Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke! Polo od 179 DEM* Golf od 246 DEM* Bora od 299 DEM * Passat od 350 DEM* *Mesečno financiranje na 5 let, 50% polog. Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 -te Murkova ul. 4, PTUJ Čas je za SPRINTER! MIKLAVŽ NAS BO OBISKAL V SREDO, 5. DECEMBRA DEMI AA. - CULTURE Dominko A. s.p., nuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 MARKET STOTIN - ob 15. uri MARKET SOLID - ob 16. uri NC PANORAMA - ob 17. uri PC PETOVIA - ob 18. uri HIPER CENTER LENART - ob 19. uri Ptuj, 29. novembra 2001, letnik LIV, št. 48 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Prosti cas ni brezdelje Prejšnji teden sem se udeležil medobčinskega otroškega parlamenta, ko so mladi (učenci osnovnih šol) z območja bivše ptujske občine razpravljali o preživljanju prostega časa in problemih, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Zelo kritični so bili do družbe, ki v zadostni meri ne poskrbi za potrebe mladih pri preživljanju prostega časa, do staršev, ki se ne ukvarjajo po svoji službi dovolj z otroki ali pa s svojimi zgledi (poležavanje na kavču pred televizorjem) slabo vplivajo na navade mladih, obenem pa so bili kritični tudi do svojih navad in razvad v času, ko ni šolskih ali drugih obveznosti; menili so, da prosti čas ni brezdelje. Šole nudijo veliko možnosti za uresničevanje številnih interesnih dejavnosti, vendar se to dogaja bolj ali manj v sklopu šolskega pouka, povezano s predmetnimi skupinami in je preveč podobno rednemu šolskemu delu, tega pa mladi ne štejejo za preživljanje svojega prostega časa. Nasploh pa naše šole učence višjih razredov osnovne šole, predvsem pa dijake preveč zaposlijo z domačimi nalogami in domačim učenjem. Ce se organizirano ukvarjajo s športom, kulturo ali kakšno drugo dejavnostjo, jim pravzaprav ostane zelo malo prostega časa. Veliko pa je mladih, ki si sami ne znajo popestriti sprosti-tvenih uric, zaidejo v vprašljiva druženja s slabimi razvadami in nujno potrebujejo pomoč staršev, vzgojiteljev, društev. Cestokrat so starši v veliki dilemi, kdaj reči svojemu odraščajočemu otroku ne, ko sili v poznih urah v lokal s hrupno glasbo, če je pač to trend mladih in je slovenska družba do tega tolerantna. Mislim, da hora legalis (predpisana ura, po kateri dijak ni smel več biti na ulici) za mladoletnike ni bila (in ne bi bila) preveč reakcionaren ukrep. Starši morajo vedeti, kje je njihov mladoletnik in kaj počne, saj so zanj odgovorni. Vsak človek potrebuje prosti čas za sprostitev po napornem delu. Naj si privošči tudi brezdelje, če opravlja svoje delo, kot je treba. Interesi so seveda različni, kvaliteta življenja je v zadovoljstvu in uživanje je del zadovoljstva. Nekdo uživa v gozdu, drugi ob prebiranju knjige, tretji ob gledanju filma, nekdo pa ne uživa, če nima dobršnega kupa denarja. PTUJ / KAKO ZIVI IN DELA KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA S kmetijskimi problemi v zbornico V Sloveniji je okoli 180 tisoč članov Kmetijsko-gozdarske zbornice. Letošnjega oktobra so člani prejeli položnice za plačilo članarine, ki je odvisna od velikosti kmetije oziroma obsega poslovanja posameznaga člana. V veliki večini, pri skoraj 123 tisoč članih, znaša letna članarina 1.170 tolarjev, kar ne pomeni večje obremenitve proračuna kmetije. Kljub temu pa se ob plačilu vsakdo vpraša, kakšno je poslanstvo zbornice, kako je zaživelo delo njenih organov in strokovnih služb in kako lahko ISSN 7704-0198 Ç , . . _____ člani koristijo zbornične usluge. V skupini, ki plačuje članarino do 5000 tolarjev letno, je 45.618 članov, z do deset tisoč tolarji članarine je 3.767 članov, do 15 tisoč tolarjev 423 članov in tako naprej. Članarino v znesku od 60 do 92 tisoč tolarjev bodo letos plačali trije člani zbornice, samo dva, gre za veliki kmetijski podjetji, pa nad 92 tisočakov. Skupni znesek članarine znaša nekaj nad 280 milijonov tolarjev in bodo porabljeni za financiranje služb Kmetijsko-gozdarske zbornice in prestrukturiranje zavodov, ki so organizacijske enote zbornice. Več o tem v pogovoru z Marjanom Herganom, predsednikom sveta OE Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v Ptuju, v prihodnji številki. J. Braiii Otroci so še posebej veseli, kadar se jim v igri pridružijo starši. Tako je bilo tudi ob 30-letnici ptujskih jasli in 10-letnici izmenskega vrtca. Foto: Majda Goznik VIDEM / SPREJET PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2002 32-miliionska zadolžitev Svet občine Videm je v torek sprejel odlok o proračunu za leto 2002. Videmska občina je tako znova med prvimi sprejela načrt svojega finančnega poslovanja za prihodnje leto, ki predvideva slabih 578 milijonov tolarjev prihodkov in skoraj 610 milijonov tolarjev odhodkov. Proračun za leto 2002 je torej finančno neuravnotežen, kar ne bi smela biti praksa v občinah na Ptujskem, ki kljub iztekajočemu se drugemu mandatu nove lokalne samouprave še niso sprejele delitvene bilance s prejšnjo skupno občino. Na to je opozoril tudi nadzorni odbor, ki je med drugim zapisal, da "ni pravilno, da se občina v volilnem letu zadolži, potem pa naslednja leta pokriva svoje dolgove". A strokovne službe in svetniki opozorila, ki jih je nadzorni odbor posredoval že pri obravnavi osnutka proračuna, niso upoštevali v upanju, da bo finančna odeja v letu 2002 vendarle dovolj dolga, da bodo lahko z rebalansom proračuna pokrili sedaj predviden primankljaj. Seja občinskega sveta se je v torek začela z zapletom. Že v ponedeljek se je kakih 25 vašča-nov [turmovcev želelo sestati z županom Francem Kirbišem in protestirati, ker njihovi razvojni načrti niso upoštevani v proračunu 2002. Ker na napovedanem shodu župana niso dočakali, so se množično udeležili seje sveta in želeli doseči svoje. Župan jim je pojasnil, da je mogoče predlog proračuna spreminjati le z amandmajem, ki v tem primeru ni bil vložen, zato je postopek [turmov-čanov neprimeren. Povabil jih je v poseben sejni prostor na pogovor, kjer so vročo kri na obeh straneh rahlo ohladili in na svet poslali tri predstavnike vaščanov [turmovcev. Župan se je na njihov izziv dobro pripravil in jim s številkami dokazoval, da so v dveh občinskih mandatih prejeli na prebivalca kar 195 tisoč tolarjev investicijskih sredstev, kar je nekajkrat več, kot je povprečje v občini. Pri tem je potrebno dodati, da je veliko območje [tur-movcev redko naseljeno, da tam živi le 128 prebivalcev in da asfaltna povezava med Markovci in Vidmom, ki je prav tako všteta v sredstva, vložena v [turmovce, bolj služi drugim občanom ter da so vodovod gradili z velikim deležem sredstev iz prispevkov podjetij. Kakorkoli že, [turmov-čanom se je protest vsaj delno obrestoval, saj so dobili zagotovilo župana - tega so pozneje potrdili tudi svetniki -, da bodo v prihodnjem letu deležni dveh milijonov tolarjev iz sredstev za vzdrževanje lokalnih cest, s katerimi bodo asfaltirali predvsem 240-metrski odsek ceste do Ludvika Klajnška. Svetniki so način nastopa [turmovčanov obsojali in izražali bojazen, da ne bi postal stalna oblika vplivanja na odločanje v vodstvu občine. Pred odločanju o proračunu je župan natrosil podatke o deležih osmih krajevnih skupnosti v investicijah zadnjih treh let. Podatki, ki so svetnike kar zgrozili in sprožili dvome v njihovo resničnost, kažejo na neenakomerno delitev sredstev, kar je po mnenju župana - temu pa so na prejšnjih sejah pritegnili tudi svetniki - posledica samostojnega odločanja v krajevnih skupnostih. Proračun za leto 2002 je zato določil krajevnim skupnostim le minimalna sredstva za njihovo delovanje, investicijepa bo vodil izključno občinski svet. Čeprav so poudarjali, da je razprava o proračunu tekla vsaj dva meseca, z njim ni nihče zadovoljen. Oglasili so se predstavniki krajevnih skupnosti, ki z odmerjenim denarjem ne bodo mogle delovati. Iz KS Dolena je prišla pisna pripomba, ki med drugim očita vodstvu občine visoko postavko za plače v znesku 35 milijonov tolarjev, visoko javno porabo v znesku 101 milijon tolarjev in tako naprej. V proračunu tudi ni tako rekoč nobenih sredstev za vlaganje v gospodarstvo in odpiranje novih delovnih mest. Očitke predlogu proračuna bi lahko naštevali v nedogled. Razprave na svetu in siceršnje dogajanje v občini dajejo občutek neurejenosti in neusklajenosti odločanja. Najvišji organ občine je največkrat tisti, ki zgroženo ugotavlja, da se je marsikaj že zgodilo brez njegovega vedenja in soglasja. Za to so svetniki seveda krivi tudi sami, saj so neenotni in brez pravega kocepta dolgoročnega razvoja občine. Svoje veliko nezadovoljstvo bi lahko potešili s tem, da toliko kritiziranega proračuna pač ne bi potrdili. Pa je enajst svetnikov od šestnajstih vendarle menilo, da je dober. Do volitev je še leto dni. Morda je to čas, da se umazana žehta videmske občine le opere. V nasprotnem primeru pa ostane upanje, da bo nova garnitura znala voditi občino bolj usklajeno in racionalno. J. Braiii TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO REPORTAŽE PLACAR: S pomočjo Karitas do elektrike STRAN 3 PO NAŠIH OBČINAH SV. ANDRAŽ: V ospredju gradnja nove šole STRAN 6 IZOBRAŽEVANJE PTUJ / Kakšna bo usoda kmetijske šole v Ptuju STRAN 8 AVTOMOBILSKA STRAN PREDSTAVLJAMO VAM: Peugeot Partner STRAN 22 RADIOPTUJ 89,8 = 98,2 °I04,3mhz 9770040197039 AKTUALNO PTUJ / TENZOR DRUGI MED GAZELAMI DRAVSKO-POMURSKE REGIJE Že iez tisoi poslovnih partnerjev Mlado ptujsko podjetje Tenzor, ustanovljeno leta 1993, se je tudi letos zelo visoko uvrstilo med najhitreje rasto~imi podjetji (tako imenovanimi gazelami) v Sloveniji po razvrstitvi Gospodarskega vestnika. Na nacionalni lestvici, kjer je bilo najpomembnej{e merilo za vstop na lestvico 500 družb rast ~istih prihodkov od prodaje med letoma 1996 in 2000, se je Tenzor med podjetji na Ptujskem uvrstil naj-vi{e, na 23. mesto. Vsa na lestvico uvr{~ena podjetja so morala tudi v izhodi{~nem letu ustvariti vsaj 50 milijonov tolarjev prodaje, lani pa so morala poslovati z dobi~kom. Indeks prodaje v obravnavem obdobju je za Tenzor zna{al kar 823,8. Po prometu so najve~je podjetje za tehni~no varovanje med 250 tovrstnimi podjetji v Sloveniji. Kot je povedal direktor Ten-zorja Miran Senear, bodo tudi letošnje poslovno leto dobro zaključili. Že lani so izredno dobro poslovali, letos pa bodo še za 20 odstotkov boljši. S klasičnim fizičnim varovanjem se ne bodo ukvarjali, ustanavljajo pa firmo Tenzor plus, ki bo zaposlovala trgovinske detektive, ki se bodo za ta dela izšolali v tujini. Že dobro leto in pol dela v Skopju njihova hčerinska firma Sensor, ki zaposluje štiri delavce. Ustanovili so jo z namenom, da bi "preslikali" matično firmo Tenzor v Makedonijo, od tam pa se bo dejavnost širila v Jugoslavijo, Hrvaško in Bosno. Zaradi slabih političnih razmer v Makedoniji firma še ne dosega pričakovanih rezultatov, z dosedanjim delom pa si je uspela utrditi položaj in je trenutno ena od treh resnih firm za varovanje v Makedoniji. Tenzor ima po najnovejših podatkih že čez tisoč poslovnih partnerjev. Letos so začeli uresničevati strategijo sklepanja eksluzivnih pogodb s pomembnejšimi poslovnimi partnerji. To pomeni, da so za področje svojega dela edini dobavitelj opreme, ekskluzivnim partnerjem zagotavljajo nižje nabavne cene, hitrejše servisiranje in utrjujejo partnerski odnos med prodajalcem in kupcem. Drugo mesto med gazelami dravsko-pomurske regije jim pomeni predvsem odgovornost, da morajo biti v letu 2001 in v pri- Miran Senear, direktor podjetja Tenzor Ptuj, ki se je tudi letos uvrstilo zelo visoko med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji hodnjih letih še boljši. "Sama uvrstitev na lestvico še ne pomeni, da je firma zares uspešna, ker se je gledalo le na promet, vendar naša je uspešna," je še povedal Miran Senčar. V letu 2002 načrtujejo ustanovitev hčerinskih firm na Hrvaškem in v Jugoslaviji. S tem bodo zaključili teritorialno širjenje podjetja. V letu 2002 naj bi prodaja presegla milijardo tolarjev. Se vedno so tudi daleč najboljše podjetje v prodaji izdelkov na prebivalca na svetu v okviru Sensormatica. Podjet- je ima od leta 1999 tudi certifikat kakovosti ISO 9001. V letu 1999 so se preselili v nove sodobne prostore na Mariborski 13, kjer so letos odprli tudi galerijo. Doslej so uspešno izpeljali tri razstave. Galerije niso odprli zaradi dobička, temveč zaradi prispevka v še kvalitetnejše kulturno življenje Ptuja. Direktor podjetja Miran Senčar poudarja, da so glavni kapital družbe zaposleni. "Kdor ima takšne delavce, kot jih imamo mi, se mu za prihodnost ni potrebno bati. Vseh je trenutno 26." V kader veliko vlagajo, omogočajo jim najrazličnejše oblike nadaljnjega izobraževanja, od rednega do dodatnega. V podjetju Tenzor je zaposlena tudi četrta najboljša tajnica v Sloveniji po letošnjem izboru. Leta 1999 je podjetje za poslovne uspehe prejelo tudi občinsko priznanje, čeprav so mu nekateri ob njegovem prejemu napovedali hiter konec. Podjetje Tenzor je odprto tudi za številne projekte tega okolja. Izdatno podpirajo športne in kulturne projekte, v katere se vključujejo mladi, že od vsega začetka podpirajo tudi Tednikov projekt izbire novih manekenk in manekenov ter izbiro najlepše Stajerke. Od politikov v mestni občini Ptuj pa pričakujejo, da bodo v projektih, ki so v korist Ptuja, delovali bolj složno in da jih politična nasprotja v teh primerih ne bodo po nepotrebnem delila. Razveseljivo pa je, da sta mestna oblast in gospodarstvo v zadnjem obdobju pričela tesneje sodelovati v nekaterih projektih, opazno je tudi večje angažiranje velikih ptujskih firm pri ohranjanju kulturne dediščine. MG PTUJ / LEKOVA DONACIJA BOLNIŠNICI Dobrodošel vsak tolar V okviru akcije Prava pot do znižanega krvnega tlaka je Lek, tovarna farmacevtskih in kemi~nih izdelkov Ljubljana, ptujski bolni{nici dodelil milijon tolarjev. Simboli~ni ~ek v tem znesku je direktorju bolni{nice Lojzetu Arku prej{njo sredo izro~ila direktorica Lekove prodaje za Slovenijo Tatjana Klan~nik Breznikar. Ptujski bolnišnici, ki je 15. oktobra pričela pomembni in- vesticiji - izgradnjo nove diali-ze in fizioterapije - v skupnem znesku 350 milijonov tolarjev, bo vsaka donacija prišla še kako prav. Lek bo tudi v bodoče poskušal sodelovati v podobnih aktivnostih ptujske bolnišnice, ki sredstva za nove naložbe zagotavlja iz kreditov, lastnih sredstev in donacij. Letno samo za nakup nove opreme nameni- ZAVRC / KONČUJEJO LETO POMEMBNIH INVESTICIJ Ob pokopališiu novo parkirišče V ob~ini Zavr~ so tik pred dnevom mrtvih kon~ali gradnjo novega asfaltnega parkiri{~a, ki so ga zgradili nad poko-pali{~em. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so gradbena dela opravili v pi~lih 10 dneh, saj so jih pri~eli 22. in sklenili 31. oktobra, ko so zarisali parkirna mesta. Po besedah završkega župana Mirana Vuka so z napredkom v zadnjih šestih letih zadovoljni, saj je strategija razvoja usmer- Na novem asfaltnem parkirišču je 64 parkirnih mest. Foto: M. Ozmec jena predvsem v modernizacijo obrobja občine, ki je bilo s središčem Zavrča in drugimi kraji infrastrukturno zelo slabo povezano. In napredek je opazen, saj so letos največ proračunskih sredstev namenili v gradnjo cestne ifrastrukture ter odplačilo obveznosti za dokončanje starih investicij. V Halozah je dragocen vsak meter asfalta in letos jim je uspelo zgraditi več kot 2000 m asfaltnih cest. Gre za tri odseke: v Belskem Vrhu, odsek Turški Vrh - Lorbek ter odsek v Pestikah. Modernizirali so tudi krajši odsek ceste v Hrastovcu (Majcenovič - Kokot). Poleg novega parkirišča so začeli tudi obnovo Slomškovega doma, vendar jih je prepodilo vreme. Kljub temu so z obnovitvijo že tako daleč, da so lahko vzidali nova okna in vrata ter objekt še pred zimo zaprli. M. Ozmec Direktorica Lekove prodaje za Slovenijo Tatjana Klančnik Breznikar, mag. farm., je ček za milijon tolarjev izročila direktorju ptujske bolnišnice Lojzetu Arku. Foto: Črtomir Goznik jo več kot sto milijonov lastnih sredstev. Veliko skrb posvečajo tudi kadrovskim vprašanjem; s kadri trenutno nimajo problemov, potrebovali pa speciali-zanta ali specialista na internem oddelku. Problem ni v denarju, enostavno na Ptujskem ni teh kadrov, je povedal direktor ptujske bolnišnice. V bodoče pa bo kadrovskih problemov še več, če se bo uveljavil nov sistem specializacij. Nenehno pa si tudi prizadevajo, da bi v to okolje pripeljali nove programe oziroma dejavnosti. Že v letu 2002 naj bi pričeli operacije na očeh, načrtujejo jih 150. Kadre in opremo imajo, upajo, da bodo uspeli prepričati tudi plačnika. Ptujska bolnišnica je edina slovenska bolnišnica, ki že od leta 1992 posluje brez izgube. Je tudi ena od redkih bolnišnic, ki v 60 odstotkih uporablja zdravila slovenskih farmacevtskih tovarn, druge bolnišnice pa le v 30 odstotkih. Lekovo poslanstvo je skrb za zdravje in dobro počutje ljudi, je na slovesnosti ob podelitvi čeka za milijon tolarjev ptujski bolnišnici prejšnjo sredo povedala direktorica Lekove prodaje za Slovenijo Tatjana Klančnik Breznikar. Svoje poslanstvo izvajajo tako, da slovenskim bolnikom nudijo široko paleto kvalitetnih zdravil po dostopnih cenah, prav tako pa velik delež svojih sredstev namenjajo za razvoj zdravstva tako na področju izobraževanja kot tudi na področju pomoči - nakupa medicinske opreme. Akcija ^rava pot do znižanega krvnega tlaka je korak dalje. Slovenske zdravnike so pozvali, da naj osvojijo čim več slovenskih vrhov in s tem naredijo nekaj za svoje zdravje. Za vsak osvojeni vrh je Lek v poseben sklad namenil tisoč tolarjev. Zbrali so dva milijona tolarjev; milijon so podarili ptujski bolnišnici, milijon pa bodo izročili ZD Tolmin. Slovesnost ob podelilitvi Le-kove donacije ptujski bolnišnici je s svojim nastopom obogatil Zoran Predin. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Zaustavljeno poslovanje s pivovarnama Za tečaje z ljubljanske borze je v preteklem tednu do četrtka v povprečju značilen izrazito naraščajoč trend z novo četrtkovo rekordno vrednostjo indeksa SBI20 2102 točki. Hkrati je za razvoj vrednosti indeksa pooblaščenih investicijskih družb (PIX) značilna velika stopnja stabilnosti z zaključno vrednostjo v četrtek 1546 točk. Od ponedeljka do četrtka so od večjih podjetij najbolj porastli tečaji Intereurope (8,1%), Gorenja (6,9%), Luke Koper (5,7%) in Krke (3,2%). Belgijska družba Interbrew, ki ima 24,46-odstotni delež Pivovarne Union, je poslala Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Uradu za varstvo konkurence namero za nakup vseh preostalih delnic Pivovarne Union. Interbrew namerava za delnico ponuditi 73.000 tolarjev. Pivovarna Laško, ki ima skupaj s povezano družbo Radensko enako slabih 25 odstotkov delnic Pivovarne Union, pa je preostalima največjima lastnikoma Pivovarne Union, Kapitalski družbi (10,26%) in Slovenski odškodninski družbi (12,15%) ponudila odkup po precej višji ceni. Pivovarna Laško je skladoma poleg višje cene ponudila tudi zamenjavo Uniono-vih delnic za delnice Pivovarne Laško. V Pivovarni Union je nadzorni svet potrdil strateško partnerstvo z Interbrewom, medtem ko iz Pivovarne Laško sporočajo, da po nobeni ceni ne bodo prodali delnic Pivovarne Union. Kakorkoli, če se Pivovarna Laško, KAD in SOD ne odločijo za prodajo Interbrewu, prevzem Uniona s strani belgijske družbe ni mogoč. V sredo po omenjenih dogodkih je bilo trgovanje z obema pivovarnama na ljubljanski borzi zaustavljeno. Razlog so predvsem nepotrjene vesti o nameravani konkurenčni ponudbi s strani Pivovarne Laško in nepotrjene vesti o višji ponudbi Interbrewa. Pred sprostitvijo trgovanja z delnicami pivovarn borza pričakuje od Pivovarne Laško objavo v dnevnem časopisju o nameravanem prevzemu Pivovarne Union. Koncern Intereuropa je tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta posloval uspešno in presegel zastavljene cilje. Zraven matične družbe so k rezultatu pripomogle tudi njihove družbe na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Rusiji in ZR Jugoslaviji. Prihodke iz poslovanja so v prvih devetih mesecih povečali za 11%, dobiček iz poslovanja pa za 24% glede na enako obdobje lani, celotni dobiček pa je bil kar za 95% višji kot v prvih devetih mesecih lanskega leta in je znašal 4,1 milijarde tolarjev. Tečaj delnice Intereurope je od začetka leta porasel za 31,3%. Boštjan Pliberšek, analitik, Ilirika - borzno-posredni{ka hi{a, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PLACAR / PRI JUSTINI VRES JE ZASVETILA LUC S pomoijo Karitas do elektrike Le nekaj kilometrov od Ptuja, v Placarju 11, kjer živi Justina Vreš, do 12. novembra letos ni bilo elektrike. Tega dne je luč zasvetila v treh prostorih njene hiše. Življenje je s prihodom elektrike dobilo nov tok. Justini ni več potrebno, da gre s prvo temo v posteljo, pa tudi jutranje bujenje je ob elektriki veliko lažje, kot je bilo prej, ko je še ni bilo. Justina živi na hektar velikem posestvu po smrti moža sama že peto leto. Poročila se je zelo pozno, z 49 leti, zato otrok ni imela. Ko je bila mlaj{a, ji o~e poroke ni dovolil. Njeno celo življenje je eno samo garanje, v katerem je bilo le malo lepih trenutkov. Vedno je delala le za druge, negovala je {tiri bolnike v postelji. Najbolj strah jo je, da bi sama obležala nebogljena, da bo ostala "v ljudskih rokah". Irena Luci, laična predstavnica dekanijske Karitas Ptuj -Zavrč, jo v takih trenutkih hitro pomiri in ji da vedeti, da je ta njena skrb odveč. Odkar prihaja v njeno hi{o - prvič je pri{la lani ob božiču - je lahko prepričana, da ne bo ostala brez pomoči, ko jo bo potrebovala. Justina Vre{ in Irena Luci sta se spoznali v cerkvi. Justina je vsakič zadnja odhajala od maše, Lucijeva pa jo je ob neki priložnosti le nagovorila, saj jo je želela pobliže spoznati, odkar jo je prvič videla. V začetku se je gospa Justina stikov z njo zelo branila, saj kot je povedala, v svojo revščino ni želela voditi drugih ljudi. Lucijeva jo je prvič obiskala na domu lani pred božičem, od takrat pa prihaja v Placar najmanj enkrat tedensko. Njuni pogostejši stiki so tudi zaslužni, da je v Justini-no hišo prišla elektrika. Nagovarjanje je dolgo trajalo, pravi Irena Luci, na koncu so jo le uspeli prepričati. Izvedeli smo JUTRI TEKMOVANJE SLIKOPLESKARJEV V organizaciji gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj bo jutri, 30. novembra, v mariborski porodnišnici potekalo tretje državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije. V okviru tekmovanja bodo na novo prepleskali 24 sob in nekaj hodnikov. V tekmovalnem delu bo nastopilo 17 ekip, v humanitarnem 16, med njimi tudi ekipa obrtnika Branka Goričana, ki je pobudnik tekmovanja in ki je slavila na prejšnjih dveh tekmovanjih. Tekmovanje ima v prvi vrsti humanitarni prizvok, gre pa tudi za strokovno srečanje, na katerem se slikopleskarji neposredno srečujejo z izdelovalci barv in drugih izdelkov, ki jih pri svojem delu potrebujejo. Od gradbenih šol se je za tekmovanje odločila le Srednja gradbena šola Maribor. MERCATOR PRIDOBIL ISO 9001 Mercator SVS, d.d., Ptuj, je svoje poslovanje uredil po visokih mednarodnih merilih kakovosti. Pridobil je certifikat kakovosti 9001. Svečanost ob pridobitvi in vročitvi certifikata bo 4. decembra ob 16. uri v ptujskem gledališču. Jutri, 30. novembra, pa bo Mercator SVS svečano odprl trgovski center v Slovenskih Konjicah. DIABETIKI OB ZAKLJUČKU LETA V prostorih okrepčevalnice Gastro bo 18. decembra ob 16. uri družabno srečanje, ki ga ob zaključku leta za svoje člane pripravlja Društvo diabetikov Ptuj. Cena večerje je 1500 tolarjev. Prijave sprejemajo v obeh diabetoloških ambulantah vsak dan, na sedežu društva pa 5. in 12. decembra. SREČANJE STAREJŠIH OBČINE HAJDINA V domu krajanov Skorbi bo to soboto, 1. decembra, ob 11. uri srečanje starejših občine Hajdina. Nanj so povabili vse starejše od 70 let, ki jih je v občini 355. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Hajdina, KD Skorba, ljudske pevke iz Skorbe in ljudske pevke iz Hajdine, pel bo tudi Uroš Sagadin. Za varen prevoz udeležencev na srečanje in domov bodo poskrbela gasilska društva. ŽE 14. SVETOVNI DAN AIDSA Geslo letošnjega svetovnega dneva aidsa - 1. decembra - je "Zamislil sem se ... kaj pa ti?" Že po tradiciji bodo tudi letos potekale številne prireditve, okrogle mize, informacijske stojnice, razdeljevali bodo zloženke, kondome in pentlje. Nadaljuje pa se tudi dvoletna kampanja zmanjševanja nasilja moških nad ženskami, ki ga simbolizirajo bele pentlje; te bomo letos nosili ob rdečih, ki so simbol osveščenosti na področju aidsa. Prvi december je tudi za Slovenijo priložnost, da se zave, da mora storiti vse za omejevanje širjenja virusa HIV in omilitev njegovih posledic. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v - C'ek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonaza - Pobeg na Pon-teroso. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem delu oddaje se bodo zvrstili prispevki o donaciji Leka ptujski bolnišnici, o posvetu Znanje za razvoj podeželja, na dvorišču knjižnice Ivana Potrča Ptuj so posadili drevesa, Otilija Holc je praznovala 100. rojstni dan, OŠ Olge Meglič pa 23., v Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj se lahko pohvalijo z dvema specializiranima učilnicama, ptujski župan Miroslav Luci je sprejel prizadevne kolesarje KK Perutnine Ptuj. Sledile bodo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati, Avtomobilsko zrcalo in Svetovni moto {port. MG Justino v družbi z Ireno Luci, predstavnico dekanijske Karitas Ptuj - Zavr~, ki je najzaslužnej{a, da je pri Justini 12. novembra letos zasvetila lu~. Foto: MG Napeljava elekrike je potekala preko Karitas svetega Ožbalta. Od začetka pridobivanja soglasja na ptujski upravni enoti do vklopa elektrike je preteklo le dober mesec dni. Direktor ptujskega Elektra Stanislav Toplak jim je šel zelo na roke, elektriko pa je sponzorsko napeljalo Elektro Milana Senčarja. Irena Luci je skupaj z Justino hvaležna vsem, ki so pomagali, da so akcijo uspešno izpeljali v zelo kratkem času. Tudi za majhen del kanalizacije so poskrbeli. S sosedom - pleskarskim obrtnikom Brankom Goričanom pa se že dogovarjajo, da bi ji v začetku prihodnjega leta popleskali notranjost hiše. Sicer pa ji prvi sosedje Go-ričanovi priskočijo na pomoč vselej, ko jo potrebuje. Za Ireno Luci pa na najde besed hvaležnosti, upa, da jo bo tudi v bodoče obiskovala vsaj enkrat tedensko. V Karitas razmišljajo, da bi Justino razveselili tudi s kakšnim radijem; televizor za zdaj še odklanja, zelo pa si želi električno odejo, da ji zvečer ne bi bilo treba v mrzlo posteljo. Justinini dnevi so si bolj ali manj podobni. Zjutraj so njena prva skrb živali, krava in dve svinji ter muci, ki sta stalno z njo. Brez živali ne bi mogla živeti, poudarja. Za nujne življenjske potrebščine bi ji sicer kmečka pokojnina zadostovala, ker pa je potrebno plačati oranje in druga dela na polju, mora rediti živali, za katere hrano pridela doma. Včasih je bilo lažje pravi, danes pa vse delo opravijo stroji. Včasih ji kdo očita, da še ima živali, pa jim odgovarja, da bi bila brez njih še bolj osamljema. Živali so njena sreča. Čeprav že zelo težko dela, 77 let je napolnila, še vedno zelo rada marsikaj postori. Justinina zgodba je le še zgodba več o tem, da živi v našem okolju še veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč drugih, le da tega pogosto nočejo priznati oziro- 7. DOBRODELNI KONCERT Karitas ptujske in završke dekanije organizira v tednu Karitas, ki poteka pod geslom Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte, 7. dobrodelni koncert, ki bo jutri, 30. novembra, ob 19. uri v prostorih mino-ritskega samostana na Ptuju. Nastopili bodo: ljudski pevci iz Cirkulan, sestre Šenveter, cerkveni pevski zbor od Sv. Tomaža, Uroš Sagadin, Komorni moški zbor iz Ptuja, pater Janez Ferlež, vokalna skupina Kor, Dunja Spruk, Tanja Zajc Zupan in Anja Burnik ter vokalna skupina varovancev zavoda dr. M. Bo-rštnarja Dornava. Vstopnino tisoč tolarjev in prostovoljne prispevke bodo namenili za pomoč sočloveku v stiski. ma se je sramujejo. Elektrika pa je v 21. stoletju dobrina, ki bi jo moral imeti vsak. Včasih je potrebno zelo malo, da osrečimo sočloveka. MG PTUJ / V ČETRTIH NEZADOVOLJNI Z DELEŽEM SREDSTEV IZ PRORAČUNA Vei za volitve kot za materialne stro{ke Boj za proračunska sredstva za prihodnje leto bo v mestni občini Ptuj trd, delitev na manjše občine vse bolj kaže zobe. "Družbena nadstavba", ki je v bivši veliki občini Ptuj pokrivala potrebe 70 tisoč prebivalcev, je po ustanovitvi novih občin na Ptujskem postala v glavnem breme mestne občine Ptuj. Kot kaže, če se bo delitev še nadaljevala, bo v prihodnjih letih za mestno občino še slabše, če država financiranja mestnih občin ne bo spremenila. V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo mestne občine Ptuj