanje črtice «Študent Vajda, Valči in vila«, kii se bode še nadaljevala. Iz nemščine je prevedel dr. A. K. komičen članek «0 glasbenem življenju v Altemrodi« (P. Keller), ki se 'bo> tudi nadaljeval. Rado Bednarik nam v članku «Leta Gospodovega...« («Bežimo, bežimo, Francozje gredo...«) piše o tistih časih, ko so Francozje gospodarili po naši deželf. Pod zaglavjem «Dekle« priob- ganke«. Na platnicah pa so poročila podeželskih društev, urednikovi odgovori in priporočilo zbirke pesmi V. Vodopivec: «Poljske rože«. Mod vsebino jo tudi več slik, med katerimi naj omenim sledeče : Napeleon Bonaparte, Av- gust Čuk, Leopold Sedevčič in + Matevž Lavrenčič. Kakor se vidi. postaja «Čolnič» ■ vedno bolj zanimiv. Radi vsebine bi hotel jaz omeniti, samo to, da bi bilo umestno, ako bi se, v «Čolmiču» začela objavljati kaka drama, primerna za uprizoritev Po naših podeželskih odrih ali. pa kako krajše burke ali šaljivi prizori. Drugače pa je «čolnič« zelo. raznovrsten in zanimiv, tako da najde v njem vsakdo dovolj pouka in zabave. Kdor mi še_ nanj naročen, naj se takoj naroči,' da mu pozneje me bo žal. «Naš čolnič« stane letino 10 lir, za Jugoslavijo 25 dinarjev. Naslov uprave: Via Mameli, Gorizia. — Naslov uredništva : Corso Verdi 37, Gorizia. J. S. čuje Lojze Golobič črtico «Tine in Tiin- vseh vrst, ker se kolonija razteza, zeto ki se bo inadailjevala, dr. J. Jeraj na dolgo. Priseljevanje ni urejeno po pa ]>0(j,aja dekletom, v članku «V jn- štovilu, ampak samo ipo poklicih. Za'tranjeim soincus*. («Brez toplih žarkov«) Kanado dobijo lahko dovoljenje: 1) SoJ^ 5^^ misli. Pod rubriko «Zanimi-rodmilci kanadskih državljanov, ako Vl0.st.i» čitamo «kako se vlivajo zvonovi«, prejmejo iz Kanade pozivnioo, potrjeno! «Domače šege...« se tudi v tej številki (vidimiramo) od kanadskega izseljen- nadaljujejo v dveh člankih in sicer ftkega urada v Ottawi; 2) dekle, ki imajo delovno pogodbo; 3) kmetje, Oti razpolagajo s kapitalom za nakup zemlje; 4) kmečki delavci z delovno pogodbo. Kmetje - kapitalisti morajo' imeti dovoljenje od kanadskega izseljeniškega madzomištva v Parizu; ta urad mora potrditi tudi. delovne pogodbo delavcev. V Kanado ltaže izseliti se kmetom, ki imajo kapital, da si tam nakupijo zemljo. Takih pa žailibog pri nas ni. V zadnjem času prihajajo tudi slaba poročila iz Kanade. Avstralija. Za Avstralijo ni treba kmečkim delavcem delovne pogodbe. Ker so pričeli v Astraliji zavračati delavce aiz Italije, je italijanska vlada omejila izseljevanje v to angleško kolonijo, in izda tna mesec 150 dovoljenj. Kdor pa ima delovno pogodbo, potrjlcmo oldl angleškega konzula v Melbunn.u, dobi takoj dovoljenje. Leta 1924. in 1925. se je izselilo v Avstralijo tudi mnogo Jugoslovanov. A tu- «Ognjišča» in «Zag’varjamjo». (Proti kačjemu piku. - Po originalnem izročilu napi-sal L. Zorzut). Nekaj novega so v tej številki «Pisma uredniku«, kjer čitamo pisma, ki jih fantje in dekleta z dežele pišejo uredniku; obenem dobijo tam tudi odgovor na svoja pisma. Kakor zadnjič, tako tudi v tej številki priobčuje Ciril Pušarjev pod rubriko «Meh za smeh« šaljivo črtico in sicer «Vra-žar». Pod naslovom «P red pustne« čitamo razne smešne dogodbice «iz življenja umetnikov«. V članku «Naši ljudje« pa o