Letnik XVI. Celje, 1. julija 1908 Štev. 7. ZADRUGA. Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«. Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi j Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član j Cena inseratom je naslednja: cesti št. 3, 1. nadstropje v Celju. — Dopise j Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh ) za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol blagovovolite trankirati. — Rokopisi se ne vra- S izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla- S strani 1g K, četrt strani 10 K, osminka strani Čajo. — Naročnina se naj pošilja »Zadružni ( njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list < 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren po- Zvezi v Celju«. — Ponatisi iz »Zadruge« so ? za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge na- > pust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje po- ^ovoljeni le tedaj, ako se navede vir v ročnike stane list na leto 3 krone. j pust 50 odstotkov. Prijateljem in pospeševateljem slovenskega zadružništva! Znano je danes vsakomur, ki se temeljiteje ukvarja z zadružništvom in vestno opazuje njegov razvoj, delovanje in cilje, da je prvi predpogoj uspešnemu zadružnemu delovanju zdatna zadružna izobrazba. Le ona zadruga, ki šteje v svojih vrstah zadružno izo !ene člane, more uspešno delovati na zunaj in znotraj, v gospodarskem in nravnem oziru. To izobrazbo pospešujejo v prvi vrsti zadružni poučni tečaji in predavanja, zadružni pomenki in sestanki. Živa, od srca govorjena beseda gre zopet k srcu, navduši zadrugarje in jih vspodbuja k včasi težavnemu in truda-polnemu delu. V naših tesnih razmerah pa ni mogoče povsod delati z živo besedo. Odpomagati mora mrtva črka, a ta bodi zato tembolj zgovorna. Mislimo tu na glasilo naše »Zadružne Zveze«, »Zadrugo«. Naloga našega glasila je in bode v prvi vrsti ostala tudi v bodoče to, kar je že dolga leta: naj veže na zunaj tako trdno in tesno zadruge in zadružnike, kakor jih veže na znotraj vzvišena ideja zadružništva, stremljenje po po-vzdigi narodnega gospodarstva in blagostanja, iz katerega nujno sledi dobrobit vsacega posameznega Slovenca. Treba je pa našemu zadružnemu glasilu materijalne in duševne podpore. Glede zadnje si ne želimo samo podpore iz vrst zadružnih strokovnjakov, ki so in ostanejo nekaki glasniki in voditelji zadružnega napredka, pijonirji novih mislij, načrtov in idej. Želimo si tudi duševne podpore jz vrst zadružnikov samih. Delovanje našega lista se mora poglobiti, »Zadruga« mora postati živ in zgovorni izraz misli širokih vrst naših zadružnikov. Posnemajmo v tem oziru sosede na severu in jugu! Marsika-itero tujinščino smo že prevzeli med svoje navade n misli, posnemajmo še dobre stvari! »Zadruga« bodi torišče, kjer napiše vsak svoje zadružne nasvete in skušnje, kjer se naj združijo vsi sloji naroda v enotno kolo in delo. Pred vsem z živahnim dopisovanjem; poročila o delovanju zadrug, o letini, o živinoreji, o poljedelstvu, o gozdarstvu, planšarstvu so nam nad vse dobrodošla. Iste stvari, ki se v političnem časopisju obravnavajo največkrat površno, se naj obravnavajo v »Zadrugi« temeljito: saj so pogoj vsakdanjega našega kruha! Zato bodi tudi naša skrb, da podpremo »Zadrugo« tudi materijelno, z naročnino. S tem olajšamo »Zadružni Zvezi« težko denarno breme, ki ga ima z listom, omogočimo pa tudi s tem razvoj in razširjenje listovo v vsakem oziru. Že enkrat smo poleg prijateljev in pospeševateljev našega zadružništva pozvali premožnejše naše denarne zavode, društva, korporacije in vse zadruge, naj naročujejo po več izstisov našega lista in ga dele med ljudstvo. Zadruge, društva in korporacije dobe itak list po 2 kroni. Poleg tega pa pričakujemo tudi, da se posamezniki v večji meri oglase za list in ga tudi plačujejo. Posebno na to bi dosedanje naročnike z ozirom na začetek 2. polletja vljudno opomnili. 3 krone za celo leto so malenkost, ki se jih za gospodarski list že lahko žrtvuje. Z zadružnim pozdravom uredništvo. Občni zbor Zadružne Zveze v Celju. Dne 13. junija t. I. je imela ta Zadružna Zveza v Mariboru svoj tretji redni občni zbor, katerega se je udeležilo jako lepo število naših zvestih zadrugarjev in najodličnejših zadružnih strokovnjakov. Nad vse častno so bili zastopani Štajerci in Korošci, dočim je bila udeležba iz Kranjskega in Primorskega manjša. Zadružna Zveza v Celju združuje jako lepo število zadrug iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, ki se zopet delijo v posojilnice, mlekarne, nakupovalne in prodajalne, kletarske, vino-reiske in sadjarske zadruge itd. Samo ob sebi je toraj umljivo, da je tako veličastna organizacija vedno močen činitelj in steber našega slovenskega gospodarstva. Kljub vsem mnogostranskim ozirom ,se Zadružna Zveza v Celju lepo razvija, načelstvo pa mirno gleda v bodočnost in je prepričano, da treznof, dobro premišljeno delo vedno doseže za-željen uspeh. ?, < Poročilo (ravnateljstva navaja,, da je štela Zadružna. Zveza koncem leta 1907 okroglo 200 zadrug, med temi 80 Raiffeisenovk. in 73 kmečkih posojilnic takozvanega mešanega ustroja,- Njen delokrog pa: se,, razteza, kakor je zgoraj navedeno, na vse cislitvanske jugoslovanske dežele, o Posebno važnost polaga Zadružna Zveza na denarno; sporavnavo med članicami; Denarna centrala; je ,po strokovnjakih popolnoma moderno urejena .in se je zlasti v pretečenem letu pokazala vsa njena velika dobrota. Koncem preteklega leta pojavila : se- je namreč na vesoljnem denarnem trgu občutna kriza, ki je bila najbolj posledica gospodarskega poloma v inozemstvu. Draginja jeM.oekolikch zadela tudi našo Zvezo, katero smo i vendar ;v vsakem oziru srečno prestali. Da je Zadružna Zveza pri denarni sporavnavi na svojem mestu, priča tudi dejstvo, da je imela v celem letu nad 15 milijonov kron prometa, kar gotovo z ozirom na naše razmere ni malo. Zadružna Zveza izdaje tudi svoje strokovno glasilo »Zadruga«, katero si je pridobilo med zadružnimi strokovnjaki in tudi v višjih krogih prav dobro ime. To je dolokrog Zveze, narisan seveda le prav površno. Sedaj pa k podrobnostim! Ob 10. uri je otvoril predsednik Zadružne Zveze g. Mihael Vošnjak občni zbor, pozdravil prav iskreno navzoče ter konstatiral sklepčnost istega. Nato je podal ravnatelj temeljito poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu, kar navajamo itak na drugem mestu. G. dr. Alojzij Brenčič je poročal v imenu nadzorstva kot načelnik istega ter predlagal odobritev računskega zaključka in bilance za preteklo leto. Konstatiral je, da je račun popolnoma pravilen in da odgovarja do pičice vsem postavkam v glavnih knjigah. Predlog se je soglasno odobril. Deležem so se določile 41/2°/o obresti, čisti dobiček pa se je pridjal rezervnemu ■fondu za morebitne izgube. G. Franjo Jošt je nato prečital revizijsko poročilo Splošne zveze na Dunaju, ki se je z odobravanjem vzelo na znanje. Nadalje so se izpremenila pravila v nekaterih §§. Razprava je bila zelo živahna in poduči jiva. Vršile so se tudi volitve v načelstvo in nadzorstvo, pri čemur pa je ostalo večinoma vse pri starem. Pri slučajnostih se je odlasil k besedi tudi gospod Turk iz Borovelj na Koroškem ter pojasnil nekatere prav neosnovane napade na novoustanovljeno posojilnico v Borovljah, v kateri vidijo istorodni nasprotniki nekako konkurenco, čeravno se je ta zavod ustvaril le iz zgolj gospodarske in narodne potrebe ter izpodbil tudi vsa tozadevna nenarodna in neumestna predbaci-vanja, kakoršna hočejo nasprotniki natveziti Zadružnej Zvezi v Celju. Sprejela se je tudi enoglasno ta-le resolucija: »Občni zbor nujno priporoča svojim članicam, osobito manjšim posojilnicam, naj svoje prihranke ali vloge nalagajo edino le pri Zadružnej Zvezi in le v nujnih slučajih pri drugih zavodih«. Po zborovanju, ki je trajalo skoraj tri ure, je bil na verandi Narodnega . doma skupen obed udeležencev, na kar so se ca zborovalci razšli z zavestjo, da vršijo dobro in rodoljubno- delo ter. s trdnim sklepom, oklepati se svoje Zadružne. Zveze še tesneje. ‘V^ • •'' • ^ ■ • 3 • J j Poročilo Zadružne Zveze pri občnem zboru dne 13. junija 1908. n vo (Poročevalec ravnatelj Franjo Jošt.) , Slavni občni.zbor! Danes nekako zaključujemo četrt stoletja, odkar naša organizacija deluje na zadružnem polju, kar se mi zdi potrebno omeniti le mimogrede. Preobširno bi bilo navajati vse podrobnosti, ki smo jih izvršili v teku 25 letnega svojega ob-statika in ni časa k temu, da bi te stvari danes ponavljali. Zaradi tega pa naj mi bode dovoljeno sklicevati se na opis našega 25 letnega delovanja, kakor ga je prineslo naše strokovno glasilo «Za-druga» v svoji prvi letošnji številki in še na posebno oceno tega delovanja, kakor ga je prinesla »Zadruga« v svoji tretji letošnji številki kot posnetek iz odličnega strokovnega lista »Oester-reichische