ugotavljajo, da se v občinskem proračunu namenja premalo sredstev za komunalno infrastrukturo; tudi odbor za družbene dejavnosti ugotavlja, da mestna občina kljub velikemu {tevilu kvalitetnih in vsebinsko pomembnih projektov na področjih izobraževanja, kulture, {porta in sociale le-tem namenja zgolj minimalna sredstva. Najnovej{i proračun mestne občine - res {e delovno gradivo - za prihodnje leto tudi mestnim četrtim ne daje skoraj ničesar; zgodba se ponavlja, odkar so bile četrti ustanovljene. Res je, da bo nekaj več v prihodnje dobila mestna četrt Jezero iz že znanih razlogov (gradnja deponije v Gajkah), a bi si ta stro- i?ADIOPTUJ 69,8>98,E>l04,3»^z {ek za ta "zalogaj" na nek način morale razdeliti tudi novo nastale občine, saj lokacija deponije, tudi nekaj stane. Z drobtinicami se bo morala zadovoljiti četrt Ljudski vrt. Četudi je največja in njeni občani veliko prispevajo v proračun, se jim ti vložki ne vračajo, večina nalog oziroma modernizacija cest je bila v zadnjem obdobju izpeljana s sofinanciranjem, ki pa se nikjer ne upo{teva. Ob vsem tem pa proračun mestne občine Ptuj mačehovsko odreja tudi sredstva za funkcionalne potrebe delovanja četrti in za pokrivanje materialnih stro{kov. Lani in letos so za te namene dobile enako, vsaka za celoletno dejavnost le 428 tisoč tolarjev ali borih 35 tisoč tolarjev. Potrebovale pa bi vsaj 53.500 mesečno. Še dobro, da tržijo z domovi, sicer ne bi mogle pokrivati niti stroškov za investicijsko in tekoče vzdrževanje in določeno opremo ter razlike do potrebne višine za funkcionalne potrebe in materialne stroške. Pri tem nikogar ne boli glava, če se na primer za stroške nadomestnih volitev v primestni četrti Grajena plača skoraj 387 tisočakov (mimogrede: na volitve je prišlo le 61 volivcev). Podobno se bo prvo decembrsko nedeljo zgodilo v mestni četrti Jezero, kjer se za eno izpraznjeno mesto v četrt-nem svetu bori osem kandidatov, volitve pa naj bi stale že 500 tisoč tolarjev. Nelogičnosti je pri vsem tem veliko, še najmanj, kar si v četrtih mestne občine želijo, je, da bi dosegle vsaj tako proračunsko postavko, kot jih poznajo v drugih občinah. Pri tem pa se v teh občinah zavedajo vse občutljivosti problematike in sredstva delijo po vnaprej določenih merilih. MG Družba a časopisno in radysto dqavnost RADIO-TEDNII^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p,p, 95, Raičeva 6, SS50 Ptm', tel.: OS/749^10, 09/74934-37, faks: 02/749-34-35, elektronska poŠta: nablrelnll((9redI<>adnn(Jrš^nTš)ŤáňI:liR^7vv^^ VIDEM / V SOBOTO V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE Kontert za Uroša V sobobo, 1. decembra, bo v telovadnici osnovne šole Videm koncert, ki ga prireja Društvo prijateljev mladine Videm. Izkupiček koncerta bo namenjen šestletnemu paraplegiku Urošu. Nastopili bodo številni domači in gostujoči pevci in glasbeniki: otroški zbor vrtca Ptuj, zbor ptujskih vzgojiteljic, vokalna skupina Kor iz Markovcev, instrumentalni trio OŠ Videm, godalni orkester glasbene šole Ptuj, harmonikarski orkester Holermous Ormož, tamburaši Kavkler, harmonikar Davorin Horvat, ansambel Tornado, pater Janez, Vito Mlinarič, Melita Golob, Mili, Aleksandra, Andreja, Miran Tetičkovič - Mira-no, Balki ter Davor Borno in Brina. Voditelja bosta Biserka Selak in Marjan Nahberger. Vstopnina na prireditev, ki se bo začela ob 19. uri, znaša 1000 tolarjev. Vstopnice je mogoče dobiti v predprodaji v cvetličarni Rožmarin, pri članih Folklornega društva Pobrežje, v trgovini Natura, v šoli Videm in v vrtcih. Na dan koncerta, torej v soboto, pa lahko od 17. do 21. ure pokličejo na telefon 765-08-13 vsi tisti, ki želijo darovati za paraplegika Uroša. Organizatorji vas vabijo na k sodelovanju in vam sporočajo: "So dnevi, ko moramo nekomu pokazati, da je naš, da ga imamo radi!" JB KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / 30 LET JASLI IN 10 LET IZMENSKEGA VRTCA Politika obljublia Prejšnji četrtek, 22. novembra, je bilo v vrtcu na Potrčevi 9/a (jasli) in izmenskem vrtcu delavno in slovesno: ob 30-letnici prvih jasli in 10-letnici izmenskega vrtca so se v vrteških igralnicah zaigrali otroci in starši, družbo pa so jim delale vzgojiteljice in njihove pomočnice, ki so v največji meri "zakuhale" to nadvse simpatično delovno praznovanje. Ob vodstvu vrtca, otrocih in starših so se praznovanja udeležili tudi predstavniki mestne občine, podžupana Ervin Hoj-ker in Mitja Mrgole, člani komisije, ki so v iskanju najprimernejše lokacije za varovana stanovanja hoteli podreti del jasli (a so si premislili), predstavniki mestnih četrti in drugi. Ob jubileju so pripravili priložnostno razstavo fotografij o razvoju ptujskih jasli in vrtca. Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž je v kronologiji razvoja vrtca na Potr~evi 9/a nanizala vrsto zanimivih podatkov o pred{olski vzgoji na Ptuju pred 30 leti. V tem ~asu so na Ptuju delali {tirje majhni vrtci: Med vrti 2 (dva oddelka), Rai~-eva 6 (dva oddelka), Breg (dva oddelka) in Potr~eva 9 ({tirje oddelki). Skupaj je bilo deset oddelkov, jasli~nega oddelka pa nobenega. Prve jaslice so imele tri oddelke za otroke od 4. meseca do 3. leta in 6 oddelkov za otroke od 3. do 7. leta starosti. Z novim objektom so pridobili tudi novo kuhinjo, pralnico, za-kloni{~e in upravo ter prvi~ tudi centralno kurjavo za oba objekta na tej lokaciji. Z izgradnjo prvih ptujskih jasli so se vrte{ke zmogljivosti pove~ale skoraj za PTUJ / MLADI PARLAMENTARCI O PROSTEM ČASU Kritiino do družbe, družine in sebe Prejšnjo sredo in četrtek so se v Narodnem domu na Ptuju zbrali mladi parlamentarci in razpravljali o problemih prostega časa mladih. Organizator otroškega parlamenta sta bili društvi prijateljev mladine iz Ptuja in Vidma, vodja projekta je bila Nevenka Gerl, sodelovala pa je tudi predsednica DPM Videm Marija Černila. V sredo so o prostem času govorili mladi iz mestne občine Ptuj, v čatrtek pa iz vseh občin s Ptujskega. Mladi iz Ptuja so menili, da bi lokalne skupnosti morale predvideti več sredstev za delovanje mladinskih klubov; šole sicer nudijo dovolj možnosti za nekatere aktivnosti, vendar šola ni mesto za preživljanje prostega časa, saj na nek način vendarle nakazuje obveznost pri aktivnostih. Opozorili so tudi na pozitivno in negativno izrabljanje prostega časa ter bili ob tem kritični do svojih razvad pri izrabi prostega časa z minimalnimi napori (TV, računalnik). Mladi iz Podlehnika so ugotavljali, da preživljanje prostega časa ni brezdelje, temveč čas za uresničevanje interesov. Tudi v Podlehniku si želijo več nešol-skih aktivnosti. Kidričanski otroci so grajali odločitev Taluma, da je zaprl bazen v Kidričevem, saj ugotavljajo, da je mladim s tem bilo odvzeto središče šprtnega in družabnega življenja v poletnem času, času počitnic. Obenem so pohvalili tovarno, da bo vkljkučila v dneve zdravja tudi mladino. Pritožili so se nad zasedenostjo šolske telovadnice, opozorili na zapuščeno trimsko stezo v Kidričevem, ukinjeno glasbeno šolo, ki je delovala v sklopu šole, opozorili pa tudi, da so učenci višjih letnikov de-vetletke prezaposleni s šolskim delom, ki jim jemlje preveč prostega časa. Hajdinski učenci, ki so tudi v devetletki, se niso pritoževali nad prezaposlenostjo, kritični so bili do svojih razvad pri sedenju pred računalnikom in televizorjem ter opozorili, da bi mladi v sklopu svojega prostega časa lahko več prispevali pri prostovoljnem delu. V Markovcih se mladi v prostem času največ ukvarjajo s športom, opozorili pa so na pasivno preživljanje prostega časa. Na Destrniku pogrešajo kino, glasbeno šolo, v kraju si želijo mladinski klub, učenci višjih razredov so prezaposleni. Sami ugotavljajo, da so preveč pred televizorjem in računalnikom ter da premalo bero. II PROGRAM 29.11 -13.12.01 Vsak otrok je umetnik. Problem je, kako lahko ostane umetnik, potem ko je odrasel. Pablo Picasso ■ ■ GLEDALIŠČE PTUJ ■ NASLOV URA DATUM VSEBINA Slovensko stalno gledališče Trst PALČEK 17.00 30. petek Za abonma Ostižek in izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 30. petek Najboljša komedija leta 2001!!! Slovensko stalno gledališče Trst PALČEK 10.00 11.30 1. sobota Za abonma Lutka in izven Za abonma Račka in izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje Šmarje pri Jelšah 19.30 4. torek Predstava, kije v ljubljeno ne bo! MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 5. sreda Uprizoritev za provinco In dva mestna igralca! TA PRESNETA UUBEZEN Predstava za šole In izven 9.30 11.00 6. četrtek Prva zalJublJenost...prvi polJub...prvi seks... Fran IVIlIčinski Ježek SONG! gostovanje v Rakičanu SVOBODNO RAZMERJE gostovanje v Ilirski Bistrici 18.00 19.00 7. petek Izvajalec Tadej Toš Klavir Sebast//anDu/i Neskončno zabamo o smrtno resnih stvareh, pa o tem, kaj se zgodi ko se moški In ženska ujameta v svobodno razmerje! MARJETKA, STR. 89 Predstava za izven 19.30 8. sobota Uprizoritev za provinco in dva mestna igralca! Fran IVIlIčinski Ježek SONG! gostovanje v gimnaziji Ptuj MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Mengšu 19.00 20.00 10. ponedeljek Izvajalec Tadej Toš Klavir Sebastijan Duh Najboljša komedija leta 2001!!! MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Mengšu 20.00 11. torek Uprizoritev za provinco in dva mestna igralca! ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVUlCE Predstava za šolo In izven 9.30 11.00 12. sreda Čisto prava pravljica o četrtošolkl Ani In kralju, kije padel iz knjige pravljic... ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVUlCE Predstava za šolo In izven 9.30 11.00 13. četrtek ...pao tem, kako spet najti pot v pravljice! Slovensko ljudsko gledališče Celje PODNAJEMNIK Predstava za izven 19.30 15. sobota Lani nagrajena komedija natečaja Za žlahtno komedijsko pero, podnaslovljeno kot fantastična komedija o prihodnjih časih. Dornavčani so zadovoljni s šolskimi aktivnostmi, tudi glasbeno šolo imajo, pogrešajo mladinski klub in kino. Opozorili so na različne interese za preživljanje prostega časa glede na spol. V Jur{incih ugotavljajo, da imajo mladi preveč neorganiziranega prostega časa, kot pozitivno so opredelili vključevanje mladih v športna društva, kot negativno pa uživanje alkohola, kajenje. Pogrešajo več organiziranih skupnih akcij (izleti, druženje). V Maj{perku so na šoli izvedli anketo o preživljanju prostega časa in ugotovili, da se največ mladih odloča za športne aktivnosti, da pa berejo zelo malo. Pogrešajo mentorje in klube v kraju. Zavedajo se, da jih tudi v mladinskih klubih mora nekdo voditi. Videmski učenci so bili mnenja, da so starši premalo z otroki. Pozimi so večji problemi pri preživljanju prostega časa kot poleti, saj v kraju nimajo primernih prostorov za druženje. Več organiziranega preživljanja prostega časa si želijo v počitnicah. Tudi šolska knjižnica in računalniška učilnica bi naj bili na voljo v popoldanskih urah. Šole naj bi organizirale tudi izlete (ne ekskurzije), da bi bilo več možnosti za druženje. Želijo si drsališče in mladinsko sobo. V Leskovcu mladi nimajo prostora za aktivnosti, nadejajo se, da bo boljše, ko bo zgrajena nova telovadnica. Starši nimajo časa za mlade ali pa si ga ne vzamejo. V @etalah imajo mladi preveč prostega časa. Ni prave ponudbe za preživljanje, tudi ni ustreznih inštitucij ali društev, pogrešajo kino. Želijo si tudi organizirane mladinske plese (vsaj enkrat mesečno). Še za nakupovanje ne morejo izrabiti prostega časa, saj v kraju ni trgovine. Ob koncu razprave so mladi parlamentarci povzeli svoje poglede glede prostega časa ter probleme strnili v štiri področja: največji problemi preživljanja prostega časa mladih so v prostorih za aktivnosti, neorganiziranem prostem času, v ponudbi v {oli in zunaj nje ter v vlogi družine. Nedvomno so prvi trije izpostavljeni problemi vezani tudi na finančna sredstva. Otroci in starši so se v vrtcu skupaj igrali. Foto: MG 100 odstotkov, število odelkov pa se je povečalo na 19. Kmalu se je vrtec na Potrčevi 9/a v celoti spremenil v jasli, kljub temu pa niso uspeli ugoditi vsem pro-šn j am.Danes na Potrčevi 9 in 9/a deluje 13 odelkov jasli in izmene z 200 otroki, zanje skrbi 52 delavk in delavcev. Danes enota ne ustreza več novim prostorskim predpisom, zato jo bo potrebno v celoti preurediti, da bodo otrokom zagotovili po- trebno igralno površino, to je 4 m2 površine na otroka. Predstavnik mestne občine Ptuj podžupan Ervin Hojker je na slovesnosti povedal, da se politika zaveda odgovornosti, ki jo ima pri zagotavljanju večjih igralnih površin za otroke. Politika bo prinesla prenovo prostorov, prenova v sami vsebini pa že poteka, je še dodal. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Dve novi pasji zgodbici številne prigode za mlade bralce se odvijajo v živalskem svetu ali pa so živali glavni akterji zgodbe. Na tem mestu je bilo že zapisano, da so psi in muce vseh sort in značajev med najbolj priljubljeni literarnimi junaki — enako ustvarjalcem in bralcem. Pri založbi Kres sta te dni izšli prav mični knjigi za mlado bralno občinstvo: velika slikanica TRI ŽELJE ZA RUNA in v zbirki Berem sam PSA PA ŽE NE! Obe knjigi pripovedujeta tudi o izpolnjevanju želja, zato sta primerni za predstavitev ob iztekanju leta, ko, med drugim, misli bežijo k obdarovanju. TRI ŽELJE ZA RUNA Se vam je že zgodilo, da ste dolgo in premišljeno izbirali darilce, ki ste ga v dobri veri o najboljši izbiri izročili obdaro-vancu — pa ste se ušteli, saj prejemnik ni bil tako zadovoljen, kot ste pričakovali? Takšno razočaranje ni izjema, saj pripravljanje daril sloni na lastnih željah in izku{njah, na lastnem okusu in pričakovanju. Zmožnost empatije (vživljanje v drugega) pa ni ravno pogosta človeška lastnost. Še posebej težavno je podarjanje odraslih otrokom, kar imenitno prikazuje avtorska slikanica Gianluca Garofala Tri želje za Runa v prevodu Uroša Kalčiča. Začetek zgodbice je duhovito izposojen v legendarni pravljici o duhu iz svetilke: psiček odmaši zavrženo steklenico in odreši rosno mladega duhka v bogati svileni opravi in s čarobno paličko v rokah. Kuža Runo presenečeno laja, duhek pa nima časa za prevajanje ku-ževščine ter se odloči, da bo svojemu novemu gospodarju izpolnil klasične tri želje: ku-žka obleče v najbolj gosposka oblačila, posadi ga ob bogato obloženo mizo s kraljevsko pojedino, ponudi mu pravo kraljevsko palača. A kuža, vajen kmetije in normalnega pasjega življenja, ni zadovoljen z darili -prav malo mu je mar zanje, kar mladega duhca razžalosti. Na kmetiji, kjer se zgodba odvija, je kužku najlepše v toplem hlevu pri prijateljici kravi. Du-hec vseeno želi osrečiti pasjega gospodarja ... Na koncu odvrže svilnata oblačila in po- stane navaden fantič, ki mu je preprosta igra s pasjim navi-hancem veliko zadovoljstvo — pravzaprav se fantiču izpolni želja. PSA PA ŽE NE! Skorajda ni otroka, ki si ne bi želel živalskih prijateljev. Tudi mala Laura trmasto vztraja: vsako jutro in vsak večer navija lajno: Hočem psa! Četudi jo mama popravlja, da se ne reče hočem, ampak želim si ali rada bi. Oče strogo in neomajno trdi, da psi samo lajajo, da vse pomažejo, pa še precej stanejo. Neki petek, ko se oče pozno vrača iz službe, prekriža pot očetu majhen kuža, ki ima okoli vratu sporočilo: Dobri ljudje! Kužku je ime Rudi. Imeli smo ga strašansko radi. A smo ga morali dati stran. Preveč laja, maže po hiši, pa še precej stane. Kuža se očetu prilepi za pete, celo v gostilno, kamor očeta pripelje pasja stiska, mu sledi. Avtor Wolfram Hanel odlično in duhovito izpelje prihod pasjega vsiljivca v hišo ter čustven odnos do zapuščene živali. Izkaže se, da je Rudi izjemno poslušen predstavnik svoje sorte in ostane v novi družini. Mala Laura pa sploh ni tako brezmejno navdušena, kakor bi bilo pričakovati, saj celo razmišlja o majhnem poniju ali pa mucku. Ilustrator-ka Uli Was je knjigo oplemenitila z izvirnimi podobami, za slovenske bralce jo je prevedel Uroš Kalčič. Obe slikanici sta primerni predšolskim in šolskim otrokom do petega razreda. In obe sta odlično branje v krogu družine. Liljana Klemenčič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / PROJEKTNI TEDEN EKONOMSKE SOLE V boju proti drogam Droge uničujejo zlasti mlada življenja. Vedno bolj. So zlo, ki ga moramo prepre~evati po svojih najbolj{ih mo~eh. Na Ekonomski {oli Ptuj so se v projektnem tednu V boju proti drogam (potekal je od 12. do 16. novembra) odlo~ili, da se "borijo" na najrazličnej{e načine. Tako so bili likovno ustvarjalni. Dijaki prvih in drugih letnikov so oblikovali izdelke na temo sStop drogam v razli~nih tehnikah: z ogljem, tempera barvami in v kombinirani tehniki. Dela kažejo njihovo razmišljanje o negativnih stvareh, ki jih povzro~ajo droge. Dijaki prvih letnikov programa poslovni tajnik so na temo prijateljstva oblikovali simbole. Razstavi Stop drogam in Simbol prijateljstva sta postavljeni v obeh avlah Ekonomske šole. Ustvarjali so tudi na literarnem podro~ju, razstave pa obogatili s pesmimi in sestavki dijakov. Glavne odmore so popestrili z glasbenimi to~kami, krajši koncerti v avli šole so ustvarili prijetno razpoloženje. Tudi radio Dino se je oglašal s svojimi prispevki. Po razredih so potekale pedagoške delavnice, ki so jih razredniki izvedli skupaj z dijaki. V ~etrtek je potekala okrogla miza V boju proti drogam, ki jo je vodil mag. Bojan Sinko, univ. dipl. klin. psih. Dijaki so posta- Tudi na ekonomski soli imajo Zmenkarije ... Foto: Langerholc SOLSKI CENTER PTUJ / ELEKTRO SOLA PREDSTAVLJA PROJEKTE Pridobivanje znanja -naložba v bodoinost Ena izmed najpomembnej{ih nalog vsake {ole je, da mlade v vseh pogledih pripravi na vstop v svet odraslih in jim pomaga, da bodo na podlagi razvoja lastnih sposobnostih lahko zaživeli samostojno življenje. Zato potrebujemo dobre {ole, ki sledijo spremembam svojega časa in so usmerjene v prihodnost; tak{na pa Poklicna in tehni{ka elek-tro {ola Ptuj pod vodstvom Rajka Fajta prav gotovo je. V sodobnem svetu - svetu hitrih sprememb je še bolj kot koristna informacija pomembno, kako in kje znanje najti. Znanje iskanja in uporabe informacij se lahko pridobi na razli~ne na~ine. Eden izmed sodobnejših je pridobivanje s projektnim delom. Zato so se na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj od-lo~ili v šolskem letu 2001/2002 dijakom ponuditi tudi ta na~in pou~evanja v sklopu šestih projektov. V projektu Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov pod vodstvom Nataše Vidovic dijaki krepijo ob~utek lastne vrednosti, razvijajo ob-~utek varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti, krepijo duševno zdravje, spodbujajo želene oblike vedenja ter pridobivajo veš~ine in navade za u~inkovito spopadanje z življenjskimi problemi. Projekt Sodobni avdio-vizualni pristop pri pou~evanju predmeta algoritmi in programski jeziki I, ki ga vodi David Drofenik, ima cilje, oblikovanje in utrjevanje delovnih navad in na- vajanje na samostojno u~enje, pripraviti dijaka na vseživljenj-sko izobraževanje, za poklic in kakovostno življenje, zmanjšati preobremenjenost dijakov in pove~ati stopnjo prehodnosti ob enaki kakovosti vzgojno izobraževalnega procesa. Za ob~ane mestne ob~ine Ptuj ter sosednjih ob~in vodi Marjan Bezjak projekt Modul na modul = ra~unalni{ki tehnik III. tiso~letja, kjer v obliki samostojnega in vseživljenjskega u~enja omogo~ajo pridobitev izobrazbe ra~unalniški tehnik. Vse, ki jih to zanima in so kon~ali najmanj peto stopnjo poljubne smeri, vabijo na uvodni sestanek v prostorih šole v petek, 7. decembra, ob 17. uri. V vzgojno-izobraževalnem procesu, ki poteka od rojstva do smrti, ~lovek pridobi veliko teoreti~nega znanja. Nemalokrat imamo probleme pri uporabile tega v praksi. Projekt z naslovom Projektni pristop pri povezovanju teoreti~nega in prak-ti~nega znanja I pod koordinacijo Bruna Lubeca pri dijakih razvija smisel za samostojno ustvarjalno delo, skrb za u~in-kovito povezanost poklicnih znanj in spretnosti na raz-li~nih stopnjah zahtevnosti, spodbujanje samozavesti pri opravljanju bodo~ega poklica ter doživljanje vzgojno-izobra-ževalnih vrednot skupinskega projektnega dela. Pri pridobivanju znanja se ~lovek sprehodi skozi razli~ne vzgojno-izobraževalne zavode. S projektom Zna{ samo to, kar praktično naredi{ pod vodstvom mag. Slavka Murka želijo utrditi sodelovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov na raz-li~nih stopnjah strokovnega in drugega izobraževanja ter uvesti raznolike oblike in metode dela, s poudarkom na samostojni aktivni vlogi dijaka. Za zabavno u~enje so poskrbeli s projektom Raziskovanje je lahko zabavno II pod vodstvom Janeza Sipo{a, kjer je proces raziskovalnega dela predstavljen na zabaven in pou~en na~in. Koordinator projektov Franc Vrbančič je povedal, da se v projekte, ki potekajo na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj, lahko vklju~ijo vsi, ki jih le-ti zanimajo, ne glede na to, ali so dijaki šole ali ne. Kaj ve~ o projektih pa lahko najdete na svetovnem spletu na naslovu: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~elektro/ Milan Krajnc Pavlica vljali številna vprašanja, tako da bodo podobne okrogle mize s priznanimi strokovnjaki še ve~-krat ponovili v za~etku decembra. Istega dne so v dvorani za malim odrom gostili uspešnega poslovneža direktorja Mirana Sen~arja iz podjetja Tenzor, d.o.o., Ptuj. Dijakom ekonomske gimnazije je predstavil zgodovino in vizijo svojega uspešnega podjetja. "V uspešnosti ni prostora za drogo," so bile njegove misli, ki bodo mlade lahko vodile v življenju. Tudi s športom so se dijaki uprli drogi — aktivni so bili v košarki, rokometu, nogometu, odbojki, tenisu, aerobiki, ustvarjalni na plesnem podro~ju, šport pa so povezali tudi z glasbo. Športni duh se je najbolj razgrel na tekmi v odbojki med dijaki in u~itelji ekonomske šole. Tekma je bila izena~ena in zanimiva, vzdušje v telovadnici je bilo ob številnih gledalcih nadvse prijetno. Zmagali so u~itelji, ampak dijaki so obljubili, da bo naslednja zmaga njihova. Zabavno je bilo tudi v petek med glavnim odmorom na Zmenkarijah. Dijaki programa ekonomske gimnazije so vse do srca nasmejali in povlekli na dan vse svoje vragolije. Nina je izbirala fanta. Trije že po videzu "odštekani" kandidati, ki so v resnici ~isto v redu fantje (Kristijan, Mladen in Uroš), so se borili za njeno naklonjenost, tako da smo se od smeha držali za trebuhe. Odli~na predstava, ki bi lahko zlahka konkurirala Zmen-karijam na TV. Vmes so dijake razveselili še Jure Lah z igranjem na harmoniko, Nina in Manja pa sta zaigrali na flavto. V tem tednu so dijaki zagotovo nekaj spoznali in dokazali: tudi v šoli smo radi veseli, radi se zabavamo, za to pa ne potrebujemo nobene droge. MVG VITOMARCI / FRANC TOS -SEDEMDESETLETNIK Odrske deske so ga oiarale V soboto, 24. novembra, je praznoval sedemdesetletnico Franc To{ iz Vitomarcev, ki je dobr{en del svojega življenja posvetil delu v domačem ljubiteljskem dru{tvu, predvsem gledali{ču. Že kot otrok je rad zahajal na gledališke predstave v do-ma~o farovško dvorano. Njegovi prvi gledališki koraki pa so bili storjeni na Sve~ini, kjer je bil pred petdesetimi leti zaposlen. Na doma~em odru je sprva bil ljubiteljski igralec, kasneje pa je polnih dvajset let režiral številne igre z doma~imi igral- Z nostalgijo in s ponosom se spominja za~etnih let igralske skupine, ko so hodili na gostovanja peš, kulise pa tovorili z lojtrskimi vozovi. Z zanosom in veseljem do igranja je bilo mo~ dose~i vse. Režiser v ljubiteljski igralski družini je pravzaprav deklica za vse, saj mora skrbeti ob postavitvi dela na oder tudi za sceno, kostume, Franc Toš pa je skrbel tudi ogrevanje dvorane, urejenost le-te, saj je bil tudi gospodar dvorane. Živel je za kulturno življenje v Vitomar-cih, najve~ja nagrada za vse pa mu je spomin na dobro izbrane in odigrane igre, ki jih je ob~in-stvo rado gledalo in ustvarjalce nagradilo z aplavzom. Zadnjo predstavo je režiral pred dvema letoma, in sicer Partlji~evo igro Politika, ljubezen moja. Za svoje delo v ljubiteljski kulturi je dobil leta 1986 pisno Franc Toš priznaje ZKO Ptuj, leta 1996 pa srebrno plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj. Franc Toš se je poklicno najprej ukvarjal s kmetijstvom na kmetijskem posestvu v Trnovski vasi, kasneje pa je bil šofer v Tovarni glinice in alumunija v Kidri~evem, kjer se je pred desetimi leti upokojil. Sedaj se ukvarja z urejanjem okolice svojega doma v Vitomarcih, skrbi za sadovnjak in obdeluje manjši vinograd. Z ljubiteljsko kulturo je povezan zgolj kot ~lan izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Ptuj. Še na mnoga leta! Franc La~en DESTRNIK / PODELILI KNJIŽNE IN PRAKTIČNE NAGRADE Varsivo pred požari - skupna skrb V ponedeljek, 5. novembra, so Gasilska zveza Destrnik in župan Franc Puk{ič gostili tri učence, ki so se najbolje odrezali pri pisanju spisov in risanju risbic na temo Oktober — mesec varstva pred požarom. Pisanje spisov postaja že tradicionalno, letos pa so se odločili, da ocenijo tudi risbice. Mladi nagrajenci z ravnateljem Dragom Skurjenim pri županu Francu Pukšicu in gasilskih predstavnikih Marjanu in Janezu Irglu Pri pisanju in risanju so sodelovali vsi učenci na šoli. Izbiro najboljših spisov in risb so v GZ Destrnik prepustili strokovnim delavcem šole: Eriki Ma-urič, Bojani Kolenko in Janku Mariniču. Knjižne nagrade, ki jih je prispevala občina, je podelil župan Franc Pukšič, praktične nagrade pa predsednik in poveljnik GZ Destrnik Janez in Marjan Irgl. Nagrade za risbo so podelili Kristijanu Bohlu (učencu 5. razreda) in Ninu Kramberger-ju (4. r.), za spis pa Mateji Karo (8. r.). Po besedah župana so s tem, da so učenci vzeli nalogo resno in ustvarili kvalitetne izdelke, pokazali pomembnost požarne varnosti za okolje, v katerem živijo. Skrb za požarno varnost je ena temeljnih nalog lokalnih skupnosti in je v destrniški občini na zavidljivi ravni. K temu pa prav gotovo pripomore tudi dobro sodelovanje občine z gasilsko zvezo in gasilskimi društvi. Iz leta v leto pa se krepi tudi sodelovanje z osnovno šolo, kjer deluje Društvo mladi gasilec. Nataša Žižek PRAZNIK OBČINE SVETI ANDRAŽ SV. ANDRAŽ / OB OBČINSKEM PRAZNIKU V ospredju gradnja nove šole Konec tedna bodo v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah praznovali tretji ob~inski praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom občine Francem Krepšo, ki je predstavil življenje in delo v tej slovenjegoriški občini. Kot samostojna deluje občina Sv. Andraž po dolgih letih, ko je bila dela drugih ob~in, zgolj tri leta. Razprostira se na 17,6 kvadratnih kilometrih. Ima sedem naselij: Drbetince, Gibi-no, Hvaletince, Novince, Rjav-ce, Vitomarce in Slavšino. V občini živi 1288 prebivalcev v 409 hišah. Zaposlenih je 188 ljudi, samozaposlenih 129, 115 je kmetov, 17 samostojnih podjetnikov, brezposelnih pa je 89 prebivalcev. Zupan občine je Franc Kre-pša, podžupan pa Ivan Cucek, ki je tudi občinski svetnik. V občinskem svetu so še Dušan Bezjak, Slavko Krepša, Ivan Pucko, Ivan Rebrec, Andrej Roškar in Drago Šalamun. V okviru občinskega sveta delujeta tudi odbora za gospodarstvo in negospodarstvo. Poseben odbor je za nadzor. V občinski upravi so poleg župana zaposleni še direktor občine, računov-odkija in administratorka. GOSPODARSTVO V občini so štiri gospodarske družbe in 17 samostojnih pod- Franc Krepšo, župan občine Sv. Andraž. Foto: Fl jetnikov. Sicer pa je občina prvenstveno kmetijska, pri čemer so najpomembnejše panoge sadjarstvo in vinogradništvo, reja perutnine, pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik ter poljedelstvo in živinoreja. V občini se lahko pohvalijo z enim najstarejših sadjarskih društev, ki letos praznuje sedemdesetletnico. Pri Sv. Andražu imajo nekaj nad 35 km občinskih in nad 20 km lokalnih cest ter nad 14 km javnih poti. 90 odstotkov cest je asfaltiranih. Z vodovodnim omrežjem je oskrbljeno 75 odstotkov vseh prebivalcev, približno polovico občine ima organiziran odvoz odpadkov. NEGOSPODARSTVO V občini deluje petrazredna osnovna šola, ki v tem šolskem letu deluje še kot podružnična šola Destrnika, občinski svet pa je že sprejel sklep, da se šola priključi k šoli Cerkvenjak, po dogovoru pa bodo učenci višjih razredov še eno leto obiskovali šolo Mladika na Ptuju. V naslednjem letu je predvidena gradnja nove osnovne šole; zaenkrat je predvidena šestrazrednica, želja Vitomarčanov pa je, da bi bila popolna devetletka. V občini se lahko pohvalijo s " S predsednikom naju druži to, da sva že dolgo let oba predstojnika - on malo večje, jaz malo manjše norišnice" knjiga, v kateri je zbraniln 70 bieščečili razmišijanj izpod peresa enega najugiednejšiln siovenskili psilniatrov • knjiga, v kateri avtor načenja pogovore in odpira teme, ki zadevajo notranje stiske prav vsakega čioveka • knjiga, ki nastavlja zrcaio stanju dulia na Siovenskem