akademiku Avgustu Čuk, ki. je zastopal inaše fante v Rimu o priliki Alojzijeve proslave, dalje o Ivanu in Antonu Kavčiču, ki sta se dne 7. februarja ponesrečila v planini Lom pri Ljubinju, o Leopoldu Sedevčič, ki se poslavlja od doma in odhaja v tujino in o Matevžu Lavrenčič, ki je pred kratkim umrl v tržaški bolnišnici. — Dalje sledijo še razna poročila Prosvetne zveze pod Zaglavjem «Organizacija» in «U- Socialni vestnik Stanovanjska kriza Od raznih strani smo osvetlili že to zadevo, ki tako v živo reže zlasti sredinjemm in nižjemu sloju. Dotaknili smo se tudi mimogrede raznih vzrokov .sedanje stanovanjske bede. če te vzroke analiziramo, t. j. če jih skušamo raz tožiti zopet iz prejšnih vzrokov, bomo mašli, da je stanovanjska kriza ena izmed posledic splošnega stanja današnje družbe. Zakaj so ne zida. Za gradbo mestnih stanovanj je potreben večji kapital, kakor ga premore ena sama družina. Biti mora torej najprej kapital na razpolago. To pa ni zadosti. Zasebni kapital hoče imeti vselej čim najvišji dobiček. ! Ivo je v povojni dobi izšel dekret, da bodo novo stavbe 25 let davka proste in 'da bodo lahko zahtevali njihovi gospodarji poljubno najemnino, tedaj «0 se I začelo graditi hiše, toda kakšne? Take 'da se jo .lahko zahtevala poljubna na-Ijeminina. Od uradnika in delavca pa se 'dandanes ne more zahtevati kdo ve kaj. Zahteva so lahko le od .bogataša, ki stresa tisočake iz rokava. Večina novih stavb v Trstu je bilo sezidanih s to mislijo. Zrastle so .palače za veliko gospodo. Razkošno stanovanje v taki palači, stane letno najmanj 15 tisoč lir. Kdo bo* šoli tja stanovat? Zazidani kapital se hoče čim najviše rentirati, drugo mu ni mar. Denarna kriza. Svoječasno smo že omenili, da se tudi zato ni zidalo, ker so je bogatim ljudem bolje izplačalo špekulirati v 'trgovini, kakor pa .naložiti denar v stavbe. To je torej isti pojav kot. zgoraj označe-‘nital «e hoče čim najvišjo ren- "'1© je sedaj minila, esplošne, razbrzda-N a,mesto tega pa Si* njegovo županovanje v gospodarsko korist naše občine in Avbera ter Štjaka, kjer je g. profesor S era lini tudi za. poteštata. Vtis je naredil zelo dol>er. Kakor znano, je zadnje čase padel tudi gospod Vrain, bivši gospodar to-miajiske občine, duhovni oče barona Fa-kuča. Vršil se jo občni zbor naše hra-ndta&ce, kateri je bil — tako se je vsaj zdelo — g. Vrain. za dosmrtnega predsednika. G. Vran se je za boj dobro pripravil, ,a še bolje opozicija. Izid je bil ta, da jo Vran padel za vse večine čase. Tako mine slava sveta. Za predsednika smo zbrali g. A. Turka iz Šepulj, tajnik pa jo g. profesor Gorup. KUBED. Kot prvi mrlič v tem letu je bil pri nas pokopan na pustni torek 23 let/ni mlade/nič Anton Kocijančič, ki je po d/olgem bolehanju in mučnem trpljenju zadnjih dni podlegel sušici. Bil- je dober krojač, ki bi se bil gotovo izpopolnil v izvrstnega /mojstra, da mu ni prezgodnja smrt pretrgala 'niti življenja. Kakor smrt mladih ljudi vizbu-di vedno im povsod mnogo sočutja, ki pride do izra za zlasti pri pogrebu, tako tudi tu. Fantje in /dekleta so mu priredili prav lop pogreb, .ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Krojaški mojster g. Novak od Sv. Antona, pri katerem se je rajniki Anton izučil krojaštva, je na svoje stroške preskrbel godbo, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti na pokopališče. Domači pevci pa ®o mu prav ganljivo zapeli tri žalosttake:' pred /hišo žalosti ((Vigred«, v kapeli ma pokopališču «Blagor mu», pri odprtem grobu pa « Jamnica tiha«. Pokojnemu Tonetu želimo, naj mu usmiljeni Bog podeli rajsko veselje. IDRIJA. Dragi «Mali list«. Kljub temu, da je redkokdaj dopis iz našega mesta v tvojih i kolo/na h, vendar nikar ne misli, da nimaš tudi tu dosti prijateljev, ki te ved/no z veseljem čakajo vsak teden ter z največjim vesoljem prebirajo. Kdo hi ne bil vosei tako odločnega časopisa, v katerem dobijo ved/no razno vrstnega čtiva. In to naklonjenost bomo tudi držali. Glede razmer se tudi tu žal otožit.i, da manjka med' -nami /sloge im ljubezni. Radi se prepiramo v gostilni ali zunaj nje. Poselimo zaradi gmajne je večna inevošlji-vost, tako da si celo fašiste pošiljamo po vasi. Župa/na ne ubogamo in /ne slišimo, imamo ga kakor za psa in njegove /namestnike ravnotafco. N.aj nam on.i govore in govore, mi vse njihove besede pod noge mečemo. Zato se nam tudi tako go-dii. Dne 21. februarja je po dolgi in hudi bolezni v Bogu zaspala Marija Penko. Dosegla je 75. leto. Pogreb je bil 25. februarja iz Klenika k Sv. Pavlu pri Zagorju. Stari, ■ dobri materi želimo večni pokoj pri Bogu. Druži/ni maše sožalje. Iz KLANCA smo do/znali, da se bo v dneh od 19. -marca do 27. marca vršil v župni cerkvi isv. misiijo/n gg. -lazaristov. Misijon -se je zadnjič vršil v Klancu leta 1911. Vsa fara i,m okolica se tega sv. -čaja veseli in ga težko pričakuje. S FREMA. V cvetu /mladosti je snoval zapustiti solzno dolino po kratki in mučni bolezni blag mladenič Jožef Gašperšič. Kot izvrsten čevljar je bil pri ljudeh znan in. priljubljen,. Pokopan je bil 17. februarja. Na-j v miru počiva ! stvo je prejelo vašo prošnjo za popravo pe/nzijske knjižice (Pos. 1026035, Serv. Pag. 1019514); podrezali smo, da se zadeva takoj uredi. Rutar J., Fabci. Finančno ministrstvo je zahtevalo od županstva v Jelšanah dokumente d,ne 20. XII. 1926. Dokumentov še mi prejelo in je na našo prošnjo še en/krat pisalo županstvu (Po-s. 064877). Fr. R., Podgraje za I. M. Kuteževo. I. M. je bila prošnja dne 14. I. 1927. -odbita, češ da. je I. M. ,sam izjavil, -da ni bil poškodovan in tudi bolezni da se ni nalezel v vojni. Ko prejme negativni dekret, /naj v teku 90 d/ni -od' dneva vročitve rekurina na Seziome Specinle della Corte dei Go/nti, Ro/mia, Udovič Anton, Kilovče. Z dekretom od 1. II. 1925. št. 28909, Servizio Pag. N.o 1018115 vam je bila priznana penzija. 4.a kategorija od 1. III. 1923. -do 30. VI. 1923. in 7.akat."od 1. VII. 1923. do 9. X.1924. Za izplačilo se morate obrniti na Finančno inite/ndanco (Intendenza -di Finanza, Se-zione Tesoro) v Puili. Ak-o se vam je stanje -poslabšalo, lahk-o napravite prošnjo za noar zdravniški /pregled. J. Srebot, Trnovo. Kakor razvidite iz današnjega članka o izseljevanju, spadate v prvo kategorijo ornih, ki lahko dobijo dovoljenje za Ameriko, seveda, ako i-m-a sestra ameriško državljanstvo. Po čem je lira? Dne 9. marca si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 39.60 L. za 100 i. kron — 67,— L. za 100 fr. frankov 88.25 L. za 100 šilingov — 815.