landwirtschaftliche Genossenschafts-presse«, katero izdaje »Splošna zveza kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju« pod uredništvom predsednika iste barona dr. Storcka. V navedenih dveh številkah »Zadruge« pa tudi vseh naših do sedaj obelodanjenih »Letopisih« bodo našli cenjeni zborovalci vse podrobnosti in velezanimive podatke, pod kakimi avspicijami se je začelo pred 25 leti na Slovenskem narodnogospodarsko in zadružno delovanje. Pravična zgodovina nam mora priznati, da smo na tem polju začeli orati celino mi Celjani in da po vsej pravici imenuje hvaležen slovenski narod našega velecenjenega predsednika inženirja g. Mihaela Vošnjaka kot očeta slovenskega posoiilništva, katero ie podlaga vsemu drugemu zadružništvu. Uvodoma sem že omenil, da te besede le mimogrede. Danes mi je imenom načelstva poročati o delovanju v upravnem letu 1907 in o stanju centralne blagajne. To poročilo ni baš letos tako prijetno, kakor je bilo druga leta, zlasti ne drugi del, kakor bomo slišali pozneje. Ob sklepu leta 1906 je štela naša »Zadružna Zveza« 167 zadrug. Tekom leta 1907 se je na novo ustanovilo in pristopilo 33 zadrug; izstopila ali prostovoljno likvidirala pa ni v teku upravnega leta 1907 nobena zadruga, tako da je štela »Zadružua Zveza« ob koncu leta 1907 skupaj okroglo 200 zadrug. Pri tej priliki naj omenim, da je štela »Zveza« pred 10 leti, ko je nastavila takrat prvega svojega stalnega uradnika V osebi moje malenkosti kot člane le ca. 40 zadrug, katero število se je povzpelo po sedanjem intenzivnem delovanju tako visoko. Razun teh 200 zaidrug pa, ki so bile koncem leta 1907 pri »Zvezi«' učlanjene, smo ustanovili v četrtstoletja svojega obstanka ali vsaj ustanovitev inspirirali ter jo pospešili, gotovo še najmanj 100 raznih zadrug, ki pa danes niso več naš član iz vzrokov, katerih razmotrivanje je na tem mestu bolje opustiti. Pri vsem tem pa moram vendar opozoriti, da so vse po nas ustanovljene zadruge pokazale tudi življenjske pogoje ter so eklatantno dokazale, da je bila njih ustanovitev potrebna. Navedenih 200 zadrug se razdeli po kakovosti tako-le: I. Posojilnice Raiffeisenovke ..................80 II. Druge zadruge, in sicer: 1. Kmečke hranilnice in posojilnice našega ustroja...............................73 2. Nakupovalne in prodajalne zadruge 2 3. Mlekarske in sirarske zadruge . . 21 4. Kletarske, vinorejske in trgovske zadruge .................................. 4 Prenos . . .180 llznos j . . 180 . \ _• 7 v- V. • t .A k v . Jš 5. Zavžitne, gospodarske in trgovske zadruge ..... ............................ 12 6. Delavske stavbene zadruge .... 3 7. Razne druge zadruge ............. 5 Skupaj torej zadrug . . . 200 Po deželah delokroga »Zadružne Zveze« se razdelijo zadruge sledeče: Koroško........................ .22 Kranjsko .......................61 Primorsko...................... 37 Štajersko . . . . ... . 80 Izmed 80 v »Zadružni Zvezi« včlanjenih Raiffeisenovk jih spada na Koroško................. . o. .n 5-4->t Kranjsko . . . . . . . . 18 Primorsko ........ 10 Štajersko ......................47 Iz te specifikacije je razvidno, da izvršuje svojo nalogo glede zadružnega delovanja naša »Zveza« poglavitno na Štajerskem in Koroškem ter da smo postavili zlasti na Štajerskem posojilnice Raiffeisenovega ustroja na tako stopinjo in do takega- števila, ki imponuje tudi drugim našim sodeželanom in istim organom, ki posebej ne-’ gujfejo in favorizirajo takozvano specifično kmetijsko zadružništvo, iz česar pa nikakor ile sledi, da ne bi Istotako imelo vso Ostaio naše zadružništvo, ki se je ustanovilo že davno poprej, predno so se pojavili ti novodobni nazori, značaja čistega kmetijskega zadružništva, katero dejstvo sem vsaj jaz v teku svoje 16 letne zadružne prakse vselej in povsod najodločneje zagovarjal in zastopal in česar tudi v bodoče ne bodem opustil storiti. Samoobsebi se razume, da se je ustanovilo, oziroma pristopilo tudi v tekočem letu že več zadrug, nekaj pa jih je članstvo odpovedalo, kar pa bode spadalo v poročilo občnega zbora prihodnjega leta. Razun navedenih 200 včlanjenih zadrug je tudi »Zadružna Zveza« sama zadruga v svrho, da kot taka lahko izvršuje za svoje članice denarno sporavnavo v smislu svojih pravil. Vrhutega‘šteje »Zadružna Zveza« za svoje članice še 18 fizičnih oseb, ki morajo biti člani po določilih pravil zaradi tega, ker so izvoljeni v načelstvo in v nadzorstvo. Pri tej priliki se mi z ozirom na vladajoče razmere v naših kronovinah zdi primerno navesti besede, katere je lansko leto govoril na baš tem le mestu generalni predsednik »Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih« g. bar. dr. P. Storck pri našem takratnem rednem občnem zboru. Mož je govoril doslovno tako-le: »Marsikatere zveze so le ponosne na veliko število članic, skušajo isto pomnožiti, kar ni najvažnejše; najvažnejše je, kako zadruge delujejo in kak dobiček donašajo! Intenzivno spopolnjevanje manjšega števila zadrug je dosti boljše, kakor prostran okoliš, kateri se ne more primerno obdelati.« Žalibog, da se tisti, katerih se tičejo ravnokar navedene besede najbolj, po istih niso ravnali. Najvažnejša in najpoglavitnejša naloga »Zadružne Zveze« je pač že od nekdaj izvrševanje obligatoričnih revizij pri svojih članicah. Tem važnejše so postale te revizije počenši od leta 1903, ko se je uveljavil, kakor znano, zakon o obligatoričnih revizijah vseh pridobitnih in gospodarskih zadrug in društev. Dosedaj so bile v smislu določil revizijskega zakona in po uveljav ■ Ijenju istega revidirane vse zadruge najmanj po trikrat, mnogo istih pa tudi še po večkrat. Revizijsko koncesijo smo dobili, kakor je znano, med prvimi izmed vseh avstrijskih zvez od visokega c. kr. notranjega ministerstva. Revizije je izvrševalo razun mene še osem zunanjih revizorjev, katere smo kot take nastavili, jih pustili vpisati, kakor je po zakonu predpisano, pri pristojnih c. kr. višjih sodiščih ter jih službeno zaprisegli. V letu 1907. je bilo izvršenih vseh revizij 119. Vsaka revizija traja najmanj po eden dan, pri nekaterih pa se je potrebovalo po dva, tri in tudi še po več dni, kakor so pač razmere nanesle. Seveda take, dalje časa trajajoče revizije povzročijo »Zvezi« tudi razmerno mnogo večje stroške. Od navedenih 119 revizij jih spada na Koroško......................18 Kranjsko.....................32 Primorsko....................29 Štajersko....................40__________________ Skupaj torej . . .119 revizij. Na mojo malenkost pripada le 24 oficijelnih revizij, vse druge so izvršili ostali naši revizorji. Razume se pa, da smo imeli nebroj drugih potov z ustanovnimi zborovanji, prvimi uradnimi dnevi, napravami bilanc, občnimi zbori, podučnimi predavanji in sestanki i. t. d., i. t. d. in veliko število težavnih in zamudnih potovanj, katera so zadela po pretežni večini mojo malenkost in o čemur se je podrobno poročalo vedno pri rednih sejah načelstva. Vspehi revizij se vidno kažejo od leta do leta ter se zamore z velikim zadovoljstvom kon-štatovati, da so skoro vse naše zadruge brez izjeme v najlepšem redu, četudi tupatam še ni vse tako, kakor bi bilo želeti in kakor se naroča pri revizijah. Vzlic temu pa kažejo izkušnje, da bode v bodoče morebiti vendar kazalo odrediti takozvane generalne revizije, ki bodo trajale po več dni in h katerim bode potreba povabiti tudi zadružnike in vlagatelje, da pridejo k reviziji s svojimi zadružnimi in vložnimi knjižicami, ker je preveliko zaupanje eni sami osebi vendar že marsikje v teku let rodilo zle posledice. Kar se tiče notranjega delovanja, naj navedem sledeče: Načelstvo je imelo tekom upravnega leta 1907 rednih sej 8, v katerih je reševalo vse v njega področje spadajoče zadeve. V tekočem letu se je vršilo do danes zopet že 6 sej načelstva. Nadzorstvo je imelo v pretečenem upravnem letu 3 seje, v tekočem letu pa že zopet dve seji. Skupna seja načelstva in nadzorstva se je vršila leta 1907, kakor so iste odločene po zadružnih pravilih, dne 25. oktobra ob priliki, ko sta izvrševala obligatorično revizijo imenom »Splošne zveze« na Dunaju gg. Faschingbauer in Huda-biunigg, o čemer bodemo itak slišali pri točki 5. današnjega dnevnega reda. O vseh teh sejah so pravilno sestavljeni v posebnih za to določenih knjigah natančni zapisniki, ki so vselej od vseh pri seji navzočih tudi redno podpisani. Vsa druga zadružna, pisarniška in blagajniška opravila denarne centrale pa je izvrševala uradna pisarna, sestoječa sedaj iz ravnatelja v osebi moje malenkosti, iz blagajniškega nadzornika g. dr. Vek. Kukovca ter iz 1 knjigovodje in 1 asistenta; prvoimenovana dva opravljata svoje posle kot uda načelstva. Da je vse zadružno opravilo težko upravljal tak mali uradniški aparat, sledi pač najbolje iz dejstva, da so uradne ure vsak dan brez izjeme od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—7. ure