knjiga, ki s pronicijivo pisavo odstira kopreno predsodkov o duševnem zdravju • knjiga, v kateri pisateij z besedo, podobo, zgodbo, čustvom in izkušnjo plete mrežo, v kateri braiec prepoznava svoj iastni, enkratni čioveški poiožaj V zaiožbi časopisa Primorske novice konec novembra izide zbirka esejev JOŽETA FELCA ZAZNAVE Z GRIČA. Knjigo si iainko v predprazničnem času zagotovite V PREDNAROČiLU PO UGODNi CENi 3300 SIT. NAROČILNICA primorske novice K- Ime, priimek_ Podjetje/ustanova Uiica_ . Kraj/poStna št. Teiefon . Naročam. _ -__'vejja samo za pravne osebe, , Davčna št. ,_, ,_, ,_,,_, ,_, ,_, ,_,,_, ki so dovSnl zavezanci. . izvocl(ov) knjige ZAZNAVE Z GRIČA po prednoročnlšk! ceni 3.300 SIT (po povzetju). Naročilnico pošljite na naslov: Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper. Datum: Podpis:. Ob srečanju Androševčarjev so prikazali store običaje sto deset let starim kulturnim društvom, ki je svoj jubilej slavilo pred štirinajstimi dnevi. Pri Sv. Andražu delujejo tudi štiri športna društva: Športno društvo Vitomarci, Klub malega nogometa Slavšina - Remos in Klub malega nogometa Vito-marci ter Strelsko društvo Trap Vitomarci. Svoje društvo imajo RAZVOJ IN NACRTI Letni občinski proračun znaša okrog 200 milijonov tolarjev, pri čemer je finančna izravnava države okrog 70 odstotkov. Iz letošnjega proračuna bodo zgradili čistilno napravo pri šoli, dokončali mrliško vežico, obnovili občinsko stavbo, največ Obnovljena občinska stavba v Vitomarcih. Foto: Jožef Kocuvan tudi vitomarški lovci. V občini delujejo še društvo upokojencev, prostovoljno gasilsko društvo ter turisti~no društvo. ZGODOVINSKI SPOMIN Naselja občine Sv. Andraž se omenjajo že v trinajstem in štirinajstem stoletju. V državnem arhivu na Dunaju so ohranjeni dokumenti, ki pričajo, da se omenja naselje Vitomarci leta 1297, Drbetinci 1307, Hvaletin-ci 1307 in Gibina 1429. V občini so ponosni na svoje prednike; posebej izpostavljajo Franca Vrbnjaka iz Drbetincev - duhovnika, pisatelja in pesnika, rojenega 1792. leta, Franca Jurtela iz Hvaletincev - politika in čitalničarja, rojenega 1853. leta, Ivana Jurancica iz Andrencev - čebelarskega strokovnjaka, rojenega 1861. leta, Ivana Strelca - učitelja, naro-dopisca in zgodovinarja, rojenega 1864. leta, Ignaca Ljubca iz Drbetincev - pripovednika, rojenega 1910. leta, Slavka Frasa iz Drbetincev - novinarja, rojenega 1928. leta, ter Mirka Toša iz Drbetincev - zdravnika, rojenega 1931. leta. sredstev pa namenili za izgradnjo nove osnovne šole, ki bo stala ob sedanji montažni šoli in imela okrog 3000 kvadratnih metrov površine.Vredna bo okrog 500 milijonov tolarjev, občina pa bo morala zbrati trideset odstotkov teh sredstev. Kot je dejal župan, bo prioriteta v naslednjem letu gradnja šole. KAKO BODO PRAZNOVALI Občina ima svoj občinski praznik 30. novembra, ko goduje zaščitnik sv. Andraž. V soboto bo ob 15. uri v počastitev jubileja sadjarskega društva odprtje sadjarsko - vinogradniške razstave v prostorih društva upokojencev. Ob 18. uri bo osrednja proslava v domu karajanov v Vito-marcih s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. V nedeljo bo ob 8. uri nastop godbe na pihala Sveti Jurij ob Sčavnici, ob 10. uri slovesna maša, ob 11.30 pa odprtje novih občinskih prostorov. Franc Lačen Spoštovane občanke in občanu Ob 3. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za Vašo podporo pri novih pridobitvah v občini. Vaš župa: Franc KÍiepš. TURISTIČNA KMETIJA "PRI KAPELI" JUSTINA VERŠIČ, Drbetinci 26 2255 Vitomarci, Tel: (02) 757-5411, 745-7701, GSIVI: 031-366-945 Občankam in občanom ter našim cenjenim gostom čestitamo ob občinskem prazniku. Obenem se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo s svojimi uslugami. Vabimo vas na veselo silvestrovanje 31.12.2001 z ansamblom JUROVSKIGAĎII PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / NA DVORIŠČU NOVE KNJIŽNICE ZASADILI DREVESA Nova knjižnica zaokrožuje svojo Na dvorišču nove ptujske knjižnice je bila prejšnjo sredo slovesnost ob zasaditvi treh dreves (akacij), ki so jo pripravili, da bi se oddolžili najzaslužnejšim pri njeni ureditvi. Potem ko se je lansko leto v celoti preselila v nove prostore v Mali grad, so letos uspeli urediti tudi osrednje dvorišče z zelenico. S tem so, kot je povedala direktorica Tjaša Mrgole Jukič, uspeli zaokrožiti vizualno podobo zgradbe. Zamislili so si, da bi drevesa kot zahvalo zasadili predstavniki investitorjev (mestne občine Ptuj in ministrstva za kulturo) ter nekdanja direktorica Lidija Majnik, ki je izpeljala revitalizacijo objekta. Zaradi nujnih obveznosti v parlamentu ministrica za kulturo Andreja Rihter ni prišla, prav tako ne nekdanja direktorica, zato je v imenu ministrice drevo zasadil državni sekretar Ciril Baškovič, častni član ptujske knjižnice, v odstot- » v 1 Umetnika akademski slikar Dušan Fišer in pesnik Aleš Šteger pred svojo stvaritvijo, ki od prejšnje srede bogati eno od knjižničnih sten. Foto: Črtomir Goznik podobo nosti nekdanje direktorice pa je zasaditev opravil vrtnar Meško, ptujski župan Miroslav Luci pa je drevo zasadil kot predstavnik investitorja - mestne občine Ptuj, ki je za obnovo zagotovila največji delež, 560 milijonov tolarjev. Skupaj je obnova malega gradu za potrebe nove knjižnice stala 820 milijonov tolarjev. Kot je povedala direktorica knjižnice Tjaša Mrgole Jukič, so drevesa nekoč že krasila ta prostor; kot je razvidno z akvarela s podobo Malega gradu slikarja Jana Prvo drevo je zasadil ptujski župan Miroslav Luci Oeltjena, je tod nekoč stal mogočen kostanj, danes so izbrali akcije, ki ne bodo zrasle više od pet metrov oziroma nad streho gradu. Sliko - objekt v I. nadstropju knjižnice z naslovom Strah junaka pred močjo literature je odprl Ciril Baškovič, državni sekretar v ministrstvu za kulturo PTUJ / 23. DAN OSNOVNE ŠOLE OLGE MEGLIC Prireditev kot pregled prostoiasnih aktivnosti v dvorani Center na Ptuju je bila 23. novembra priložnostna prireditev ob 23. dnevu osnovne šole Olge Meglič Ptuj. Zasnovali so jo izredno domiselno, kot simpozij o kvalitetnem preživljanju prostega časa, ki je vsaj tako pomembno kot vsakodnevno učenje. Učenci so skupaj s svojimi učitelji oziroma mentorji predstavili pisano paleto aktivnosti, s katerimi si zapolnjujejo prosti čas. Z njimi so namignili tudi starejšim, da je vsako aktivno preživljanje prostega časa še kako pomembno za človekovo kreativnost. Ravnatelj Ervin Hojker je povedal, da je ponosen na svoje učence in je z veseljem ravnatelj te šole. Da je ta inovativna in drugačna, je pokazala tudi s prireditvijo ob 23. prazniku. Ravnatelj je govorniški pult tokrat prepustil bivši učenki, nekdanji misici Miši Novak, ki jo na nekdanjo osnovno šolo vežejo lepi spomini. Sedanjim generacijam osnovnošolcem je toplo priporočila, da naj izkoristijo vse neomejene priložnosti, ki se skrivajo v njih, in naj jih delijo z drugimi. Na slovesnost so povabili tudi drugo svojo misico, nekdanjo učenko Mihaelo Ku- kovec, ki je prva spremljevalka letošnje miss Slovenije Rebeke Dremelj. Tudi ona je v OŠ O. Meglič pridobila veliko znanja, preživela veliko lepih trenutkov, ki se jih bo vedno rada spominjala, je povedala. Kot gost je na prireditvi nastopil mladi pevec Sebastjan in s svojim nastopom navdušil. V šolskem letu 2001/2002 obiskuje OŠ O. Meglič 417 otrok. Na šoli je zaposlenih 54 vodstvenih, strokovnih in tehničnih delavcev. Kot je povedal ravnatelj Ervin Hojker, prehajajo v šolo z dvema paralelkama, želijo pa si, da bi šolsko leto 2004, C" IlR Aktivni udeleženki 23. dneva OŠ Olge Meglič sta bili tudi misici Miša Novak in Mihaela Kukovec. Foto: Črtomir Goznik Učenci OŠ Olge Meglič so predstavili številne svoje prostoča-sne aktivnosti ko bodo postali devetletka, začeli v prenovljeni in dograjeni zgradbi. "Na šolo smo ponosni. Skrbimo za njeno tehnično in didaktično opremljenost, v izobraževanje uvajamo informacijsko in komunikacijsko te- hnologijo, hkrati pa posvečamo veliko pozornosti zunanjemu in notranjemu estetskemu videzu in urejenosti," je ob prazniku šole povedal ranatelj Ervin Hoj-ker. MG Mlade je navdušil tudi Sebastian Državnemu sekretarju Cirilu Baškoviču so zaupali tudi odprtje novega kulturnega objekta v prvem nadstropju knjižnice avtorjev akademskega slikarja Dušana Fišerja in pesnika Ale-{a [tegerja. Njuna slika - objekt kot umetniško razmišljanje o poslanstvu knjige in črkovnega zapisa se obiskovalcem prestavlja pod imenom Strah junaka pred močjo literature. Knjižnični hodnik bo z novo stvaritvijo -instalacijo živel bistveno drugače, je prepričan Ciril Baškovič. MG PA BREZ ZAMERE Lepotna napaka SPRINGERJEV ŠOVII. Zaradi fuzbalske norišnice smo skoraj spregledali neko drugo norišnico, ki se je te čase odvijala na svetu in katere neposredni prenos smo lahko spremljali na naših televizorjih. Bomo se pa, z majhno zamudo, zadeve lotili pač sedaj. Na začetku je torej primerno, če najprej navedemo predmet naše male analize. Tokrat se bomo malce pozabavali in raziskali fenomen, ki se mu strokovno reče Miss sveta, po domače pa bi vse skupaj nemara bilo bolje poimenovati recimo stokilski kup cukra. Ali pa nekaj podobno osladnega. Vprašati se je torej treba, za kaj pri vsem tem skupaj torej gre. Gre res za cvet lepote? Ali pa gre morda za kakšno bolj ali manj politično stvar? Ali pa za kaj tretjega? Oziroma če se vprašamo še bolj temeljito, ali je sploh potrebno, da imamo tekmovanje za miss sveta? In če je, komu torej koristi? To so, recimo, temeljna vprašanja, ki se porajajo ob tem fenomenu. Seveda je vprašanj več, morda vas osebno celo muči vprašanje, zakaj (spet) ni zmagala naša, ter sumite, da je posredi kakšna zarota ali kaj podobnega, ampak s tako epohal-nimi zalogaji se tukaj ne bomo trapili. Rekli bomo zgolj besedo, dve na splošno. Se pravi, malo bomo pomodrovali. Kako torej vse skupaj izgleda? Kaj je pravzaprav sploh čar vsega skupaj? Recimo: vzemite, da ste kar zalo dekle tam nekje pri osemnajstih. Kaj si recimo želi kar privlačna osemnajstletnica? Zeli si, na primer, manj mozoljev. To lahko sklepamo s precejšnjo gotovostjo, ne? Dalje si želi malo manj kil, saj je gotovo prepričana, da je najbolj debelo dekle na svetu. Čeprav z njeno postavo ni čisto nič narobe. No, če zadevo skrajšamo, lahko s precejšnjo mero gotovosti rečemo, da si povprečna osem-najstletnica večinoma želi stvari, za katere bo čez deset let ugotovila, da niso ravno najbolj potrebne za srečno in uspešno življenje. Torej, stari ste osemnajst let, polni življenjskega zagona. Zelite si mali milijon stvari in ena med temi je tudi ta, da bi se iz grdega račka, kot ste sami zase prepričani, da ste to prav vi, da bi se torej iz grdega račka razvili v čudovitega laboda, ob katerem bi vsi samo zazijali. Seveda se takšne transformacije po naravni poti in med našo vrsto ne dogajajo ravno vsak dan, zato je za dosego tega cilja (če ste med bolj energičnimi) materi naravi potrebno malce pomagati. Nič lažjega. Odpravite se do bližnje diskoteke, kjer poteka neki lokalni izbor za miss, pa je stvar rešena. Imeti morate sicer tudi malce sreče, morda tudi vez in poznanstev, ampak to je itak potrebno povsod. Skozi celotno zadevo se morate sicer nonstop nekaj smehljati, ali bolje: kar krepko smejati, ampak to že prestanete. Za lepoto je itak treba (po)trpeti, mar ne? No, če se torej vsi elementi lepo poklopijo, pristanete čez nekaj časa na slovenskem lepotnem prostoru z letalsko karto za Sun City v žepu. Doli malo polobira-te, široko se zdaj smejite itak že tudi med spanjem (poklicna deformacija, lahko rečemo), angleško znate verjetno malo bolj kot jugoslovanska misica, na Springerje-ve štose ste pa itak navajeni že od gledanja Kanala A, tako da nekih hudih problemov ni na obzorju. In tako čez noč postanete prekrasen, čudovit labod, občudovan od vseh in povsod. Kako čudovit način reševanja mladostniških želja (in frustracij, absolutno). Okej, vsi vemo, da je zadeva zgoraj prikazana na malce nerealen, da ne rečemo smešen način, ampak to je zgolj logična posledica dejstva, da je predmet obravnave, se pravi stvar sama, zelo nerealna in, milo rečeno, smešna. Zgolj nekaj dejstev. Naj mi, lepo prosim, nekdo pojasni, zakaj vse tiste finalistke morajo odgovarjati na takšna globokoumna vprašanja? Pa ne samo to, zakaj morajo na vprašanja sploh odgovarjati? Odgovore itak že vsi znamo na pamet. Vse bi rešile svet, pomagale otrokom in tako dalje. Sicer so to vse same super stvari, ampak kaj ko so izrečene tako v nebo vpijoče naučeno, da si človek ne more kaj, da ne bi sumničavo zastrigel z ušesi vsakič, ko sliši kakšno le-potičko čebljati o tako pomembnih stvareh. Vsekakor tudi ne trdimo, da lepota ni združljiva s pametjo, nikakor ne, ampak, priznajte, miss sveta nekako ni ravno kongres kvantnih fizikov, ne? Se več, če smo čisto pošteni, je treba reči bobu bob in priznati, da pri vsem skupaj gre le za lepoto. Da pamet s tem nima nobene zveze. Prosim vas, koga na tem svetu pa briga inteligenčni kvocient nove miss? Pa tudi če bi bila nevemka-ko super pametna, bi to prej šteli za minus kot pa za plus. Miss pač mora ljubko izgledati in se smejati. Siroko smejati. Zgolj to. Če ne bi bila naša letošnja misica druga v tekmovanju za nadarjenost, bi sploh vedeli, da je tako tekmovanje tudi del izbora za miss? Ja, seveda. Kolikšen smisel sploh ima tekmovanje za miss sveta, pa nam lepo lahko pokaže dejstvo, da vsi na tem izboru poudarjajo, da je prava lepota v notranjosti in stvar subjektivnega. Ja, kako pa potem sploh lahko izbiraš miss, če je to res?! Potem smo torej vsi lahko misice, ne? Kako lahko na nek objektiven način izbiraš tisto, kar je stvar notranjosti in subjektivnega? Čisti contradictio in adiecto. Miss sveta je v bistvu zgolj nekakšen fosil patriarhalnega sveta, ki ga nihče več ne jemlje resno. Pravzaprav tudi dečki in deklice, ki celotno zadevo organizirajo, vedo, da je vse skupaj zgolj le še kisla šala - konec koncev so za voditelja privlekli Springerja, mar ne? Ki je iz tega naredil zgolj še eno varianto svojega šova, za katerega pa celotna galaksija ve, da je zgolj zaigrana burka. Enačaj je na dlani. Gregor Allé • •• • •• KMETIJSTVO PTUJ / S POSVETA ZNANJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA Kakšna bo usoda kmetijske šole v Ptuju? Da je znanje najpomembnejši pogoj in temelj razvoja, je na dlani in o tem skorajda ne kaže izgubljati besed. V kmetijstvu Slovenije in Podravja