— L. za 1 dolar — 22.50 h. za 1 funt — 109 30 L. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Ma Ing. Ril & I loih je preselila svoje dobro založeno skladišče poljedelskih strojev na Piazza Goldoni lO Plugi znamke »divji prasec« in druge vrste vsake številke. Plužna telesa za lesene gredlje. Brane, lahke in težke, na dve ali tri dele. Slamoreznice in noži'. Mlin za gnojila (mletje nitrata) i. t. d. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Kmečko tajniSlvo. Jelušič Fr. in Mlač I. Gorenje. Re- kurze s/m/o vložili. Mlač I., Gcrželj M. in Zafred I. Gorenje. Prošnjo za .dovoljenje sekanja v skupnem gozdu bi bili morali vložiti avgusta ali vsaj septembra meseca. Gozdni urad mora poslati poisebn-o komisijo na lice /mesta; komisija je sedaj zaposlena -drugod1. Prošnja, se /nahaja pri komisarju za občinske užitke, ki jo bo vrnil gozdnemu uradu; bržkone vam bo odbita. Uradnica. Za 'korak smo vendar dalje. Penzijski /zavod je zabeležil vaše ime in nam vele/l, naj se vrnemo v po/ndeljek. I. Čelhar, Hrastje. Iz Rima smo prejeli odgovor, da vas ne morejo izslediti; kakor hitro najdejo vaše ime, nam sporočijo, kako je z vašo zadevo. Petaros I., Boršt. Finančno ministr- ZDRAVNIK Dr. IGDR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17 h. Andrej Purit TRST Via Medla It. • Kovalkl---------- - mojster IZVRŠUJE = Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnltve. IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllillllUIIIIIIIIIIII Objava Srečko Krpan/, absolvent srednje teli. šole v Ljubljani, naznanja s/l. občinstvu, da‘ je otvor.il v II. Bistrici stavbno poslovalnico Sprejema vsa v to obrt spadajoča dela ter razpolaga z lastnim gradivom. Proračune in projekte nudi bezplačuo ter daje pojasnila glede istih. • (Renče) IL. BISTRICA. lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUUUUI GOSPODARSTVO h Slovenci se radi bahamo, že Vodnik je zapel: «...pa delam, pa baham, pa pijem. tabak». Radi se pohvalimo, da smo napredni, da so drugi daleč za nami, da že po temi hodijo itd. Pa preveč sa mohvale tudi ni zdravo. Dobro je tudi pogledati svoje .slabosti im si prizadevati za zboljšanje. V poljedelstvu nismo Slovenci nič prav posebno napredovali v zadnjih časih. Danes, ko mas tare zlo in pokora, bo dobro preudariti to našo pomanjkljivost in skleniti poboljšan) e. Le poglejte malo številke, Na etn. hektar posetve se pridela na Danskem 27 stotov pšenice, v Belgiji 23 stotov, v Nemčiji 19, na Češkem 14, v Franciji 13, v Avstriji 12, na Slovanskem pa Je 8 stotov. R2 donose Belgijcem 21 stotov na hektar, Nemcem 16, Dancem 15, Čehom 13, Slovencem pa saimo 7. ^ Ječmena pridela Belgijec in,a hektar posetve 26 stotov, Dainec 22, Anglež 16, Nemec 15, Avstrijec 14, Slovenec pa le 8. Krompir se pri nas močno sadi. Ali srno v tem kaj bolj napredni? Belgijskemu kmetu da hektar velika njiva 1G8 stotov (kvintalov) krompirja, nizozemskemu 160, danskemu 151, angleškemu 135, nemškemu 116, češkemu 97, avstrijskemu 67, slovenskemu 6i. Smo li boljši za zelje? Morda za pojesti, za pridelati ne. Na Nizozemskem pridelajo na ha 500 stotov zeJja, na Nemškem 400, na Francoskem 350, na Češkem 200, v Avstriji 160, na Slovenskem pa 64. »Zemlja je