popoldne. O prometu in uspehih zadružne centralne blagajne, ki je baš v pretečenem letu pokazala vso veliko potrebo njenega obstoja ter njene moderne ureditve, se bode poročalo itak pri točki 2. dnevnega reda, vsled česar se jaz pač lahko omejim na konštatiranje suhoparnega dejstva, da bi naša »Zadružna Zveza« brez lastne in samostojno upravljane denarne centrale ne bila postala nikdar to, kar je ista danes, da ne rečem druzega. V pisarni smo prejeli v letu 1907 približno 5200 uradnih dopisov, aktov in korespondenc, razposlalo pa se je poleg na več tisoče broječih okrožnic, pozivov, opominov, brzojavov in raznih drugih cirkularjev ter nad 4600 uradnih spisov in dopisov. V mnogih slučajih smo se morali posluževati tudi telefona, ki je zlasti za domači promet velika dobrota. Kakor vedno, so se tudi v pretečenem letu obračale zadruge na nas z najraznovrstnejšimi vprašanji in prošnjami. Morali smo jim napravljati prošnje za registrovanje, za spremembe pravil in spremembe v načelstvih, prošnje za pripo-znanje davčnih in kolkovnih olajšav ter jim pri- rejati tudi načrte za spremembe pravil. Pri tem naj omenim, da smo vstrezaje? naročilom visokega c. kr. poljedelskega ministerstva prilagodili tudi že pravila par zadrug tako, da bodo iste v bodoče prve raiffeisenske posojilnice, kakoršne želijo imeti na najvišjem mestu in da bode šlo naše stremljenje za tem tudi v bodoče. Izpolnjevali smo zadrugam pridobninske napovedi, izkaze za rentni davek in razne pristojbine i. t. d. Po potrebi smo izdelovali tudi pritožbe zoper previsoko obdačenje, oziroma zoper neopravičeno naložen davek in priklade in smo v mnogih slučajih po navadi dosegli tudi dobre uspehe. Prav tako kakor vsem drugim Zvezam se je bilo tudi nam boriti prepogostokrat z raznimi fiskaličnimi, pa tudi sodnimi in političnimi oblastmi bodisi zoper nepostavne in v zakonu neopravičene zahteve, bodisi glede drugih naših pravic. Za najvažnejše svoje delo in največjo skrb je smatrala uradna pisarna od nekdaj, da so letni računski zaključki, iz katerih se zrcali vse delovanje, kakor tudi tozadevna poročila, ki so po zadružnem zakonu predpisana, pravilni in to v vseh svojih oddelkih, to je v denarnem prometu, v bilanci in v računu dobička in izgube. Iz navedenega razloga in ker se je ravno v pretečenem letu ustanovilo mnogo novih zadrug, ki so polagale svoj računski zaključek prvokrat, smo priredili h koncu leta 1907 v Celju vnovič zadružni tečaj, katerega se je udeležilo nad 50 knjigovodij, oziroma tajnikov raznih zadrug in katere smo z večdnevnim praktičnim delom popolnoma izšolali za dobre voditelje naših novoustanovljenih kmetijskih zadrug, oz. Raiffeisenovk. Ker je skušnja pokazala, da so taki zadružni praktični tečaji najboljši za temeljito izšolanje dobrih zadružnih delavcev, bode morala biti skrb »Zadružne Zveze«, da take podučne tečaje dosledno in pogostokrat prireja. V tem oziru ne bode mogoče štediti niti truda niti stroškov, ker so lepi uspehi najboljše zadoščenje za oboje. Slej ko prej oskrbujemo, oziroma naročujemo vsem svojim starejšim članicam, ki se za to na nas obračajo, zlasti pa vsem na novoustanovljenim zadrugam potrebne blagajne, knjige, knjižice in tiskovine, kakor tudi vse druge uradne in pisarniške potrebščine. Po našem posredovanju in na naše stroške so zavarovane zadruge tudi, ki takih zavarovanj niso že poprej same sklenile proti vlomu in tatvini, kar je zelo velika dobrota, o katerej bode znal mnogo dobrega povedati zastopnik Hranilnice in posojilnice v Velikovcu, ako je med cenjenimi zborovalci navzoč. Kakor prejšnja leta, je izdala »Zadružna Zveza« tudi v pretečenem letu svoj običajni Letopis, ki povzroči mnogo stroškov, napornega truda in dela ter vzame sestavijatelju ogromno dragega časa. Vsekakor pa je natančna zadružna statistika velike važnosti, kar priznavajo celo najvišji uradi in bode vsled tega gotovo potreba izdajati statistične Letopise tudi v bodoče. Letopis za upravno leto 1907 je že v delu in bodemo istega zaključili, kakor hitro prejmemo od vseh zadrug njihove računske zaključke in zaželjene statistične podatke. V tem oziru prosim danes ponovno vse navzoče zastopnike in pooblaščence zadrug, naj domov prišedši skrbijo za to, da se nam čim prej dopošljeta po dva izvoda računskih zaključkov. Prosili smo zadruge za iste naravnost že ponovno, toda od nekaterih žal, mnogokrat ni mogoče dobiti niti računa, še manj pa kakega odgovora, kar pač ne služi nobeni zadrugi v čast. Postavna predpisana revizija, kakoršni je podvržena tudi »Zadružna Zveza« kot zadruga, se je izvršila, kakor že poprej omenjeno, od 22. do 26. oktobra 1907. Izvršila sta revizijo po nalogu »Splošne zveze« podpredsednik iste g. Fasching-bauer, nižjeavstrijski deželni računski svetovalec in g. Karl Hudabiunigg, štajerski deželni računski revident: prvi je češkega, drugi pa slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen. Omenim pač lahko tukaj le toliko, da je navedeno revizijsko poročilo, kakor bodemo itak slišali, za »Zadružno Zvezo« v vsakem oziru ugodno in za vse njene funkcijonarje nad vse častno. Potruditi pa se hočemo tudi v bodoče, da bodo še zanaprej vsa revizijska poročila enako ugodna, kakor je bilo prvo. Pri tem se namreč ne sme prezreti, da oni funkcijonarji, katerim je pripadla zlasti moderna ureditev denarne centrale, niso, kakor se je to zgodilo pri drugih zvezah, šli nikamor prakticirat, nego smo poslovanje uredili po svojih dosedanjih desetletja trajajočih izkušnjah in po' potrebah, kakoršne smo poizvedeli pri svojih najboljših in najzvestejših članicah. Poleg nebroj drugih opravi! izdaja »Zadružna Zveza« v lastni režiji svoje glasilo »Zadruga«, ki izhaja sedaj kot mesečnik in katero dobivajo vse naše članice v dveh izvodih brezplačno. Za list smo pridobili za sodelovanje najodličnejše strokovnjake iz zadružne in narodno 7 gospodarske stroke ter si je isti v vsakem oziru pridobil splošen ugled in je za razvoj našega zadružništva neizmerne važnosti. Želeti bi bilo le z ozirom na velike stroške, ki so z istim zvezani, da bi ga naše čislane članice med svojimi zadružniki razširjale ter v to svrho naročile večje število »Zadruge«. To breme bi bilo za posamezne zadruge majhno, dočim mora postati nam samim, če se vse nam naloži, neznosno. Tudi posameznih naročnikov je le malo. Naše delo na polju kmetijskega zadružništva je uvidelo sedaj tudi c. kr. poljedelsko minister-stvo ter nam je v kritje režijskih izdatkov naklonilo za pretečeno leto 6000 K državne subvencije, kar je sicer malo, a vendar nekaj in kar naj bode začetek bodočim večjim podporam, za katere bodemo prosili. Podpora seveda nikakor ne odgovarja stroškom, ki jih imamo pri snovanju in nadaljnem pregledovanju kmetijskih zadrug, vendar nam je ista vsaj delno zadoščenje za naše tradapolno in nesebično delovanje na polju kmetijskega zadružništva. Prosili smo tudi za primerno podporo iz deželnih sredstev, dobro vedoč, da dežela izdatno podpira nemško zadružno zvezo v Gradcu, toda naša prošrtja je ostala doslej vzlic temu, da se je za njo zavzela tudi naša slovenska deželno-zborska delegacija, glas vpijočega v puščavi. Saj smo že navajeni, kako nam režejo v Gradcu kruha, pri tem pa brez vse potrebe pošiljajo iz Gradca svoje ljudi v naš zadružni okoliš na Spod. Štajerskem nasproti vsem pravim zadružnim principom. Upajmo, da bode tudi v tem oziru zavel v bodočnosti bolj ugoden veter. Da bi lažje začeli izvrševati tudi upeljavo blagovnega prometa za svoje članice, je »Zadružna Zveza« že poskrbela za primerne prostore irr si nabavila v 'pretečenem letu v najbližji bližini kolodvora in pošte v Celju svoj Zadružni dom. V to svrho in zferadi tega, da pridobimo strokovno izobraženih moči, posebno za pospeševanje nedenarnega zadružništva smo dali, oziroma preskrbeli potrebne podpore tudi dvema nadarjenima mladeničema, ki se v to svrho pripravljata na zadružnih strokovnih šolah in praktičnih tečajih v tujini, katera bodeta lahko po dovršenih naukih svoje znanje uspešno porabila za povzdigo našega kmetijskega nedenarnega zadružništva, kjer nas čaka še vse 'Skupaj največ dela. Tudi to panogo zadružništva hočemo v bodoče po svojih najboljših močeh intenzivno negovali; zaradi tega je najbolj obsojanja vredno vsako nepotrebno cepljenje, ki se žalibog pojavlja in ki moči le oslabuje, namesto da bi se medsebojno podkrepili k skupnemu delovanju. Poskusi, ki smo jih napravili že predlanskim z upeljavo hišnih hranilnih nabiralnikov, so se najboljše obnesli. Uvedlo je te nabiralnike že mnogo zadrug, ostalim pa priporočam, da to čim-prej storijo. In s tem sem prišel nekako do denarne centrale, katere delovanje mi je tudi vsaj na kratko omeniti* četudi bodemo slišali pozneje oficijelno, statistično in številkarsko poročilo iz računskega zaključka, katerega