»¦< 65 >¦•—•
Vzpomladansko veselje
Poglpj, oforai se okrog, Zelena gora, živ je log: Povsod jc vzpomladanpki cvet Vesoljni v svate vabi avet. (S. Jeriko).
/zpomlad je tu, vesela cvetooa vzpomlad, otroci, veselite se je, dokler ste še jv svojem mladostnem, nedolžnem veselji. Modro nebo tako lepo jasno nad nami, polje in travniki v najlepžem zeleniln, drevje v evetji, ptičice, naše stare znanke, prijetno prepevajofi — vse, vse nam oznanja, vse nam kliče, da je vže tu prijetna in vesela vzpomlad. Zatorej ven, otroei, na prosto. tam doli k bistremu
potočku, taia doli je vže vse polno prelepiJi vzporuladanskih cvetic. Le hitro, da si jih uatrgamo in povežemo v šopke in venee! Vže so tti beli zvonSki, rumeue trobentice in prijetno dehteče vijolice. Auička jih ima vže polno košarieo in tudi venček na glavi, a še vse preraalo jih je; še, še jih je treba, za očeta, mater, babico in tudi malega poniglavčka Stankea, ki tako veselo skače v naročji skrbne matere. Ali ste pa tudi vže slišali pripovedko o prvej vzpomladanskej cvetiei ? Ako ne, poslušajte, naj vam jo jaz povem.
NastopiJa je vzpomlad. Sneg je skopnel, polje in travniki so se jeli zeleuiti, drevje cvet-eti. Ko se je vse to godilo, vzbudila se je nežna eebelica iz zimskega spanja. Vzbudila je pa tudi druge svoje tovarišice in jim rekla: nPojdinio gledat,
—.¦«< 66 >¦•—
če je še led in sneg zunaj." Pa ni bilo več snega ne ledii, soluce je gorko pri-pekalo in povsod je bilo gorko. In čebelice so zlezle iz panja, umile si svoja krilca in vzletele prvič v božjo naravo.
Najpred so šle k jablani in jo vprašale: ,,Ali imaš kaj za naže Iačne že-lodčke?" Jablana jim reče: ,,Ne, nimam še ne; piišle ste prezgodaj. Moje cvetje še m razvito. Pojdite tja doli k črešnji." In letele so čebeliee k črešnji in jej rekle: ,,Orešnja ljuba, ali imaš kaj cvetja za nas? Lacne smo!"
Črešnja jim reče: BPridite jutri, danes so inoji cvctovi še zaprti. Kadar bom v evetji, prav ljubo rai bo, ako pridete."
In vzletele so čebelice k tulipanu, ki ,je iniel velik, lep evet, pa ni bilo v njem niti vonjave niti slaščice. Cebeliee tu niso raogle dobiti medii. Vže so se hotele domov vrniti, ko ugiedajo globoko v grmovji lepodehtečo cvetico. Bila je pohlevua vijolica. Oebelice priletr in vijoliea jim odpre svojo cvetlično uašo. Bila je čaša polaa dišave iu medii. Oebelice so se napile in še domov prinesle prvi med, ki so ga dobile vzpomladi.