zanič». Kmet je zanič, ki svojo zemljo zmerja. Mar je v Avstriji .boljša zemlja? Danci so na slabih tleh naredili cvetočo poljedelsko državo. Nemška tla so bila njega 'dni v pregovoru za slabo. Nizozemci se vojskujejo z morjem, da dobe plodna tla. A vsi ti narodi so vzor vztrajnosti, nepopustljivosti, ljubezni do rodnih tal in smisla za napredek, . . - »Pa naše zemlje je malo*. Na Krasu je res malo zemlje. A tista, ki je, bi še izboljšala don.os po umnej-šem obdelovanju. V Brkinih in. pr. pa ni moči trditi, da je zemlje malo. Preveč zapuščena je, zanemarjena. So vasi, ki bi lahko bile vzorne poljedelske vaisi, pa so ubožne drvarske naselbine. Zakaj? Zato, kpr manjka ljubezni do zemlje, gorečnosti za delo, vztrajnosti ter umnega napredovanja. Ali so ne bere kakor smešuica Desetega brata, da kmetje kose seno šele avgusta meseca, ko je že vse prežgano in leseno. Kaj avgusta? Taki se dobe, ki gredo bonne ostanke narave .pobirat s ‘koso po Malem šmarnu. Drva jih motijo. Pred njimi je pogača, pa se davijo s posevki. Ali se ne. dobi kmet, ki zaradi drv ne utegne izkopati krompirja pravočasno? O Vseh svetnikih gre packat po njivi, če je še kakšna .sled o krompirju. Pustite, ljudjo božji drvarstvo, ki je sama pokora in vicanje za človeka, za žival in za voz. Saj site že tako vse posekali, kar se je drevo klicalo. Izboljšajte živinorejo, obdelujte z večjo vnemo svoje njive, videli boste, da se obilno preplača. Kmetuj pravilna Ni dovolj, da se človek z zemljo samo ubija. Njegov trud mora biti po pameti uporabljen. Gotovo slovenski kmet ne trpi manj ko danski, toda slabše gospodari, svojega posla ne ume tako mojstrsko, kakor ga ume njegov danski ali češki tovariš. Koliko jih je, ki tpijserijo tišče v žepu in se čeljusitijo: «Jaz me berem časopisov' In knjig, to So gbšposke In »umnosti. Jaz, ako hočem živeti, moram delati, ne brati*. Ceh im. Danec pa namesto da bi v gostilni razdiral prazne iememte, ali na vasi z rokami v žepu sodil žive iia mrtve, sede raje doma za mizo, vzame v roke časopis, »e beroč odpočije, pozabava im .poduči v marši čem koristnem. Zlasti pa. on ljubi svoj strokovni gospodarski list. Kar v njem bere, ine zavrže kar od kraja, češ to so škrici napisali, ki ne vedo, kaj se pravi kmetija, ampak samostojno presodi te.r preskuša, če bi .se na njegovi kmetiji obneslo. Če hočemo v naši deželi priti do večjega blagostanja, je poleg drugega nujen pogoj tudi izobrazba, zlasti stro-kovna izobrazba naših poljedelcev. Hišni upravitelji. V Trstu je poseben poklic «amimj/ndetrator di casa», hišni upravitelj. To je mož, kii namesto lastnika izterjuje majemščiino in skrbi za druge slične zadeve (plačevanje davkov itd.). Za ta poklic mi bdlo treba nobene ga spričevala, ne patenta. Sedaj je kvestura odredila, da morajo vsi taki upravitelji prositi za Jdcenco, drugače bodo sodnijsko zasledovani. Naša pošta. Malo Brdce. Veseli mas, da ste se oglasili enkrat tudi iz vašega kraja, toda podpisa ni. Mi moramo vedeti, kdo 'nam piše; saj vas ne izdamo. Le korajžo ! Prem. Podpis ! ? Belgija. Glede Mohorjevih knjig pišite naravnost na naslov : «Tajništvo Gor. Mohorjeve družbe. Gorizia, via Or-izani 36 A. Italia.