je pustila »Zadružna Zveza« v tej obliki le začasno natisniti, ki se pa lahko tako v poročilu, kakor tudi v svojih računskih odstavkih po potrebi in eventualnih sklepih popravi. Račun odgovarja do pičice vsem postavkam v glavnih in pomožnih knjigah, kar je na originalu istega potrdilo tudi načelstvo in nadzorstvo pri svoji skupni seji, pri kateri ga je pregledalo. Upravno leto 1907 je bilo leto draginje in tesnobe na denarnem trgu, katera se je občutila posebno zadnje tri mesece in katera je segala daleč preko mej naše ožje domovine. Bili ste to večinoma posledici gospodarskega poloma v inozemstvu. Naša »Zadružna Zveza« je to draginjo tudi nekoliko občutila, kateri vzrok tiči v tem, da je njena denarna centrala mlada in zaradi tega ne razpolaga še z veliko obratno glavnico ter da se naše zadruge veliko premalo držč in zavedajo zadružne discipline, vendar je hudo krizo srečno prestala, če tudi bilančni efekt zaradi tega ni tako povoljen. V poštev pride pri tem v prvi vrsti centralizacija celega denarnega prometa v zadružni centralni blagajni. Dolgo let smo se borili za pre-ustrojitev »Zveze« na zadružno podlago ter za ustanovitev lastne zadružne denarne centrale in naše prizadevanje se je konečno s pomočjo vnetih zadružnih delavcev tudi vresničilo. Pričakovati je bilo, da se bodo vse zadruge takoj od početka ali vsaj kmalu začele oklepati najtesneje svoje denarne centrale. AH* temu žal ni bilo vedno in povsod tako. Na veliko obžalovanje moramo konštatirati dejstvo, da še zlasti nekatere večje domače, pa tudi zunanje posojilnice skoro popolnoma nič ne poslužujejo svoje lastne denarne centrale, odn. da najdejo isto le takrat, če od nje kaj potrebujejo. Navedel bi lahko, česar nočem storiti, nekaj najbližjih posojilnic, ki razpolagajo s stotisoči, da z milijoni denarnih preostankov, od katerih pa je centrala do sedaj bore malo videla; z vsem drugim našim zadružnim denarjem se pa 'okoriščajo nezasluženo razni tuji in taki zavodi, ki naše zadružne organizacije popolnoma nič ne brigajo in odnašajo le dobiček iz naših vrst tako, da isti ne pride potem nikdar in nikjer v prid naši zadružni organizaciji, kakor tudi ne naši splošni slovenski javnosti. To je fakt, ki se ne sme več prikrivati in kateremu se mora v okom priti. Nasprotno^ pa zaslužijo, kar se denarne centralizacije tiče, zlasti naše manjše štajerske, kakor tudi nekatere koroške članice vse priznanje, katerega nočem kratiti tudi nekaterim starejšim, naši zadružni organizaciji od nekdaj zvestim posojilnicam. Baš kar se tiče tesnejega oklepanja vseh zadrug na svojo Zadružno centralo, bode treba> kakor želi to samo c. kr. poljedelsko ministerstvo in Splošna zveza na Dunaju, v bodoče najintenzivneje uvaževati dejstvo, da v skupnosti in slogi je naša gospodarska, v skupnosti pa bode tudi naša narodna moč. Ako se koncentruje ves promet gledč blagajniških preostankov, ki jih imajo naše zadruge — izjeme so seveda povsod in morajo biti povsod mogoče — okrog lastne zadružne centrale, potem bode tem lažje mogoče vplivati na regulacijo obrestnih mer za vloge in posojila in če je centralizacija potem izvedena tako, kakor bi morala biti, se nikdar in nikomur ne bode potreba bati kake denarne krize, še manj pa kakoršnekoli izgube gledč naložb svojih blagajniških preostankov. S tem pa bode v najkrajšem času dosežen vrhovni namen Zadružne Zveze, da bode namreč ista pokrivala svoje ogromne režijske izdatke deloma iz subvencij, deloma pa iz lastnega čistega dobička tako, da bode mogoče potem vendar kmalu ugodno in definitivno rešiti pereče vprašanje gledč sedaj potrebnih letnih prispevkov, gledč katerih se tu pa tam oglašajo nekateri nezadovoljneži, če tudi smemo na svojo zadovoljnost ko.nstatovati, da je istih le malo ter da pretežna večina starejših in bogatejših zadrug uvidi potrebo, da podpira svoje mlajše in šibkejše sestrice s tem, d^ podpira Zadružno Zvezo z letnimi prispevki, ki pridejo edino le v prid tem mladim in-na novo ustanovljenim zadrugam, kajti slednje v prvih letih svojega, obstanka ne morejo ničesar plačati; Zadružna Zveza jim pa tudi, ako jej ostanejo zveste, ničesar ne računa vzlic temu, da ima baš z njimi največ duševnega in materi-,! ,, jelnega truda. , . . Nikakor ne morem zamolčati na tem mestu tudi žalostnega dejstva, da so Zadružno Zvezo in njene funkcijonarje zlasti pa najbolj mojo malenkost v pretečenem in še v novejšem času hudo in povsem neosnovano napada-H razni slovenski časopisi. Resnici na ljubo in-v naše za-r : doščenje bodi tukaj povedano, da so bili vsi tozadevni napadi in vsa podla in neosnovana sumničenja od kraja do konca iz trte izvita laž, katere je rodila le gola sebičnost in strankarska osebnost in strast. To je potrdila tudi uradna revizija iz Dunaja, katero smo v tem oziru še poseaej zahtevali, ki je obrekovalcem tudi sapo h zaprla, dasi začenjajo sedaj vnovič razdirati to,.'.' kar smo z velikimi težavami zgradili v dolgi vrsti let. Prepričali pa ste se lahko tudi, da na taka opolzela pota vsem mnogoštevilnim svojinf znanim in skritim sovražnikom nismo hoteli slediti, četudi so isti to srčno želeli, ker v pravem in poštenem zadružnem delovanju ni mesta za brezplodno strankarstvo in še manj za kakoršno-koli politiko. Upajmo, da bodo vendar enkrat uvideli vso nečednost takega početja in Bog daj da bi se spametovali poprej, kakor bi utegnila naši skupni in dobri stvari občutno škdodovati., Z doseženimi vspehi smo menim, lahko v vsakem oziru zadovoljni. < ; •• • . - Odhajajoč od tukaj pa vzamimo s seboj trden sklep, da bodemo po dosedajšnjih potih, kakor nam jih je začrtal naš velezaslužni gpspod predsednik in katera odobravajo tudi na pristojnem mestu, hodili tudi bodoče drugo zapričeto četrtstoletje našega zadružnega delovanja in da z istih raznih in poštenih potov ne bodemo nikdar krenili. Vse dobromisleče nasvete bodemo vsak čas z veseljem radi poslušali in jih po možnosti upoštevali. , . . Vsak odkritosrčen in pošten rodoljub,flam je v vrstah našega dela, katerega imamo še polne roke, dobro došel. Sklepam z željo, naj bi .se kmalu polegli čimprej sedajni burni časi in ako še n§ povsod, naj bi korakali v eni vrsti vsi Slovenci vsaj na , narodno-gospodarskem in zadružnem. polju, posnemajoč tako naše vrle brate Čehe. Brez dvombe smgm končati z zagotovilom da je vsaj od naše strani v to pripravljanje naj-, več dobre volje Jn da bodemo, zaželjene vspehe tem lažje dosegli, ker dobimo kmalu nov zadružni zakon, ki nam bode dal, kakor je pričakovati, v roke tudi potrebnihi.močij, , , ■ - (Poročilu je sledilo živahno, odobravanje in se je. poročevalcu izrekla soglasno zahvala.) .N-v ' ... v-'* ,i,v*'irž>nbti' r.%?- ua Črtice o mleku in njega izdelkih. Piše —ko. 7-,; Vi* !- I ... S{ IV! (Dalje.) ; • i • ■' 2. Pogreški in pomanjkljivosti mleka. ' Pogreški in napake v mleku* so različnih^' lastnosti in zunanjih znamenj; pokažejo se že takoj pri molži, n. pr. rudeče mleko ali pa se pokažejo čez nekoliko časa, ko mleko stoji, predrto se predela n. pr. vodeno mleko. Vzroki teh napak niso popolnoma znani, moramo pa upoštevati pomanjkljive lastnosti mleka z odrom na barvo, okus, duh, obstojne dele, stanovitnost in obstanek pri posnemanju, medenju i. t. d. ker znanost še ni odkrila zanesljivih in dobrih sredstev za od^ pravo teh napak. Razločujemo pa sledeče pogreške: a) vodeno mleko, b) vlečljivo mleko, c) prehitro skisano mleko, d) grenko mleko, e) rudeče-mleko, f) rumenkasto mleko, g) modro mleko (plavo), h) premastno mleko; lahko navedemo še:-i) preobila molža, in j) prepičla molža. A. Vodeno mleko. Ako je mleko prevodeno, t. j. ima v sebi malo smetane in sira, je že zunanja podoba neokusna. Mleko ni lepo-bele barve, temveč modrikasto (plavkasto.) Vzrok prevodenemu mleku so: slaba, vodena krma, posebno zelenjava; pokvarjen želodec, motenje prebave in tudi pojanje živali. Vsled zadnjih dveh vzrokov se ta napaka kmalu odpravi, kakor hitro je vzrok odstranjen. Ako merimo specifično težo takega mleka, ima navadno 1 '028. Kako se specifična teža meri, slišali bodemo pozneje. Če je vzrok slaba krma, se mora nadomestiti z boljšo, posebno če se še doda nekoliko ovsa. Ako je vzrok pokvarjen želodec, slabo prebavljanje, dajati moramo živali grenkih zdravil, najbolje rmana ali kalmeža. Seveda, če krava oboli na želodčnem katarju ali kar je še huje, na jetiki, ni drugega sredstva, da se jo spita in proda za meso. B. Vlečljivo, žlemnato mleko. Če prelijemo tako mleko iz ene posode v drugo, ne tvori tenko tekočega curka, ampak podobno je glede vlečljivosti beljakovini jajca, oljnato tekoče in se vidijo v njem večje ali manjše niti. Vlačljivo, žlemnato mleko se počasi kisa in pusti smetano le počasi na vrh. Smetana se zelo peni ter da slabo, neokusno in žaltavo surovo maslo. Vzroka takemu mleku še ne vemo natanko, kakor tudi ne prave pomoči proti temu nedostatku. Najbolje je, da se tako mleko porabi za prašiče, če se tu ali tam kaj takega prigodi. Kot vzrok dolžimo, če dobi žival: lipovo, jelšovo, trtno listje, krompirjevec, kiselco, volovski jezik; gotovo je vzrok tudi slab želodec in pa slabo snažene posode ter vlažne in zaduhle shrambe. Plesniva in kisla krma se kravam iz tega vzroka ne sme krmiti. Če pa ima krava tako mleko in prihaja od krme, se mora ta večkrat premeniti, kuhinjske soli, stolčene krede ali grenkih zdravil živali dajati, istotako priporočajo cvetje hmelja v litru olja skuhati, kateremu se pridene dobro pest grenke soli ter to živali dati. Če se smetana nerada umede, ne smemo jo starati, ampak sproti umesti, ter tako ugreti, kakor bodemo še popisovali. Ljudje poskušajo v takih slučajih to in ono. Dodajajo smetani čebule ali pa mečejo v njo kak krajcar (denar). Če je vzrok v posodah, se morajo z apneno vodo, oziroma z razstopino sode dobro in večkrat pomiti. Ako pa shrambe niso vzorne, storimo najbolje, da jih zažvepljamo. Mi zapremo dobro okna in vrata, v shrambi pa zažgemo žveplo, tako razvijajoč se dim uniči vse glivice, ki se nahajajo v kleti, da kvarijo mleko. Seveda se mora shramba nato več časa prav dobro zračiti in prebeliti. Pravijo, da Skandinavci z dodatkom zelišča »homulica, pinguicula vulgaris« napravljajo nalašč vlečljivo mleko, katero se ohrani mesece dolgo nepokvarjeno in užitno. C. Prekmalu skisano mleko. Se takoj po molži ali pa ko se zavre, oziroma pri kuhi sesiri. Če se sesiri takoj po molži, vrši se začetkoma počasi, le na gotovih mestih, a ta mesta se vedno povečujejo in širijo ter tako branijo, da ne more tolšča na površje, zato se dobi od takega mleka prav malo smetane, katera se nerada umede (pini). Vzrok napaki je pokvarjen želodec; kisline, katere se uporabljajo pri bolni živini kot zdravila, tako: vinski kamen, solna kislina, kisla zelišča. Ob času hude vročine kriva je i ta, kakor naglo se spreminjajoče vreme. Najložje odpravimo to napako s snago, zračenjem in redom pri vseh opravilih. D. Grenko mleko. Treba je razločevati: 1. ali je grenko mleko takoj po molži, se tako namolze, ali 2. postane grenko mleko šele čez gotov čas. V prvem slučaju vplivajo največ grenki sokovi zelišč, n. pr. pelina, lopatike, grenke detelje, encijana, ogerščnih preš (repičnih), v veliki meri vživane ovsene in ječmenove slame, zlasti ob času, ko živina slabo prebavlja ter želodec ne prekuha grenkobe teh zelišč. Grenak okus in duh se pa dobi od povžitih zdravil: kafre, terpenti-novega olja, česna ali čebule. Če ima jedna žival v hlevu tako mleko, katero se zmeša z zdravim, postane vse slabo. Najslabše je, da pride grenak okus iz mleka v izdelke: maslo in sir. Pravijo, da se mleko krav, ki že dolgo molzejo, ne sme mešati z onim, katere še malo časa molzejo, baje, da je od starih bolj podvrženo grenkobi. Če pa postane mleko grenko šele čez gotov čas, je takoj po molži normalno, a dobi grenak okus in postane ob istem času močno kislo, smetana prihaja nejednako na površje ter je mehurjasta. Vzrok temu zadnjemu slučaju še ni znan. E. Rudeče mleko. Je zopet: ali vsled krmljenja gotovih zelišč ali pa vsled pritoka krvi, katera pride v mleko vsled udarca na vime, vnetja ali oslabelosti krvnih žilic. Če dobi mleko po krmi rudečkasto barvo, je za maslo, oziroma sir dobro, ker je lepo rumene barve. Ako tako mleko stoji na miru, se na dno ne usede rudečilo; če je rudeče vsled krvi, se do 1 --2 urnem stanju usede na dno rudečkasto zelena snov. Dobro ni, če uživa živina na paši premočne trave ali zelišča, kakor zlatice, brstje igličevja, kisle trave, saj je znano, da gre po uživanju teh rastlin celo krvava voda. Če hočemo pomagati, treba vzrok odstraniti in če so kriva gori imenovana zelišča, dajemo živini kuhovino lanenega semena s pridatkom malo kafre; med pijačo se meša sol, bodisi kuhinjska, navadna ali glavberjeva, oziroma grenka. Če je vzrok vnetja vimena ali surov sunek, treba ti zdraviti proti temu: če pa so oslabele krvne žilice vsled kake dolgotrajajoče bolezni, ji damo vsak dan po dvakrat kuhovino hrastovih skorij. F. Rumenkasto mleko. Prihaja navadno od uživanja rastlin, ki imajo mnogo rumenega barvila v sebi, te so: žafran, rabarbara, cvetoče zlatenice in korenje. Tako mleko ni škodljivo, le izdelkom se pozna, da so lepo rumeni, po odpravi teh rastlin pa beli. Vsled tega ponekodi maslo in sir v zimskem času barvajo z žafranovo Darvo. da izgleda izdelek vedno jed-nako, lepo rumen. G. Modro mleko. Ima sledeča znamenja; sveže namolzeno mleko stoji toliko časa nespremenjeno, dokler je sladko. Kakor hitro se prične kisati in sicer pri višji temperaturi ali toploti prej, pri nižji pozneje, nastanejo na površju male modre pikice, koje se razširijo le mestoma, ne čez vse mleko, ali pa preprežejo navadno vso površino mleka s svitlo modro barvo. Če se spreminja mleko v tem Stadiju, se spremeni modra barva često v rumeno, rudečkasto ali zelenkasto, mleko ima okus kislo smrdeč. Kakor hitro postane mleko kislo. t. j. da se sirnica sesiri, se modra barva ne razširja dalje. Upoštevati moramo, da plavo barvilo rastlin, kakor: esparzeta, grahora, večne detelje da modro barvo, ali to ni škodljivo ter se ne razširja tako kakor smo ravno opisali. Zgoraj opisano modro barvo in širjenje te povzroča mlečna glivica penicillium glaucum. Tako mleko je nezdravo, modra barva se prišteva k strupom (anilin); še celo prešičem se mora oprezno pokladati. Kakor hitro se ta bolezen prikaže, potrebno je neobhodno najnatančnejše snaženje, čiščenje in izkuhavanje posode. Mlečni prostor se z žveplom zakadi, dobro zapre nekaj časa, a nato pa skrbno prezrači. Posoda se izmiva z močno raztopino sode. Če je vzrok krma, kar pa ni nevarno, zadostuje kravam dati dvakrat na dan dobro pest glavberjeve soli z žlico janeža ali kimla. H. Premastno mleko. Da bi bilo mleko premastno, o tem, kakor mislimo, se ne bode nikak živinorejec pritoževal, ker čim več ima tolšče, boljše je. Omenimo le, da je tako mleko škodljivo sesajočemu teletu, ker dobi drisko, napraviti mu pa zamore tudi hromoto. V takem slučaju se daje živali bolj vodene k 1 a j e, da postane mleko bolj vodeno. Ravno to povemo lahko o preobilni molži. Samo ob sebi umevno pride v poštev, če bi žival vsled tega hirala in kumrala. Odpomore se, da živa! dobro krmimo in upravljamo. J. Prepičla molža. Ta se pa že tiče vsakega gospodarja, ker vsakdo rajši vidi, da krave bolj molzejo, nego pa manj. Pride od slabo redivne krme, pokvarjenega želodca, po močnem poželjenju (ob času pojatve.) Med ljudstvom vlada mnenje, da so zdravila, koje pospeše molžo, vendar od njih ni bogvedi koliko za pričakovati. Najbolje sredstvo je, da se dožene pravi vzrok ter ta odstrani. Omeniti je še, da je mleko, oziroma smetana, če je staro, večkrat plesnivo; zgodi se tudi vsled mlečne glivice oidium lactis, nesnage, da smrdi po gnilih jajcih, imenovali bi ga gnilo mleko; pri medenju po starem načinu se nerado umede, posebno od krav, ki že več časa molzejo ali so blizu poroda, če pride grenko mleko vmes ali pa zmlezva (kolostrum) napačna temperatura smetane, prehitro ali prepočasno pinjenje in pa nesnaga; peščenasto mleko-nastane, če je krma ali pijača bogata na apnur vsled tega se tvori v vimenu, oziroma seskih mlečni kamen. (Nadaljevanje sledi). O razveljavljenju plačanih dolžnih pisem. Ta zahteva je tako samoobsebi umljiva, kakor 2-f-2 =-4. Ako je namreč dolžno pismo plačano, to se pravi, ako je ves znesek, za katerega se isto glasi, z naraslimi obrestmi poravnan., je isto zadostilo svojemu namenu in zadruga ga več ne potrebuje. Ko je torej zadnji dolg poravnan, se mora dolžno pismo brez odlašanja dolžniku oddati, da sprejme s tem od zadruge pobotnico, da je ves svoj dolg poplačal. Namesto, da se dolžno pismo izroči dolžniku, se isto razveljavi lahko tudi na ta način, da se prečrta, raztrga ali pa sežge. Razveljava oz. uničenje dolžnega pisma pa se mora izvršiti v navzočnosti dolžnika, ker se mora ta prepričati na lastne oči, da si je zavod vzel pravico bodisi kar koli še od njega terjati. Ako dolžnik tega sam ne vidi ali v obče o tem nič ne ve, se lahko pripeti, da začne zaupanje do zavoda pešati, kajti kdo je porok plačniku, da je upnik dolžno pismo uničil, ali da ga zavod za znesek, katerega je.