« Istranin. Pesmica je seveda prehuda za ina/tisk. Znamke na pisma. Nekateri denejo na pismo prenizko znamko, drugi pa kar nič. Poglejte .poštne pristojbine v pratiki ali koledarju! Uprava in uredništvo bosta nezadostno frankovana pisma zavrnila, kajti, če se sprejmejo, se plača dvojina tarifa. Denarji ni za cesto posipati z njim. Pepotov in Desetih bratov vsa dežela mrgoli. Kam bomo z njimi? MALI OGLASI DOBER SVET je zlatit vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrln». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influen ’ ci, težkemu dihanj tl je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a «Ianiment Lanomentol* kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «8ent]ux]evo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, ohnemoglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno pri poročljivo za osebe, stare nad 50 let. s, prodaja samo v lekarni Castellanovich Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske šole). * ___________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se minario 2. se nrinoroča. sl občinstvu VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In Izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. TvTdka Časten« Dolinar, Trst - Via Ugo Polento 5. l Jakob Bevc 1 j? urarna In slalarna § a TRST • Canpo S. Glicono St, S Z * <^9 SNA' 0 SN2/S Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste Za cerkve, dvorane, hotele, gostilne Klavirji - Pianini - izvršeni od prvovrstnih tovarn »Pollmann & Weiss», »Stallberger* itd. / Ugodna plačilni pogoji PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst, via Valdirivo 24, TELEFON 746. SEMENA detai>i sočivja in cvetlic. Velika izberS cvetlic za vrte, sobane i.t.d. Če&ulčki dalij, tuberoz, _ begonj, gladivlj i. t. d. Zemlja in gnojila v več vrstah Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetju M. GERMAN • TRST Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3, Tel l2*49 Čevlfamica FORCESSIN odlikovana „ g>ar.iIMM tn Genovi M924. z vettho diplomo (n zlato svetinjo USI vta i ppI Sv. Jakobu Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo živ-. Ijenje se glasi: glavo hladno, noge tople I Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-buta. Obrnite se na roneEssiNJii Hočete imeti zlat pridelek? JVfakupite vsa semena edino pri tvrdki SEVER & COMP. TRST - Via Machiavelli štev. 20 — TRST Dobili smo tudi češki oves za seme. — Na željo pošljemo brezplačno letošnji cenik Izborno sredstvo proti arterio-^ sklerozi, revmatizmu, težkemu dihanju in čisti kri edino le O Da postane vedno bolj znano naše izvrstno ;,VIN0 Dl GHINA E FERRO" pripravljeno iz pristnega belega ^ vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se ^ železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Monte-eatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L. 2. . Originalna 3/4 litrska steklenica L. 12.— »ELISIRE Dl CHINA" zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna steklenica . Steklenica - vzorec L. O-„ 2-50 ,.Želodčne kaplje sv. Antona" Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleniči ca........L. 4.50 GLYK0L L. 8 80 - PRSNI SIRUP L. 7.50 - SMILAJOD L. II.- LEKARNA CASTELUNOvIČTaLLALABARDA, TRST Via del Giuliani Stev. 42, Sv. Jakob - Lutnlk F. BOLAFFIO