že plačal, nikoli več ne bo terjal ? Čisto naravno je, da ima vsak dolžnik take pomisleke, ki ga vznemirjajo, češ, kaj bo z menoj, ako me posojilnica terja še enkrat za vrnjeno posojilo, katero sem prejel za izboljšanje svojega blagostanja. Bilo bi pa tudi slabo znamenje za skrbnega in varčnega gospodarja, ki bi se ne bavil s takimi vprašanji. Navadno je v takih slučajih nezaupnost popolnoma neopravičena, vendar ni to nikakor zadrugi v čast in že iz tega vzroka bi morala biti vsacega knjigovodje oz. blagajnika prva skrb in naloga, da plačano dolžno pismo n a ta ali na oni način uniči, če se že to želi ali ne. Pač redko se pri naših razmerah na deželi pripeti, da bi plačnik oz. dolžnik zahteval, da se dolžno pismo uniči, kajti knjigovodje in blagajniki oz. funkcijonarji zadrug veljajo za najbolj zaupanja vredne osebe v najširšem pomenu besede. Ako se namreč pri zadnjem plačilu opozori dolžnika na to, da bi moral on dobiti dolžno pismo, sliši pač prepo-gostokrat prav laskave besede: »ah, kaj še bom z dolžnim pismom ?«, »no, to lahko prilično raztrgate, saj je itak v knjigi zapisano«, »to lahko obdržite vi, jaz sem posojilo plačal in posojilnica vendar ne bo zahtevala od mene v drugič denarja«. Da, ljubi prijatelj, kdo ti je porok, da se tvoje preveliko zaupanje enkrat strogo ne maščuje? Kot opomin veljaj sledeče: Pri neki zadrugi je dobil zadružnik Pravdič večkrat posojia. Pravdič pa je prišel kmalu na to v konkurz in poroki so morali plačati ves njegov dolg. Seveda poroki niso trpeli nikake škode, ker so se okoristili na drug način s premoženjem svojega upnika. Poroki so plačali dolg in nikdo jim ni dal nikake pobotnice; tudi dolžna pisma so ostala še dalje, kakor prej pri posojilnici. Blagajnik pa je takoj na to umrl in pri pregledovanju knjig se je našlo, da eno posojilo še ni bilo plačano. Brez obotavljanja bi zavod lahko zavod izterjal še to vsoto od porokov, saj se je pri zadrugi hranilo še dotično dolžno pismo. Noben izgovor, da je že dolg izplačan, bi ne pomagal, ker ni nobene pobotnice in ker knjigovodja oz. blagajnik ni v dnevnik nič druzega napisal, kakor: Plačilo na dolg zadružnika Pravdiča. »Dolžno pismo lahko obdržite, saj je itak v knjigi zapisano«, reče marsikdo, kdor poplača svoj dolg. Da, ljubi prijatelj, kaj pa bo, če vendar ni v knjigi zapisano, da je tvoj dolg plačan. V mislih imam nek slučaj, ki se je pripetil preteklo zimo pri zadrugi neke zadružne zveze, o katerem se je mnogo govorilo. Blagajnik ni bil pošten in I zvest svoji službi in je izkoriščal zaupanje ljudstva na najgrši način. Nek dolžnik je plačal 1. oktobra ves svoj dolg z naraslimi obrestmi vred, katerega je imel pri posojilnici. Dolžnega pisma ni zahteval in tudi blagajnik se ni spomnil na svojo dolžnost, ker si je mislil, saj se bode itak vknjižilo. Blagajnik pa ni zapisal svote v knjigo, oddal tudi ni denarja zadružni blagajni, ampak shranil ga je — v svoj žep. Dolžnega pisma tudi ni uničil, ampak pustil ga je mirno med akti ležati, kajti mislil si je, da nadzornik itak ne bo nič zapazil in res, isti ni našel pri pregledovanju knjig in dolžnih listin blagajnikove hudobije; tudi najboljši revizor bi je ne zapazil, kajti iz mrtvega papirja se pač ne more razvideti, kaj se je že plačalo, saj papir, kakor znano, prenese vse. Med tem je hitelo leto vedno bolj in bolj svojemu koncu in predsednik je zahteval, da se morajo vse obresti izterjati. Kaj sedaj storiti ? Če bi dolžnik, ki je poravnal svoj dolg, dobil opo-minski list, bi prišlo sleparstvo takoj na dan. Blagajnik je to dobro vedel in konečno mu ni nič druzega preostajalo, kakor plačati obresti iz svojega žepa, kar je seveda tudi rad storil, ker je prišel tako po ceni do 5000 K. Goljufija je je ostala prikrita in blagajnik je imel zopet mirno vest. Ker pa je imel goljuf v enem slučaju »srečo«, poskusil je isto še v nekaterih drugih slučajih, ki so se mu tudi dobro obnesli. Vendar, »sploh ne sije sreče dan«. Nekega dne sedi eden izmed ogoljufanih dolžnikov z nekim udom načelstva pri čaši rujnega vinca. Pogovarjala sta se o tem in onem, o slabih in dobrih časih, o zadružnih razmerah, pri čemur je nekdanji dolžnik reke! svojemu vinskemu bratcu: »Mene res veseli, da sem jaz že svoj dolg pri posojilnici poravnal«. Jako začudeno ga pogleda, ko mu ud načelstva ' reče: »To vendar ne more biti, kajti od tvojega posojila še ni nič plačano«. — In tako se je prišlo blagajnikovi goljufiji na sled. Ni res, ljubi prijatelj, jako poučljiv slučaj! Poučljiv v dvojnem oziru: 1. Ako svoj dolg poplačaš, zahtevaj tudi dolžno pismo, ali pa, da se isto v tvoji navzočnosti uniči v pisarni zadruge. 2. V denarnih rečeh mora prenehati vsaka dobrodušnost in zaupanje, kajti to mora segati le do gotove meje. Proč torej z zaupnostjo, ki je prav laskava sestra lahkomiseljnosti in brezbrižnosti. Tu in tam še res najde revizor pri sicer dobrih zadrugah to zaupanje. Znan nam je slučaj, kjer je zadel revizor na nič manj, kakor 15 poravnanih dolžnih pisem črez skupni znesek do 30.000 K. Ali je v takih slučajih dovolj, da revizor dolžna pisma molčč uniči, ali da jih na kak drug način razveljavi? Ne, kajti potem je še vedno nevarnost, da ta razvada še naprej traja. Če pa sme dolžnik zahtevati dolžno pismo, potem je pač najbolje, ako revizor v skupni seji načelstva in nadzorstva, ki se itak mora vršiti po reviziji, funkcijonarjem vse nevarnosti natanko razloži, katere jim pretijo, ako se ne ravnajo po tem, da bi se dolžna pisma razveljavila. Ako še revizor to v revizijskem poročilo omeni, zavaruje prvič sam sebe in svojo zvezo proti vsaki nezgodi, ki bi utegnila iz te razvade nastati, drugič pa dobi poroštvo, da se bo njegov opomin naznanil zborovalcem pri občnem zboru, pri katerem se mora itak po revizijskem zakonu isto dobesedno prečitati. Ako še poročevalec to točko primerno pojasni, bo od tedaj naprej vsak zadružnik zahteval dolžno pismo, ako je ves dolg na isto poravnal, če bi tudi blagajnik vedoma ali nevedoma na to pozabil. Ravno občni zbor nudi najlepšo priliko, kjer se na taki in enaki nedo-statki grajajajo in odpravljajo. Kako pogostokrat pa moramo slišati tožbo, češ da primanjkuje gradiva za občne zbore in vendar, koliko ga je v praktičnem zadružnem življenju! Ena jako primerna točka bi n. pr. bila: »Kako se naj borijo naše zadruge proti pretiranemu zaupanju?« Vendar o tem morebiti drugokrat, za danes pa veljaj vsem zadrugam opomin: Plačana dolžna pisma se morajo dolžniku vrniti ali pa na ta ali oni način razveljaviti v pričo plačnika. Oest. landw. Gen. Pr. Slovenci na razstavo v Prago! Matička Praga, srce vsega Slovanstva, se je zopet odela v slavnostno krilo in slavi prelepo slavje: v njej se zbirajo tisoči in tisoči raznih narodov, da so svedoki najlepših dnov češkega naroda, ko se v praški razstavi prelestno zrcali kulturna in gospodarska moč najnaprednejšega izmed slovanskih plemen. Nad 150 velikih kongresov se vrši letos v Pragi, iz vseh končin Evrope prihajajo v Prago občudovalci slovanskega uma in napredka. Izmed Slovanov najštevilneje posečajo praško razstavo severni Slovani: Rusi in Poljaki. Samo med Slovenci vlada nekako mrtvilo glede praške razstave, in da se temu odpomore, je iz čeških vrst samih izšla akcija, ki ima Slovence privabiti na praško razstavo. Osrednja zveza društev »Českych Baračniku« v Pragi, ki jej je glavni smoter gradnja čeških šol v obmejnih krajih in negovanje slovanske vzajemnosti je pričela akcijo za izlet Sloven- cev v Prago ter z vsemi pripravljalnimi deli poverila svoja člena gg. Beneša in Krašovca. Izlet Slovencev v Prago se vrši dne 16. julija t. 1. in sicer po sledečem vzporedu: 16. julija: izletniki se zbero po 5. popoldne v hotelu Štrukelj v Ljubljani. Tu jim praški odposlanec izroči izletne znake. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 7'35 zvečer. 17. j u l i j a: ob 6. uri zvečer prihod v P l z e n j. Pozdravni večer v Meščanski Besedi. Prenočimo v Plznju. 18. julija: ogledamo si znamenitosti: najslavnejšo pivovarno na svetu, ogromne Škodove tovarne za topove, trgovsko akademijo, trgovsko zbornico, mestno gledališče; pogoščenje v češki pivovarni. Zvečer koncert in gledališče. Prenočevanje. 19. julija: odhod iz Plzna ob 9. uri dopoldne; prihod v Prago ob 12. pop. v razstavo. Slavnostna razsvetljava na razstavišču. 19., 20. in 21. julija ostanemo v Pragi ter si razven razstave ogledamo vse večje znamenitosti: Kralj, grad, vrh Petfin, kjer je svetovnoznani stolp liki Eiflov v Parizu, slovanski narodopisni muzej, vseučilišče, tehniko, poljedelsko visoko šolo, trgovsko akademijo, prestolno cerkev sv. Vida, tovarno za Sokolsko orodje Vindyš, Slavin — groblje čeških velmož, narodno in vinogradsko gledališče, mestne elektrarne, vodovodne naprave itd. 22. julija: ob 8. uri zjutraj odhod s paro-brodom v vinorodni M e l n i k, kjer si ogledamo velikanske kleti kneza Lobkovica, višjo vinarsko šolo, tovarno za sladkor, ki se prideluje iz repe itd. Ob 5. uri pop. odhod v Prago, kjer prenočimo. 23. julija: ob po 11. uri dop. odhod iz Prage ob 1. uri pop. prihod v Tabor. Tu si ogledamo kralj, češko gospodarsko akademijo, glasoviti muzej, prekrasni sokolski dom, tovarno za umetna gnojila itd. Odhod iz Tabora ob 9. uri zvečer. 24. julija: prihod v Ljubljano ob 6. uri 50 min. zvečer. Preskrbljeno je, da bodo imeli slovenski izletniki svoje posebne vozove, ki bodo nosili napis »Slovenci na razstavo v Prago«. Posebno pa je važno dejstvo, da bodo Slovenci povsod na Češkem dostojno sprejeti po raznih odličnih korporacijah in društvih. Izlet bo ves čas vodil mlad energičen gospod, ki že več let biva v Pragi ter je češčine kot slovenščine vešč. Vdeleženci lahko vstopajo na vseh postajah od Ljubljane do Celovca na vlak, ki odhaja 16. julija ob 7'35 zvečer iz Ljubljane. Ker je vsako dobičkalovstvo izključeno in je akcija za zlet izšla iz zgolj rodoljubnih čuvstev je tudi možno, da so stroški za izlet tako nizki, da bi posameznik gotovo potrošil več ko dvojno svoto. Cene izletu so: v III. razredu 120 kron, v II. razredu 140 kron. Najširšim slojem slovenskega naroda je tako omogočena vdeležitev. V tej ceni je obseženo: vožnja tja in nazaj; za ves čas bivanja na Češkem 3 krat dnevna hrana; prenočišče. Hrana in prenočišče bo v hotelih prve vrste. Hrana bo obilna in po načinu table d’hote. Izletniki toraj nimajo nobenih drugih izdatkov. Prijave naj se pošiljajo najdalje do 10. julija na naslov: Gospod Eman Beneš-Malostransk^, spisovatel, Praga VII., Skalecka ul. 355. Zajedno s prijavo naj se pošlje znesek 120 K oziroma 140 K ter se naj naznani, na kateri postaji želi izletnik vstopiti. Zadnji rok za priglase je 12. julija; na pozneje poslane priglase se ne bo oziralo. Vsa tozadevna pojasnila dajeta podpisanca. Praga dne 15. rožnike 1908. Osrednja zveza društev »Českych Baračniku«. Za pripravljalni odsek: Eman Beneš-Malostransky, pisatelj in prezidijalni uradnik magistrata Praga VII., Skalecka ul. 355. Franjo Krašovic, akademik, Praga VII., Skalecka ulica 355. Učitelj v Trdivasi. Poučna povest. (Prosto po nemškem izvirniku za Slovence prirejeno.) (Dalje). »To je preveč!« Stari Juri je komaj govoril od jeze. »Preveč, da mi pomagaš ohraniti hišo in dom! Tu pa vendar naj na mestu — Za koga sem se trudil, za koga delal po dnevi in po noči? No — če ti pa do kmetije ni nič, pa lahko greš. kamor češ, lahko postaneš zavoljo mene tovarniški delavec in si oženiš tvojo beraško ljubico.« »Tak je prav, Jurij, le pokaži mu, da si mu oče«, je hujskala Liza s peklenskim veseljem. Juri pa je nadaljeval: »Sedaj sem sit vsega. Na mesti mi poveš, da greš prihodnjo nedeljo v Družmirje — ali pa, Bog ve, doživiš kaj takega, da me ne pozabiš vse svoje žive dni.« France je bojeval težek boj s samim seboj. Prebledel je kakor stena. — »Oče jaz ne morem, pa ne morem, in če si bom prosil kruha od hiše do hiše, jaz ne morem«. »Da, posedal boš po tujih pragih. Ako mi danes ob delopustu ne bodeš drugače govoril, pa te vržem prav tako iz hiše, kakor je vrgla Liza tvojo beraško Maro iz hišo. Na to lahko staviš glavo«. Jurij je šel v sosedno spalnico in zaloputnil duri za seboj. Škodoželjno je pasla Liza oči na bledem obrazu svojega nečaka: »No, no, Francelj, zdaj si pa obsedel. Saj mi boš vendar rekel »srečno«, predno greš po svetu ?« France je odšel brez besede odgovora. V svoji sobici je zvezal s tresočimi rokami svojo boljšo obleko, 'jedno vsakdanjo, čevlje, nekaj perila v priprost »punkeljček«, na to pa je zapustil svojo rojstno hišo. Stari Štor je stal pri oknu in gledal za njim. Zdrznil se je, hotel odpreti, poklicati ga nazaj, a Francelj je že zginil za oglom. Obrnil se je in oko se je vstavilo na poročnem vencu rajnke žene. »Dobro, da te ni več na svetu, Anka«, je zaklical in vzdihoval kakor obstreljena, k smrti obsojena divjačina. XII. Bilo je lepega oktobrovega dneva, takrat ko nam hoče solnce še pričarati vso bajno poletno lepoto nazaj. Nebo je bilo modro in čisto kot ribje oko — po zraku so se pletle zlate nitke. Človek je pozabil, da je obsevalo solnce velo listje in travo in se je veselil luči, toplote in čistega zraka. Na poti iz Družmirja v bližnji trg ste šli pod visokimi smrekami isti dan — bila je nedelja — roko v roki Kosijeva Marica in Koroščeva Majda. Pri starem koritu, katerega je že precej obgrizel časa zob, sta se ustavili in sedli na staro klop. Nekaj časa ste sedeli tiho vsaka s svojimi • mislimi. »Kako lepo so vendar peli otroci pri pogrebu«, je rekla naenkrat Majda. »Po blagoslov-ljenju celo trigiasno«. »Ah Majdiča, še so dobri ljudje na svetu«, je odgovorila Marica. »Jaz ne bom mogla do smrti tega povrniti, kar so mi storili dobri učiteljevi. Misli si, še pogostitve pogrebcev si niso dali plačati.« »Bojim se samo jednega«, je rekla Majda. »Česa?« »Da bo župan odslej na žive in mrtve sovražil učitelja. On si misli, da je učiteljeva dobrota razžaljenje za njega. Njegova žena, Liza, je včeraj na cesti strašno psovala. Pa ji je moj boter Koren dobro povedal. Tako kakor vi, je dejal, še ne ravnajo niti pagani s siroto, katerf je ravnokar umrl oče. Vi bi morali pogostiti mesto Marice pogrebce, mesto tega pa jo natirate izpod strehe, samo da bi se rešili svoje krvave dolžnosti. Kaj si pošteni ljudje mislijo, tega vam niti ni treba praviti, to so vam pokazali z veliko udeležbo pri pogrebu. — Tak je govoril moj boter, in misli si, da je bila Liza, ki navadno nima zavezanega jezika, tiho kakor grob in je hudo jezna odšla domu.« (Nadaljevanje sledi.) Seznam jugoslovanskih zadrug, ki so bile po izidu junijeve številke »Zadruge» regi-strovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene. Gornjigrad (Štajersko, okr. sod. Celje) Pašniška zadruga v Gornjemgradu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Delavska tiskovna družba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Kozana-Vipolže (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani-Vipolžah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Grgarje (Primorsko, dež. sod. Gorici) Kmečka hranilnica in posojilnica v Grgarju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Lokavec (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnica v Lokavcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Lokve (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Lokvah, registrovana zadruga z neomojeno zavezo. Rihemberk (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Rihemberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Sv. Križ (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Križu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Savodnje (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Savodnjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Trnovo pri Gorici (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica na Trnovem pri Gorici registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Mozirje (Štajersko, okr. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Šmartno na Paki (Štajersko, okr. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) 1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani. Kostanjevica (Primorsko, pom. sod. Trst) Kmečka hranilnice in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Sodražica (Kranjsko, okr. sod. Rudolfovo) Hranilnica in posojilnica v Sodražici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Kuna na Pelješcu (Dalmacija, okr. sod. Dubrovnik) Vinarska zadruga, registrirano uz ograničeno jamstvo u Kuni na Pelješcu. Dekani (Primorsko, pom. sod. Trst) Kmečka posojilnica in hranilnica v Dekanih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Medoše (Primorsko, pom. sod. Trst) Kmečka gospodarska zadruga v Medoših, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Rocol (Primorsko, pom. sod. Trst) Gospodarsko in konzumno društvo v Rocolu, registrovana radruga z omejenim poroštvom. Sv. Anton (Primorsko, pom. sod. Trst) Kmečka posojilnica in hranilnica pri Sv. Antonu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Konkonel (Primorsko, pom. sod. Trst) Kmečka posojilnica in hranilnica v Konkonelu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Gornje Sitno (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. Žrnovnica (Dalmacija, okrož. sod. Split) Pučka blagajna za žtednju in zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Ljubljanska občekoristna zadruga za zgradbo stanovanj v osrednji zvezi avstrijskih državno-uradniških društev na Dunaju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Laibacher gemeinniitzige Wohnungsbau-Genossenschaft im Zentralverbande der osterreichischen Staatsbeamten-vereine in Wien, r. G. m. b. H. Šmarje (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnic v Šmarju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Bobovišče (Dalmacija, okr. sod. Split) Hrvatska seoska zadruga za štednju i zajmove na neograničeno jamčenje. Raka pri Krškem (Kranjsko, okr. sod. Rudolfovo) Hranilnica in posojilnica na Raki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Črnomelj (Kranjsko, okr. sod. Rudolfovo) I. belokranjska vinarska zadruga v Črnomlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Iz zadružnega registra sta se izbrisali: Slov. Plajberg (Koroško, dež. sod. Celovec) Posojilnica v Slov. Plajbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Split (Dalmacija, okr. sod. Split) Krščanska zadruga pripomoči i štednje, registrovana na neograničeno jamčenje. Zadružne in gospodarske vesti. Vsem p. n. članicam na znanje! Občni zbor Zveze je določil deležem 4'l2°l0ne obresti. Opozarjajo se torej vse čislane članice, da nam vpošljejo kupone št. 2 za leto 1907 deležnih listin v svrlio realizovanja deležnih obrestij. Obenem se nam naj naznani, ali se želi znesek obresti v gotovini, ali se pa naj morebiti pripiše v dobro v tekočem računu ? Vinska in sadna letina na Štajerskem. Skoraj enoglasno pravijo poročila iz vseh vinorodnih krajev na Štajerskem, da je pričakovati vs j po dosedanjem stanju vinogradov izvrstne vinske letine. Silna vročina meseca majnika ie tako pospešila razvoj in rast, da so trte letos nenavadno zgodaj cvetele; največ prvih štirinajst dni meseca junija. Po nekod je trsje z grozdjem veliko preveč obloženo; nekateri vinorejc! hočejo pri pletvi trsa ohraniti vse mladike z grozdjem in ne pomislijo, da nima potem vse grozdje dovolj zraka in solnca! — O sadni letini so poročila različna: v Posavju bolj srednja (izvzemši slive) v Podravju dobra, na Murskem polju vsled gosenice slaba. — O upih na dobro vinsko letino poročajo tudi iz Spod. Avstrijskega, Ogrskega, Primorskega in Kranjskega. Pridelujte si vrtna semena sami! Dostikrat vam pridejo v hišo ceniki za vrtna semena. Poleg cen in vrst semena vidite krasne in vabljive slike zelenjadi, ki ki zraste iz dotičnih semen, da pridete hote ali nehote v skušnjavo in kupite od dotične tvrdke. Toda pridelek navadno goljfa in razočara; zlasti čutijo to prav hudo oni, ki pridelujejo zelenjavo za trg in izdajo za semena velike svote brez dobička in celo v veliko škodo. Zato bodi pravila pametnemu vrtnarju in tudi našim gospodinjam, da si vzgoje, če le mogoče, vrtna semena zelja, murkov in druge boljše zelenjave same. Trud in delo se bogato poplačata. Sladkorna pesa. Največ sveta ima posejanega v Evropi s sladkorno peso Rusija, namreč 561.300 ha, nadalje imajo Nemčija 432.400 hektarjev, Avstroogrska 330.400 hektarjev in Francosko 204.400 hektarjev. Stanje kmetijskih zadrug v Belgiji. L. 1906 je bilo v Belgiji 974 zadrug za nabavo semena, živinskih krmil, gnojil in raznih kmetijskih potrebščin. Te zadruge so štele 56.000 zadružnikov in so dosegle obrat 23 milijonov kron. Ta svota se razdeli na posamezne postavke tako: nabava živinskih krmil 124 milijonov, nabava raznih gnojil 9'5 milijonov, semena 263.000 in druge kmetijske potrebščine (stroji, orodje etc.) 859.000 kron. Število mlekarskih zadrug se je znižalo v I. 1906 od 497 na 488. Znižalo se je istotako število njihovih članov od 55.118 na 51.198. Vrednost raznih izdelkoy, katere so prodale mlekarske zadruge, znaša 31'5 milijonov kron. Med denarnimi zadrugami se razločujejo »comptoirs agricoles«, čijih delokrog ni omejen na jedno vas ali faro in »socižtčs cooperatives locales de kredit«, katere so omejene na jedno vas ali občino z neomejeno zavezo zadružnikov. »Comptoirs«, katerih je 11, so posodile I. 1906 v 2304 slučajih vsoto 9 milijonov kron. Zadruge druge vrste, ki so istovetne z našimi rajfajznovkami in katerih šteje Belgija 469 z 21.607 zadružniki, so izposodile v 3916 slučajih 3'2 milijonov kron. Poleg teh zadrug še obstoji 7 zadružnih zvez, katere združujejo še 440 hranilnic in posojilnic. Zavodi pri teh zadružnih zvezah so imeli I. 1906 5'5 milijonov lastnega premoženja. Belgija ima pa še vrh tega mnogo društev za živinorejo in druge stroke gospodarstva. Zadružništvo je torej v Belgiji krasno razvito. Da si lažje napravimo sliko tega razvoja, pripomnimo, da je Belgija približno tako velika kakor vse slovenske zemlje, ima pa vsled bogato razvite industrije in trgovine 4 krat toliko prebivalcev, t. j. okrog 7 milijonov ljudi. Čebeloreja v Bosni in Hercegevini lepo napreduje. »Bosansk i —barno mazanje (llollen- Ringschmierlager), ročne, na vitel in motorne,---------------- stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze, Z3 f CZ3HK0 ;s patentovanimi tečaji, prirejenimi za kolobarilo mazanje, da jih je možno goniti povsem lagotno. Stroje za rezanje repe, mline za debelo moko, stroje za parjenje krme, peči za štedilne kotle in vse druge kmetijske stroje izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih PH. MAYFARTH & Co., tvornice kmetijskih strojev, livarne in parne fužine DUNAJ 2/1, Taborstrasse št. 71= Odlikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d. Obširni ceniki s podobami brezplačno. Zastopniki in preprodajalci se iščejo ir USTREDNi BMIlil ff CESKVGH SPORITELEIt (Osrednja tanka čeških hranilnic) PODRUŽNICA H BRNU Ferdinandova ulica Z9. PODRUŽNICA V TRSTU Piazza del Pontarosso 3. & PODHUZHICa V MII , ................... k PDDBUZHICil «0 DUM ulica Karola Ludvika b. 33. i- uuocna Ulica 13. |t nipplingepstpassE ZZ. zvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij. Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd. ODDELEK za VADIJE in KAVCIJE. s Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. Zvezna tiskarna v Celju • Schillerjeva cesta St. 3 i r izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od avadne do najmodernejše oblike, bb Ker je bogato založena z najnovej-šimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno, gggggggggggggggggggg točno in ceno. ©©©©©©©©o©©©©©©©©©©© VSE F*O KONKURENČNIM CENAH! ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2 priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah: 100 pol oziroma komadov Obrazec A. Blagajniški dnevnik .... kolek „ B. Konto za posojila . • ... „ C. Konto za hranilne- vloge.... kolek „ D. Konto za zadružne deleže „ E. Razdelnik izdatkov „ F. Razdelnik prejemkov „ G. Imenik društvenikov (register) „ H. Denarni listek .... „ I. Listek vzdignjenih hranilnih vlo, „ K. Referatna pola za dolžnike . „ L. Poročevalna-pola za dolžnike „ M. Opomin ostalih obresti . „ N. Računski listek ža posojila . „ O. Konto hranilne vloge ( „ P. Konto deleži in dividenda/ za sklepanje računov „ R. Konto posojila. \ „ S. Izkaz o neposrednih pristojbinah „ T. Računski zaključek . Dolžno pismo.................................. Navodilo kako sestavljati letne račune . . . komad I 7‘20 7*20 5*— 6*40 C- 40 6*40 1.— r— 1*20 5’— r— i*— 7*— T— 7*— 4‘— 7*— 6'— —*30 100 pol oziroma komadov Opravilni zapisnik........................... Menice, slovenske............................ Skadenčna knjiga za menice Konto hiš ....... Zemljeknjižna prošnja........................ Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U. Pristopni list 5* „ V. Izkaz za rentni davek . Fascikelni za dolžna pisma. „ „ pristopne liste „ „ menice . . . , . Knjiga za naložen denar št. GOO K;70 kolek „ „ izposojila št. 600 K|70 . kolek „ n inventar št. 600 K|70 . Imenik (index) vlagateljev 19B|6 48 . „ „ zadružnikov in dolžnikov 195 Zapisnik za sklepe načelstva 400 K |100 . „ „ „ občnega zbora 400 K;70 Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN l par 1 „ 1 « 4B 5*— 4*— B*— 5*— &*— 4*— 6*40 4*— —‘90 —*60 —*60 2.40 2.40 2.40 1*20 1*20 2*70 2*30 6*— CENO. i Zvezna knjigoveznica, Celje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno. H f t Zadružna Zueza u Celju, regislrouana zadruga z omejeno zauezo razteza svoj delokrog po Štajarskern, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d. Zadružna ta v Celin m snuje inpospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge. t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih. je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami. sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama. TlPIIrinnn rpntnnln dovo|juie in izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UullUI lili UullII Ulil ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje. ilDnnnm rontnnln ie 'me*a prometa leta 1907 okroglo 15 miljonov kron UullUlliU UullllUlU ter je ista velika dobrota za vse članice. Iroli I Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1906: denarnega prometa...............................K 236,848.258 92 čistega dobička . . . . ......................„ 507.922'94 rezervnih zakladov..............................„ 3,672.985'25 skupnega lastnega imetja................... . „ 5,541.905 98 ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . . . . „ 100,572.031'71 7nrlmi7nn 7llD7rl 11 FdIin ie član Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na CJtllll UtillU L v ulili 1/ UulJU Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo. Zadružno Zvezo v Celju je imela zadrug. koncem leta 1907 učlanjenih okroglo 200 je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav. O ovorni urednik :Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.