pa so razmere še tako nedorečene in pred usodnimi spremembami, da je bilo temu vprašanju potrebno nameniti dvodnevno razpravo na posvetu z delovnim naslovom Znanje za razvoj podeželja. V četrtek so jo v prostorih Kmetij sko-gozdarskega zavoda Ptuj in v petek v sejni sobi mestne občine organizirali Mestna občina Ptuj, Kmetijsko-gozdarska zbornica, enota Ptuj ter Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Pred slovenskimi kmetijskimi in živilskimi šolami je po prepričljivih argumentih razpravljavcev velika obveza, izobraziti dovolj gospodarjev slovenskih kmetij. Danes imamo v Sloveniji ob približno 96 tisoč kmetijah 10 do 20 odstotkov takih, ki bi bile sposobne preživeti v gospodarskih pogojih Evropske unije. Razlogov za pesimizem je več, predvsem v posestni strukturi, precej nagativnega prizvoka pri ocenjevanju stanja na slovenskih kmetijah pa ima tudi pomanjkljiva usposobljenost gospodarjev in gospodaric. Le 1,8 odstotka gospodarjev ima namreč končano srednjo kmetijsko šolo, 0,7 odstotka višjo ali visoko, na osnovi izkušenj pa gospodari 84 odstotkov gospodarjev. Tudi izkušnje so pomembne, pa tudi rezultati kemtovanja niso tako slabi, vendar bo za hitrejše prilagajanje hitrim spremembam vendarle potrebna izobrazba. Ce predpostavljamo, da se bo z leti število kmetij zaokrožilo in prepolovilo, bomo Vodilno omizje na posvetu v sejni sobi MO Ptuj: z leve ptujski župan Miroslav Luci, voditelj posveta Slavko Visenjak, minister Franci But in državni sekretar Franc Potočnik MORAVCI / ZLATO ZA GOSPODINJO ELIZABETO Najboljši rezanci in narezek Da slovenske in še posebej štajerske gospodinje dobro kuhajo, je znano in priznano. Posebno težo pa ima priznanje, ki ga njihova predstavnica dobi na pomembnih tekmovanjih v močni konkurenci. To je še zagotovilo več, da se pri hiši s tako gospodinjo dobro je. V drugi polovici oktobra je bilo v okviru turistične prireditve Gosttur v Moravcih tekmovanje gospodinj v izdelavi rezancev, pripravi pogrinjka in narezka za dve osebi. V tej kategoriji je tekmovalo 13 žensk, od tega dve iz Podravja. Najboljšo oceno svojega dela in zlato medaljo je prejela Elizabeta Slacek, gospodinja turistične kmetije Slaček iz Senčaka 9. JB Zmagovalka v pripravi rezancev, pripravi pogrinjka in narezka za dve osebi Elizabeta Slaček iz Senčaka 9 (levo). Desno je tekmovalka iz Maribora, ki je prejela srebrno medaljo. Foto: T. Mesko še vedno govorili o nekaj nad 40 tisoč kmetijah. Kmetijske šole bi morale zanje izobraziti po 1000 gospodarjev letno, takega obsega pa ni mogoče zagotovi-tu tudi zaradi premajhnega zanimanja za kmetijske poklice. Za tako stanje je vrsta razlogov, med vsemi pa je v ospredju negotova usoda slovenskega kmetijstva. Toda država je trdno odločena in bo morala znotraj Evropske unije zagotoviti ob-delanost slovenske zemlje in jo zavarovati pred hitrim zaraščanjem. Evropa nam utegne pri tem pomagati, tu pa smo znova pred izhodiščnim dejstvom, da bo za uspešno kmetovanje potrebno vedno več znanja. Program SAPARD je pri tem zelo konkreten: za pridobitev sredstev za razvoj kmetije mora imeti gospodar najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo. BO PTUJ SPET IZIGRAN? Sedanji uspešni kmetovalci in seveda kmetijski strokovnjaki se brez tujega pogojevanja zavedajo, da je potrebna za uspešno vodenje kmetije obilica širokega znanja. Ker poteka v Sloveniji preobrazba šolstva, na vidiku je tudi reorganizacija kmetijskega izobraževanja, je letošnja pozna jesen idealen čas za temeljit razmislek tudi o Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj, o njeni vlogi pri razvoju kmetijstva v Spodnjem Podravju, o načrtih, vezanih na kmetijsko posestvo in šolo na Turnišču, pa tudi o ambiciji, pripeljati v Ptuj višješolski študij kmetijstva. Medtem ko je bila razprava prvega dne bolj izmenjava mnenj domačih, ptujskih strokovnjakov in šolnikov, predstavnikov zbornice in manjšega števila kmetov, ki se zavedajo pomena kmetijskega izobraževanja, je bila po udeležbi bistveno bolj bogata petkova razprava v sejni sobi mestne občine. Poleg tiste iz kmetijske in pedagoške stroke so se posveta udeležili župani, direktorji kmetijsko-živilskih podjetij, državna poslanca Alojz Sok in Franc Pukšič, državni svetnik Alojz Kaučič ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Franci But z državnim sekretarjem Francem Potoc-nikom. Na osnovi obiska lahko zapišemo, da je dobila Kmetijska šola Ptuj za svoja razvojna prizadevanja močno gospodarsko, strokovno in politično podporo. Toda minister Franci But je v razpravo posegel s podatkom, da se bo v naslednjih tednih krojila podoba slovenskega kmetijskega šolstva. V treh tednih, je poudaril, je potrebno uskladiti vizijo prihodnje strukture programov srednjih kmetijskih, gozdarskih in živilskih šol v Sloveniji. Opozoril je na dejstvo, da je bilo leta 1985 v Sloveniji rojenih 35 tisoč otrok, v zadnjih letih pa le še 18 do 19 tisoč. V tem času se je število zaposlenih v kmetijskih šolah povečalo za dva odstotka. V zraku je torej vprašanje, ali Slovenija potrebuje vse sedanje kmetijske in živilske šole. Glede na število vlog za subvencije lahko po Butovem govorimo le še o okoli 64 tisoč kmetijah, ki so seveda večje od statističnega povprečja Z razstavo o zgodovini sole od leta 1953 in izdelkov učencev se je Poklicna in tehniška kmetijska sola Ptuj za kratek čas preselila na hodnik mestne občine Ptuj 4,5 hektarja zemlje. Tudi kmetijstvo živi in dela v krutem svetu globalizacije, zato moramo biti pripravljeni na hitre spremembe tudi znotraj kmetijskega šolstva. Minister je omenil še bližino mariborske kmetijske šole, ki jo bo potrebno zaradi de-nacionalizacijske izgube sedanjega objekta zgraditi na novo. Je torej mogoče pričakovati, da bi država pristala na gradnjo dveh novih kmetijskih šol v sosednjih mestih? Morda ja, če bo pred tem kristalno jasno, kakšno znanje bo zagotavljala ena nosti že zagotavljata okoli 50 milijard tolarjev prihodka. Direktor Kmetijske zadruge Ptuj Stanko Tomanic je dejal, da v zadrugi pogrešajo ljudi z izobrazbo v vrtnarski in zelenjadarski stroki, s poklicem agroekono-mista in podobno, kar so lahko prihodnji programi kmetijske šole. Dodal je, da je Ptuj tradicionalno kmetijsko mesto, in si ne more predstavljati prihodnosti brez izobraževalne ustanove za vrsto kmetijskih poklicev. Oglasil se je tudi direktor Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slo- Bo v Turniškem gradu višja kmetijska šola? in kakšno druga in če bomo vsi skupaj pokazali "več volje do življenja", kar naj bi prineslo večje število rojenih otrok in potencialnih dijakov kmetijskih šol. Upravičenost kmetijskih šol bo torej potrebno dokazati tudi z delitvijo^ in specializacijo programov. Ce bo Kmetijski šoli Ptuj uspelo dokazati upravičenost svojega obstoja in nadaljnjega razvoja, potem jo bodo na ministrstvu za kmetijstvo podprli in skupaj s šolskim ministrstvom pač zgradili dve novi kmetijski šoli - ptujsko ob posestvu na Turnišču, ob njej pa bodo morda, če se bo to izkazalo za smiselno, v tamkajšnjem gradu zagotovili tudi pogoje za višješolski študij. Na ministrove besede se je odzval dr. Roman Glaser (Perutnina Ptuj) in poudaril, da brez podpore znanja, pridobljenega v Kmetijski šoli na Ptuju, ne bo mogoče zagotavljati razvoja kmetijstva in živilstva na tem območju Slovenije, kjer dejav- venije Ervin Kuhar in dejal, da je Kmetijska šola Ptuj od nekdaj med vsemi najbolj vpeta v kmetijski prostor. Tudi program višje šole v smeri agroekonomi-ja je bil v Ptuju že pripravljen, pa šola ob odločanju ni imela dovolj "vplivnih botrov", zato je program dobil nekdo drug. Dodal je, da šole v svetu zagotavljajo praktično usposobljene gospodarje kmetij, da so tam šole manjše, z manjšim številom slušateljev, ki pa pridobijo kakovostno izobrazbo. Pogoji v Ptuju so za tako obliko izobraževanja s pridobitvijo posestva na Turnišču naravnost idealni. Poslanec Franc Pukšic je prepričan, da če Ptuju ne bo uspelo izboriti regije Spodnje Podrav-je, tudi kmetijske šole ne bo imel. Direktor šolskega centra Branko Kumer pa je ministra "oborožil" s podatki, da se danes v nasrotju z omenjenim 1985. letom 98 odstotkov otrok odloči za nadaljevanje šolanja po končani osnovni šoli, da kar 68 odstotkov mladih konča srednjo šolo in da so slovenske fakultete pred 20 leti vpisovale 50 odstotkov manj študentov kot danes. Slovenija mora v izobraževanju slediti svetu, kjer je standard iz-obraževanaj višji, to pa pomenu bistveno manj učencev na posameznega predavatelja. Ustanovitev Kmetijske šole Ptuj pred skoraj 50 leti je bila velika pridobitev za kmetijstvo območja Dravskega in Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz, saj se šolanje otrok v Mariboru marsikomu ni (in se tudi danes ne bi) izšlo iz ekonomskih razlogov. "Ce želimo ohraniti ta del Slovenije poseljen, da bodo živele vinske turistične ceste, da bo v Halozah in Slovenskih goricah še kaj življenja, moramo zagotoviti izobražene gospodarje kmetij," je dejal kmetovalec Franc Obran. Razprava je vzpodbudila tudi dijakinjo 3. letnika Tehniške kmetijske šole Ptuj Sandro Bezjak, ki je ministra odkrito vprašala, kako naj Slovenija konkurira Evropi brez strokovnega kadra, in zatrdila, da se mladi zavedajo, da je le kmetijstvo temelj razvoja naše regije. Kmetijski svetovalec, specialist za prašičerejo Peter Pribožič, pa je ministra seznanil, da je bil Ptuj v svojih načrtih že večkrat izigran, zato upravičeno upa, da tokrat, ko gre za razvoj kmetijskega šolstva, ne bo. Minister But je ob koncu izrazil prepričanje, da obstaja možnost za obe kmetijski šoli - v Ptuju in Mariboru. Ne povsod vse, ampak je potrebno ustvariti fleksibilne izobraževalne centre, ki bodo znali prisluhniti potrebam okolja in se dopolnjevati. "V naslednjih tednih se moramo o tem konkretno pogovoriti!" Tako je dvodnevni posvet izzvenel v velik izziv mag. Vla-dimirju Korošcu, ravnatelju Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, ki je idejno pripravila dvodnevni posvet, prav tako v izziv kmetijski stroki in politiki širšega ptujskega območja. Od njihovega skupnega nastopa v bližnji prihodnosti bo odvisna usoda kmetijskega izobraževanja na Ptuju! J. Bračič PO NAŠIH KRAJIH MtatfMifam, MARKOVCI / ŽUPAN SPREJEL PREVENTIVCE župan občine Markovci Franc Kekec je v četrtek, 22. novembra, sprejel ~lane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob~-ine Markovci, ki so se letos izkazali s {tevilnimi preventivnimi akcijami za večjo varnost v prometu, ter se jim je zahvalil za vložen trud in se z njimi pogovarjal o načrtih v letu, ki je pred nami. PTUJ / LES JE ODPRL VRATA V kolektivu trgovskega podjetja Les Ptuj na Rogozni{ki cesti, kjer se pripravljajo na praznovanje 50-letnice delovanja, so minulo soboto za svoje stranke in kupce pripravili dan odprtih vrat. V trgovini z gradbenim materialom, lesom, kurjavo in storitvami so popestrili svojo ponudbo ter pripravili nekaj ugodnosti in jubilejnih popustov. PTUJ / OB DNEVU BOJA PROTI AIDSU člani Mladega foruma Ptuja se zavedajo, da je pred nevarnostjo aidsa treba vedno znova opozarjati in obve{čati, zato bodo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu v soboto, 1. decembra, pred Mercatorjevo blagovnico mimoidoče osvečali tako, da bodo med 10. in 12. uro razdeljevali bro{uri-ce, pentlje in kondome. PTUJ / O VLOGI POKRAJIN IN DECENTRALIZACIJI Pokrajinski odbor ZLSD za Po-dravje Ormož - Ptuj bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri v dvorani delavskega doma Franca Krambergerja na Ptuju pripravil razpravo o tem, kak{ne pokrajine želimo, kak{ne naj bodo njihove funkcije, kak{en naj bo odnos pokrajine do države in do občine. (-OM) PTUJ / PREDAVANJE O OSTEOPOROZI Krajevna organizacija RK Bratje Re{ vabi na predavanje o osteo-porozi in merjenje kostne mase (cena 2.500,00 SIT) za že prijavljene pri M. Korpar v ponedeljek, 3. decembra, ob 10. uri v domu krajanov Bratje Re{ (Štuki). Zdravstvena ekipa bo imela s seboj posamezna zdravila. Možno bo tudi merjenje krvnega pritiska. Na predavanje vabljeni tudi {e ne prijavljeni. DORNAVA / RAZSTAVA BOŽIČNO - NOVOLETNIH IZDELKOV December je čas družinskih praznikov. Da bi bilo vzdu{je prijetno in praznično, je sekcija za aranžiranje, ki deluje pri Turistič-no-etnografskem dru{tvu Lukari v Dornavi, pripravila prodajno razstavo božičnih in novoletnih izdelkov. S kulturnim programom jo bodo odprli v petek ob 16. uri v dvorani v Dornavi, odprta pa bo tudi v soboto od 9. do 15. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure. (MS) SLOVENSKA BISTRICA / 40 LET ŠOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Osnovna {ola Minke Namenst-nik Sonje Slovenska Bistrica ({ola s prilagojenim programom) praznuje letos {tiridesetletnico delovanja. Svečana akademija ob njihovem jubileju bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v vite{ki dvorani gradu. častna gostja bo Štefka Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci, varovanci in delavci OŠ Minke Namenst-nik Sonje ter me{ani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjev-ca. (VT) KIDRIČEVO / SLOVESNO OB 47. PRAZNIKU TALUMA Letos pet zlatih metuljev Letošnje prireditve v počastitev 47. tovarniškega praznika so v kidri~evskem Talumu pri~eli v petek, 9. novembra, z odprtjem razstave del, ki so nastala na 10. likovni koloniji Taluma, v ~etrtek, 15. novembra, so pripravili tradicionalno sre~anje upokojenih ~lanov kolektiva, v petek, 16. novembra, pa so se zbrali na tradicionalnem srečanju zaposlenih in podelili Talumova najvišja priznanja za delovne dosežke zlati metulj. Najvišje priznanje zlati metulj je za dolgoletne dosežke v družbi Talum oziroma za življenjsko delo prejel Silvo Kokol iz Delovne enote Vzdrževanje. Za uspešno delo v zadnjem letu, oziroma v zadnjih nekaj letih pa so priznanja zlati metulj prejeli Peter Bombek iz kontrole kakovosti, Srdan Mohoric in Viktor Zamuda iz delovne enote Vzdrževanje ter izredno članica uprave Taluma Brigita Ačimovič. Silvo Kokol je v družbi Talum je zaposlen od leta 1977, ko je začel kot phalec v skupini pri obnovi elektrolitskih peči. Ob delu se je izobraževal, da je dosegel VKV kvalifikacijo in leta 1985 postal pomočnik vodje skupine. Ker je pri svojem delu dosegal izredno dobre rezulate, je leta 1986 postal vodja ključavničarske skupine pri obnovi elektroliznih peči, ki jo vodi še danes. Sedaj s svojo skupino zelo aktivno sodeluje pri realizaciji druge faze projekta modernizacije proizvodnje aluminija. Peter Bombek je v Talumu zaposlen že 23 let, v zadnjem obdobju pa je uspešnost svojega dela dokazoval zlasti na področju dviga ravni kakovosti Talu- ma. To je bilo izkazano tudi s pridobitvijo certifikata ISO 9001, ki ga je družba prejela v letu 1996 in ponovno potrdila leta 1999. Kot vodja vhodne in končne kontrole, nato kot vodja tehnološke kontrole proizvodov in nazadnje kot vodja končne kontrole je soustvarjal in dograjeval sistem kakovosti tere kontrole proizvodov v Talumu. Srdan Mohorič se je v družbi Talum zaposlil leta 1974 kot strojni tehnik, največji obseg del je opravljal na področju nabave in vzdrževanja tehnoloških vozil. V zadnjem obdobju je aktivno sodeloval, v mnogih primerih pa tudi vodil projekte, kot so organizacija cest-noprometnega in železniškega režima v Talumu, izgradnja infrastrukturnih objektov skladiščenja materialov ter ureditev cestišč v okviru druge faze projekta MPPAL, obnova vozil za prevoz tekočega aluminija, oprema nove mehanične delavnice, itd. Sprejel je vrsto pomembnih odločitev, vsa ta dela pa z izredno energijo opravlja v polovičnem delovnem času, saj mu več zdravje ne dopušča. Viktor Zamuda se je v Talu-mu zaposlil leta 1986 in dela Letošnji dobitniki Talumovih zlatih metuljev: (z leve) Peter Bombek, Viktor Zamuda, Brigita Ačimovič, Silvo Kokol in Srdan Mohorič. Foto: Darko Ferlinc na pomembnih področjih tekočega in preventivnega vzdrževanja elektronskih sklopov in sistemov. V zadnjem obdobju je uspešno sodeloval na različnih pomembnih projektih, kjer se je izkazal kot aktiven in koristen sodelavec. Brigita Ačimovič je s svojim strokovnim in vodstvenim delovanjem gonilna sila, ki je v Talumu udejanjila inovativne pristope v varovanju zdravja zaposlenih in razreševanja starejših presežnih delavcev na socialno sprejemljiv način. S posluhom za potrebe ljudi in podjetja je že leta 1995 pritegni- la odgovorne k zamisli in aktivnostim o širitvi odgovornosti za zdravje posameznika in varstvo pri delu. Izpeljana je bila akcija preusmeritve dela socialnih pomoči za namene zdravljenja in aktivnosti iz programa skrb za zdravje, ki je najbolj opazen v akcijah Zdravo Talum. V letu 2000 je nadgradila dosedanje oblike reševanja presežnih delavcev z novimi rešitvami in še večjim socialnim varovanjem starejših delavcev, kar je v Sloveniji novost. -OM CIRKOVCE / PODPIS POGODBE ZA GRADNJO VEČNAMENSKE DVORANE in korenin v novo rast V jedilnici osnovne šole v Cirkovcah so v petek, 23. novembra, slovesno podpisali pogodbo o gradnji ve~namenske športne dvorane ter zunanjih igriš~ pri osnovni šoli. Podpisala sta jo župan ob~ine Kidri~evo Alojz Šprah v imenu investitorja in predstavnik izvajalca del, Gradbenega podjetja Vegrad iz Velenja, direktor inženiringa Ivan Krofli~. Vegrad naj bi ponujena dela brez notranje opreme opravil za 349 milijonov tolarjev. Veselje na obrazu Ivanke Ko-rez, v.d. ravnateljice OŠ Cir-kovce, je bilo ob besedah dobrodošlice več kot očitno: "Končno je prišel ta tako pričakovani trenutek, ki pomeni zagotovilo, da bomo tudi mi dobili ustrezne prostore in vse, kar je potrebno za 9-letno šolanje. Vsi, učenci in učitelji, se tega zelo veselimo in se zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli!" Tudi župan Alojz Šprah kot gostitelj ni skrival zadovoljstva: "To je naš skupni veliki uspeh; veliko poti je vodilo v Ljubljano in še kam, vendar s tem še nismo naredili vsega, kajti glav- no delo nas še čaka. Podpisujemo pogodbo za 350 milijonov, za prvo fazo izgradnje šolskega prostora v Cirkovcah, v glavnem za večnamensko dvorano, v kateri naj bi se odvijalo športno in kulturno življenje. Ob dogovarjanju smo bili deležni kritike, a vedeti je treba, da ne delamo za leto ali dve, temveč za daljše obdobje. Tudi odločitev o tem, ali bomo dvorano, v kateri smo sedaj, namenili šoli, je bila težka. Za nas je to zelo pomemben trenutek, čeprav se zavedamo, da tudi v bodoče ne bo povsem lahko. Na vseh nas je velika odgovornost, največ odgovornosti pa nosi vodstvo šole in naš gradbeni odbor, ki mu predseduje Milan Unuk. Naj nas vodi misel, ki smo jo zapisali na temeljni kamen nove šole: Iz korenin v novo rast!" Preden so pomembnemu dogodku nazdravili, so najbolj zasijale oči dosedanjemu dolgoletnemu ravnatelju cirkovške šole in nekdanjemu občinskemu svetniku Bogomirju Jurteli: "Moje sanje se končno uresničujejo!" Svoj nadvse prisrčen del pa so ob pomembnem dogodku prispevali učenci cirkovške šole, mlada citrarka in plesalci šolske folklorne skupine. M. Ozmec PTUJ / V GOSTEH ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE S PTUJSKO EKIPO Dramski krst gimnazijske dvorane Jutri bo v novi gimnazijski dvorani predstava Sofoklesove Antigone v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Predstavo je režirala ptujska režiserka Branka Bezeljak Glaser, ki že četrto leto vodi ta dramski ansambel, ki se ponaša z osemdesetletno tradicijo. S predstave Sofoklesove Antigone To bo že petintrideseta ponovitev predstave, kar je za ljubiteljsko gledališče velik uspeh. Branka je tokrat k predstavi povabila del svoje stare ptujske ekipe, tako da kot scenograf sodeluje Dušan Fišer, kostu-mografinja je Stanislava Vauda, koreografinja Majda Fridl, masker je Andrej Gabron, za borilne veščine pa je poskrbel Boris Miočinovič. Za izven bo predstava ob 19.30 uri, že prej pa si jo bodo ogledali tudi dijaki ptujskih srednjih šol. Franc Lačen v sodelovanju Z aeroklubom ptuj ZVESTE NAROČNIKE mroiAPmRmsKiiEmBii ime in priimek: Janez MEZNARIČ Zabovci 44, ZZ81 MARKOVCI Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. ORMOŠKA STRAN SV. TOMAŽ / DOBRODELNI KONCERT Samo življenje za druge je vredno življenja V soboto, 24. novembra, je v telovadnici osnovne šole Tomaž pri Ormožu potekal dobrodelni koncert, ki ga je pripravila osnovna šola v sodelovanju s humanitarnim društvom Marjana in Vladke Novina iz Gumberka pri Otočcu blizu Novega mesta in so ga naslovili Samo življenje za druge je vredno življenja. Že lani so na šoli zaceli humanitarno dejavnost in jo naslovili Novoletna minutka, izkupiček pa namenili dvema družina, potrebnima pomoči. Tudi letos so se delavci in učenci šole Tomaž pri Ormožu na tak način spomnili otrok, ki jim božič in novo leto ne prineseta tolikšnega veselja in ra-dodarnosti, pa jim bodo to omogočili s svojo dobrodelnostjo. Na koncertu so nastopili učenci osnovne šole - pevci otroš- kega in mladinskega pevskega zbora in solisti pod vodstvom Daliborja Bedenika - ter malčki iz tomažavskega vrtca, ki so se predstavili pod vodstvom Zlat-ke Kaucic. Predstavili so se tudi člani družinskega tria Novina, ki že vrsto let pomagajo obolelim otrokom s humanitarnimi nastopi. Pri Svetem Tomažu so nastopili že v lanskem letu, takrat samostojno, tokrat pa so povezali nastop z osnovno šolo. Zbrani denar, nabralo se ga je 187.500 tolarjev, bodo razdelili na dva dela: del sredstev bodo namenili v sklad za socialno ogrožene otroke s tomažev-skega področja, ki je ustanovljen v okviru šole, del pa bolnim otrokom iz širše Slovenije. Najlepše se počutimo, kadar dajemo, pravi pregovor. Tako so se morali počutiti tudi tisti, ki so se v soboto podali k Svetemu Tomažu. S spoznanjem, da so pomagali, in z veseljem, da so lahko storili to v najlepšem času - času, ko bo nekoga obiskal božiček, kar se ne bi zgodilo brez njihove pomoči! mh ORMOŽ / ZORIMO SKOZI USTVARJALNOST NA GIMNAZIJI "Povabili smo besedo II V prostorih gimnazije Ormož je v petek potekala druga delavnica v okviru projekta Zorimo skozi ustvarjalnost. Tokrat so pripravili literarno delavnico, z naslovom Povabili smo besedo. Dijake, ki se jih je v učilnici nabralo nekaj manj kot 20, je skozi delavnico popeljal literat Aleš Steger. Dijaki in dijakinje so predstavili svoja dela in razmišljanja ter govorili o pisanju in izboljšanju le-tega. Z veseljem pa so prisluhnili tudi nasvetom Aleša Štegerja, ki se je posvetil vsakemu posebej, zato je tokratne delavnica potekala bolj v stilu preprostega in odprtega pogovora. Takšen način je bil všeč tudi dijakom, ki so prostor ob koncu zapuščali dobre volje in zagotovo še bolj željni pisanja; morda jim je to popoldne dalo tudi kakšen navdih. Delavnice se bodo nadaljevale prihodnji teden. V ponedeljek, 3. decembra, bo drugi del delavnice Narava naravi v okras, ki jo bo vodil Janez Žižek, dijaki pa bodo lahko izdelovali novoletne izdelke iz slame; delavnica se bo pričela ob 16.30 uri. Naslednji dan, v torek, pa bo potekala delavnica Z iskrenimi voščili v novo leto. Dijaki in drugi udeleženci delavnic bodo izdelovali novoletne voščilnice pod mentorstvom vodje Bernarde Gaš-parec. V spomin Antoniji Kumer 1917 - 2001 Številni Velikonedeljcani in okoličani so se pred kratkim poslovili od svoje drage nekdanje krajanke Antonije Kumer. Že pri sedemnajstih letih jo je premamil duh boginje Talije. Leta 1934 je prvič stopila na oder v drami Užitkarji avtorja dr. Alojza Remca, v vlogi male Francke. Menjaje so se vrstile vloge v dramah in komedijah. Posebno slednje so ji bile pri srcu. Njene hudomušne, živahne oči, navihan in širok nasmeh so spravljali v smeh staro in mlado. Tudi ko se je preselila v Ptuj, ni prenehala z ljubiteljsko dejavnostjo. Skupaj z Lojzetom Matjašičem je kot pr-leška Mica nastopala na številnih prireditvah. Usoda je hotela, da sva se zadnjič srečali pred dvema letoma v bolnišnici. Kljub bolezni je izžarevala toplino in vedrino. Obujala je spomine na svojo zadnjo odigrano komedijo Radikalna kura iz leta 1964 in zapela refren z nekoliko spremenjenim besedilom: "Velika Nedelja je pravi raj, saj vsakdo si želi nazaj." Živo se je zanimala za vse, kar se dogaja pri Veliki Nedelji, spraševala o svojih nekdanjih soigralcih in krajanih. Spomini so se vračali v mladost. Nekdo, ki je v svojem življenju preštel lepo število let, pozna sladkobo mladosti in se veseli njene bližine. To človeka ohranja in krepi, da se, čeprav bolan, veseli novega dne. Toda življenje upogne še tako trdno bilko in posuši še tako globoko korenino. Roka življenja je neusmiljena. Vzame, kar ni njeno. Nič in nihče ne spremeni, kar je zapisano v kamnu usode. Nič in nihče ne povrne, kar je odšlo. Pa vendar vse ni izgubljeno. V naših srcih bo ostal spomin na dobro in prijazno Kumrovo Tončko. V besedi in spominih Velikonede-ljčanov bo ostala živa tudi sedaj, ko je ni več. Hvala vam, draga Tončka, da smo vas lahko poznali. Marta Frangez Vse delavnice, ki potekajo do konca januarja, so odprtega tipa za vse, zato se lahko prav vsak, ki ga vsebina zanima, pridruži dijakom in obenem spozna nove prostore gimnazijske zgradbe. mh PREJELI SMO URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV OPOZARJA Potrošniki morajo imeti še več informacij o varni hrani Urad za varstvo potrošnikov RS je na tiskovni konferenci 23. novembra ocenil dosedanje aktivnosti v Sloveniji, potem ko se je tudi pri nas pojavil prvi primer BSE. "Pravzaprav je bilo samo vpra{anje ~asa, kdaj se bomo tudi pri nas sre~ali s tem pojavom. Tega smo se zavedali pravzaprav vsi, tudi potrošniki, zato so reakcije bistveno bolj umirjene in trezne, kot so bile na primer v Angliji in drugih državah Evrope. Seveda pa je k temu pripomoglo tudi sprotno in iz~rpno obveš~anje odgovornih. Vendar je to samo del informacij in možnosti, ki jih potrošniki pri~aku-jemo," je poudarila Vera Kozmik Vodušek, direktorica Urada za varstvo potrošnikov. "Prvi pojav BSE v Sloveniji je namre~ tudi priložnost za temeljit razmislek za vse, ki so kakorkoli zadolženi in odgovorni za varno hrano. In to seveda ni samo Veterinarska uprava RS. Pravzaprav se je sedaj izkazalo, da je spremljanje, nadzorovanje, pa tudi informiranje o odkritih problemih, povezanih z varno hrano, urejen in ute~en posel. Toda to je samo del posla, ki ga mora opraviti država. Kje nas je zmanjkalo? Primer: ali so ponujeni jedilniki v vrtcih, osnovnih šolah, bolnišnicah, domovih za starejše primerni in pripravljeni tudi za tiste, ki ne želijo vsak dan na krožniku tudi mesa? Ali starši lahko izberejo za svoje otroke ustrezno kakovostne obroke v primeru, da se odre~ejo rde~emu mesu? Ko se govori o hrani, je nekako samoumeven govor o kmetijstvu, v Sloveniji tudi o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ali je to prav? Jasno je, da MKGP želi ohraniti pobudo pri sebi, saj je odgovorno za proizvodnjo in proizvajalce. V Sloveniji kmetijstvo zaposluje okoli 6 ORMOŽ / NA OBISKU PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Težava je pomanjkanje idej V sredo, 21. novembra, je občino Ormož obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk v spremstvu Dubravke Breznik, direktorice Območne zbornice Maribor, mag. Andreja Friedla, pomočnika generalne sekretarke GZS, in Janka Puklavca, sekretarja Združenja kovinske industrije. Sre~anje se je pri~elo že dopoldne s prejemom pri županu ob~ine Ormož Viliju Trofeniku. V Tovarni sladkorja Ormož je nato potekal pogovor s predstavniki gospodarstva ob~ine Ormož. Mag. Čuk je povedal, da je pohvalno, da se je v ob~ini Ormož sprožil postopek srednješolskega izobraževanja, saj je izobrazba najpomembnejša. Poudaril je tudi velik pomen tovarne Carrera Optyl Ormož za to podro~je, saj zaposluje veliko število ljudi in je med desetimi podjetji, ki so prigospo-darila dobi~ek. Stanje v ob~ini je po njegovem mnenju dobro in se še izboljšuje. Župan Vili Trofenik pa je poudaril, da težava v razvoju tega okolja ni prvenstveno pomanjkanje kapitala, kakršno je splošno mnenje, temve~ idej. Predsednik gospodarske zbornice se je po kosilu odpravil na obisk in ogled tovarne Carrera Optyl. mh ORMO@ / 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA Deset dni za razmislek V petek, 23. novembra, je v sejni sobi na občini potekala 33. redna seja občinskega sveta Ormož. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil proračun za prihodnje leto. Svetniki imajo sedaj deset dni časa, da podajo pisne pripombe k predlogu proračuna. Svetniki so med drugim potrdili tudi sklepe o dokončanju sanacije odlagališča odpadkov v Dobravi, o nakupu neprofitnih in socialnih stanovanj ter dokapita- lizaciji Centra starejših ob~anov Ormož. Pove~ali so cene ravnanja s komunalnimi odpadki zaradi uvedbe takse za obremenjevanje okolja, za zbiranje, ~iš~enje in dristribucijo vode ter za ~iš~enje komunalnih odpadnih voda. mh PODGORCI / OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV Sre~anje starej{ih V sredo, 21. novembra, je v dvorani v Podgorcih potekal občni zbor društva upokojencev Podgorci. Društvo šteje 230 članov in so zelo aktivni. V okviru društva deluje sekcija kegljačev in odbor za rekreacijo, ki prireja razne izlete. Predsednik društva je Viktor Ozmec. Sledilo je sre~anje starejših krajanov, starejših od 70 let. Udeležilo se ga je okoli 150 krajanov. Pripeljali so tudi dva najstarejša krajana: Janeza Zamuda iz Os-luševcev, ki bo 14. decembra praznoval 100 let in je tudi najstarejši ob~an ob~ine Ormož, in Julijano Tušek iz Cvetkovcev, ki šteje 95 let. V imenu ob~ine je zbrane pozdravil Tone Luskovič in najstarejšima izro~il darila. V kulturnem programu so sodelovali mal~ki iz podgorskega vrtca oziroma malošol~ki, zapele pa so tudi podgorske vaške pevke. Uradnemu delu je sledila pogostitev in prijetno druženje ob pogovoru in dobri volji ter glasbi doma~ih muzikantov. Bližajo se tudi boži~ni in novoletni prazniki in nepokretne krajane, stare nad 80 let, ki se niso udeležili sre~anja, bodo predstavniki krajevnega odbora RK Podgorci obdarili z darili, za katera denar prispevajo krajevna skupnost Podgorci, Rde~i križ in Društvo upokojencev Podgorci. Ostarelim bodo tako polepšali dan in jih razveselili z lepim darilom. mh % aktivne delovne sile in prispeva nekaj manj kot 4 % bruto družbenega proizvoda. Slovenija je tudi neto uvoznica hrane. Priprava in transport hrane pa je v današnjem svetu ena najpomembnejših gospodarskih panog — gledano tudi iz perspektive prinašanja dobi~kov. Moderna proizvodnja hrane je zelo sofisticirana. Ko v samopostrežni trgovini položimo v košarico eksoti~en sadež, zamrznjen francoski rog-lji~ek ali že panirano meso, se sploh ne zavedamo kompleksnosti verige od pridelave do prodaje. Hkrati z vse intenzivnejšo in modernešo tehnologijo proizvodnje in predelave hrane se pojavljajo novi zdravstveni problemi. Seveda so bile mnoge bolezni tudi v preteklosti neposredno in vzro~no povezane s hrano. Toda veriga 'od njive, hleva - do mize' je bila kratka in možnosti obolenj množic enostavno ni bilo. Danes pa je zaradi te dolge verige vpliv potrošnikov nanjo majhen, zato so upravi~eno zaskrbljeni in imajo posledi~no pravico do ve-~je obveš~enosti. Ker je danes število udeležencev na trgu, ki vplivajo na pre-hransko verigo, veliko ve~je kot v preteklosti, je seveda tudi potreba po usklajevanju med njimi veliko ve~ja. Tudi in predvsem na ravni države. In to Urad za varstvo potrošnikov pogreša. Zato se bo, tudi po zgledu držav Evropske unije, zavzemal za tako prehransko politiko v Sloveniji, v kateri bo imelo pomembno vlogo uvajanje traj-nostno naravnanih prehranskih vzorcev, varstvo potrošnikov in pravica do izbire." Ml^iiinjtaM ORMOŽ / SMUČARSKI SEJEM V soboto, 1. decembra, bo v kulturnem domu Ormož tradicionalni smučarski sejem, ki že nekaj let poteka v organizaciji Planinskega društva Maksa Meška. Nakup rabljene smučarske opreme bo možen med 9. in 12. uro. SV. TOMAŽ / TEKMOVANJE V RAČUNALNIŠTVU Pri Svetem Tomažu je v četrtek, 22. novembra, potekalo regijsko tekmovanje iz računalništva v Wordu in Corelu. Nanj so se uvrstili učenci iz petih osnovnih šol: OŠ Tomaž, ki je bila organizatorica tekmovanja, OŠ Velika Nedelja, Ormož, Miklavž pri Ormožu in Sveta Trojica. Med 10 tekmovalci sta se najbolje odrezala Samo Kace iz OŠ Velika Nedelja (mentor Stanko Zamuda) in Mateja Fajfar iz OŠ Miklavž pri Ormožu (mentorica Sonja Fajfar), ki se bosta udeležila državnega tekmovanja. Tretji je bil Božo Lalic iz OŠ Tomaž pri Ormožu (mentor Drago Slavinec). ORMOŽ / KONCERT OTROŠKIH PESMI Pevsko društvo Cabaletta iz Ormoža pripravlja koncert otroških pesmi Pika-poka. Dekleta, ki prepevajo pod vodstvom zbo-rovodkinje Helene Polic Kosi, so tokrat pripravila malce drugačen nastop. V sodelovanju s Tanjo Korpar, ki je pesmi uglasbila za Orffov instrumentarij, se bodo posvetile najmlajšim. Koncert bo v soboto, 1. decembra, ob 17.00 uri v domu kulture v Ormožu. Dekleta bodo prepevala otroške pesmi Janeza Bitenca, Mire Voglar in slovenske ljudske pesmi. V nastopu bodo sodelovali tudi učenci Glasbene šole Ormož. ORMOŽ / KLUB ŠIPON VEDNO AKTIVEN člani Kluba šipon Društva vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem, ki združuje vinogradnike, strokovnjake s področja vinogradništva in vinarstva ter ljubitelje dobrega vina, so nenehno zelo aktivni, saj sodelujejo na številnih prireditvah in sejmih, pripravljajo pa tudi seminarje za svoje člane. Pred kratkim so se tri dni predstavljali v Ljubljani na Festivalu slovenskih vin. Uspešno so predstavili sedem šipo-nov, osmi, iz ormoške kleti, se je predstavljal samostojno. V nedeljo, 18. novembra, pa je v organizaciji Kluba šipon v hotelu Ormož potekal seminar na temo Nastop na sejmu. Pričel se je dopoldan s predavanjem Sandre Bohinec Pravila uspešne predstavitve na sejmu in analize primerov iz tujine. Srečanje so nadaljevali s slepo degustacijo tržno uspešnih suhih vin. Sledila je razprava o vinih in tehnologiji pridelave šipona. GALERIJA GRAD / POZDRAV IZ ORMOŽA Danes ob 18.00 uri bo v prostorih galerije v gradu Ormož slovesna predstavitev monografije Pozdrav iz Ormoža (Ormož na starih razglednicah). Pripravila sta jo kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Nevenka Korpic ter Štefan Hozyan ml. V knjigi so predstavljene ormoške razglednice od konca 19. stoletja do leta 1945. Predstavitev bo spremljal kratek kulturni program, za še boljše počutje pa bodo poskrbeli ormoški vinogradniki. Mateja Hržic PO NAŠIH OBČINAH ZR NEMČIJA / 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA JANEZA IN ANE MESAREC Zlata poroka v tujini 24. novembra sta daleč od rodnega doma v nemškem Ettenheimu praznovala 50-letnico skupnega življenja Janez in Ana Mesarec iz Spodnjega Velovleka 41. Zlati ženin Janez je bil rojen 18. oktobra 1918 v Placarju, zlata nevesta Ana, z dekliškim primkom Šori, pa 25. julija 1926 v Velovleku. Zlati ženin je v drugi svetovni vojni postal invalid, saj je ob ekspolizji bombe izgubil vid. Poročila sta se 24. novembra 1951 v Ptuju, leta 1958 pa sta se preselila v Nemčijo, kjer sta še danes. Jesen življenja jima lepša hčerka Tončka z vnukoma Francijem in Albinom. Še to: Janez in Ana Mesarec sodita med najstarejše naročnike Tednika v tujini, saj sta nanj neprekinjeno naročena od leta 1965, zato jima ob jubileju veljajo tudi naše iskrene čestitke! -OM Fotografija desno: Zlatoporocenca Janez in Ana Mesarec IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL DORNAVA / SREČANJE PO 55 LETIH Na svidenje iez pet let Boštjan v duši ostaja športnik Boštjan Belšak je doma iz Sobetincev, obiskuje pa srednjo živilsko šolo v Mariboru. Povabila v akciji "Iščete svoj stil" je bil zelo vesel. Veselje je delil skupaj z mamo, ki je bila prav tako vesela, daje bil Boštjan izbran za sodelovanje v tej zelo odmevni Tednikovi akciji. Njegova želja je, da bi postal pekovski pomočnik, saj ima kruh zelo rad. Od slaščic najraje peče torte. Boštjan pa je tudi navdušen kolesar; če je le čas, se kam odpelje. Boštjan je prvič obiskal kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic je pri njem ugotovila mastno kožo, ki jo bo potrebno večkrat temeljito globinsko očistiti. Njene nasvete za lepo in zdravo kožo bo Boštjan skušal upoštevati tudi pri vsakodnevni negi doma. Še po- Boštjan prej ... sebej bo moral skrbeti za temeljito dezinfekcijo pred uporabo losiona. V frizerskem salonu Stanka je za Boštjanovo novo pričesko poskrbela frizerka Marija Vi-dovic. Želel si je kratko razgibano pričesko. Po vsej glavi mu je lase enakomerno in kratko stopničasto postrigla, nad Popust frizerstva Stanka v decembru čelom in na vrhnjem del pa je pustila nekoliko daljše. Na zatilju in na stranskih delih pa jih je še dodatno stanjšala, da se lepo resasto iztečejo. Boštjan je imel prej temno rjave lase, za novo pričesko jih je frizerka pobelila in za razgibanost dodala nekaj črnih pramemov. ... in pozneje Pričesko je oblikovala z rokami in voskom. Pri make upu je Nina [kerlak Boštjanu najprej s korektorjem prekrila nekaj nepravilnosti, nato pa je uporabila tekoči puder, za odtenek temnejšega od tena kože. Počesala mu je obrvi. Ker je hotela ohraniti naraven videz, drugih ličil ni uporabila. Kljub novemu videzu, s katerim vzbuja pozornost, je Boštjan ohranil mladostno sproščenost. V modnem studiu Barbare Plavec mu priporočajo športni stil, ker je po duši športnik, in žive barve. Oblačila, ki jih je nosil, so iz prodajalne mm Mercatorja Modne hiše Maribor iz Krempljeve ulice 2 na Ptuju. Oblekel je črne jeans hlače in črni puli ter rdečo bundo s črnimi obrobami iz umetnega usnja. Piko na "i" so v novi Boštjanovi podobi naredila športna očala Riplay iz optike Kuhar. V športnem studiu Olimpic so za Boštjana izbrali program bodybuilding za mlade, v katerem je vadil trikrat tedensko brezplačno mesec dni. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, je bila Boštjanova želja izboljšati kondicijo in pridobiti športno postavo. MG Boštjan v mladostnih obla~ilih iz prodajalne m na m Merca-torja Modne hi{e Maribor na Ptuju in z o~ali iz optike Kuhar. Fotogroflje: Črtomir Goznik _______ --------cmïïTi- Družba za časopisno In radlisko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Rai&va 6,2250 Ptuj, tel.: 0a/74»34-10, Î^W933377Tâl5n527ÎW3î3S7ërélcrôni^ poSirňáBíSIňTRSráaKíěaň^ strârïï;Ti5pi7?wvw.rBaiôï«iriTE5r Prejšnjo soboto so se v Dornavi srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so stari 70 let. Za nekatere je bilo to prvo srečanje po 55 letih, ko so zapustili osnovnošolske klopi. Mnogi so po končani osnovni šoli zapustili kraj, nekateri so odšli v tujino - Avstralijo, Švedsko, Nemčijo , Avstrijo in Jugoslavijo, zato je bilo srečanje toliko bolj ganljivo. Nekateri se med seboj niso več prepoznali, toda pogovor je hitro stekel. Obujali so spomine na prijetne šolske dni, se pogovarjali o vsakdanjih stvareh ter kovali načrte za prihodnost. Srečanje sta pripravila Franc Ciglar in Franc Franjkovic. Ob slovesu so nekdanji sošolci sklenili, da se bodo ponovno srečali čez pet let. MS, Foto: Cilka VITOMARCI / ORGANIZIRANO SADJARSTVO S 70-LETNO TRADICIJO Viasih zgolj sadjarji, danes tudi vinogradniki Sadjarsko društvo Sv. Andraž je bilo ustanovljeno pred sedemdesetimi leti; vzrok za to je bila želja po sadjarskem znanju ter napredku s sajenjem takrat perspektivnih jabla-novih sort. Društvo so ustanovili 1931. leta, prvi predsednik je bil Tomaž Toš, Franc Kostanje-vec je bil podpredsednik, tajnik Vinko Jurancic, blagajno je vodil Rudolf Cebec, člani upravnega odbora pa so bili: Alojz Druzovic, Franc Vojsk, Jakob Zorko, Josip Suhac in Drago Predan. Naslednik tedanjega sadjarskega društva je današnje Sad-jarsko-vinogradniško društvo Vitomarci - Sv. Andraž; njegov predsednik Edi Kupcic nam je opisal delovanje nekdanjega društva ter delo sedanjega. Na pobudo društva je bilo v letih od 1931 do 1938 v andraš-ki fari posajenih več travniških nasadov jablan; pridelovalci so se strokovno lotili pridelave sadja, predvsem jabolk. Do takrat se tudi s strokovnim vinogradništvom v tem delu Slovenskih goric niso ukvarjali, prevladovale so samorodne trsne sorte (šmarnica) Sadjarstvo se je razvijalo tudi po drugi svetovni vojni, saj so sadjarji veliko obnavljali, jabolka se je dalo prodati, tudi izvažala so se. Organiziran je bil tudi odkup sadja. Pri Kmetijski zadrugi Vitzo-marci so ustanovili škropilne ekipe s konjsko vlečno škropilnico in ročno škropilnico. Sadjarji so organizirali skupinsko obrezovanje jablan, precepljali so stare sorte, pojavila se je prva uradna drevesnica. Edi Kup~i~, predsednik vitomar-škega sadjarsko-vinogradni-škega društva. Foto: Fl Danes je v društvo vključenih 56 članov, za včlanjenje pa se zanima še kar veliko novih kandidatov. V društvu se danes ukvarjajo tudi z vinogradništvom, vključeni pa so vsi uspešni sadjarji, ki gojijo jablane, breskve, jagode, lešnike, maline, orehe ter vinogradniki. Na njihovem področju je zgrajenih že več hladilnic. Vinogradniki so na ocenjevanjih vin dosegli lepe uspehe s prejemo velikih zlatih in zlatih medalj za svoja vina. Namen društva je predvsem pomoč pri izobraževanju, zato društvo sodeluje s strokovnimi inštitucijami, ki se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in vina. OD TOD IN TAM PTUJ / Z 32. SEJE MESTNEGA SVETA Zaiefek proraiunske razprave Ptujski mestni svetniki so se na 32. seji izjemoma sestali v torek (ponavadi se sestajajo ob ponedeljkih). Na seji kolegija župana 14. novembra so namre~ vodje svetni{kih skupin napovedale odstotnost nekaterih svetnikov, ~e bi bila seja 26. novembra, zato so na predlog svetnika LDS Emila Mesari~ sklenili, da bo seja 27. novembra. Ptujski župan Miroslav Luci je že takrat napovedal, da ga na seji 27. novembra ne bo, ker odhaja z delegacijo Ptuja na finalno tekmovanje Narodi v razcvetu v Kitajsko. Poklical je tudi poslanko Lidijo Majnik, ki se je strinjala, da je seja sveta mestne ob~ine lahko izjemoma tudi v torek. Ker pa je že nekaj časa čutiti napetost med strankama SDS in LDS v mestnem svetu, je bilo tudi pričakovati, da županova odsotnost ob tako pomembni točki, kot je začetek proračunske razprave, ne bo šla kar tako mimo. Zato so svetniki svetniške skupine LDS opozorili na odsotnost župana na seji kot predlagatelja najpomembnejšega akta v letu 2002 oziroma za dve leti, kar kaže na pomanjkanje in nedefiniranje prioritet pri njegovm delu. Prav tako pa tudi kaže na usklajeno delo občinske uprave in županskega urada, kar se je doslej že večkrat pokazalo, je še v imenu poslanske skupine LDS povedal njen vodja Emil Mesarič. Anka Ostrman, svetnica ZLSD, pa je drugače kot Mesa-rič povedala, da se je vedelo, da župana ne bo, zato kot svetnica ni bila zavedena in tudi ni mogoče govoriti o slabem odnosu. Takšna uvodna razprava je spodbudila svetnika SNS Miroslava Letonjo, ki se je zavzel za spre- membo poslovnika v tem smislu, da bo mestna ob~ina Ptuj dobila profesionalnega župana. To spremembo je potrebno uveljaviti še pred novimi županskimi volitvami. Delovno gradivo proračuna mestne občine Ptuj - razprava je trajala okrog pet ur - so svetniki podprli kot sprejemljivo in kot dobro osnovo za pripravo osnutka oziroma predloga proračuna, čeprav je prišlo nekoliko pozno. Na splošno pa je tudi letos tako, da je denarja za vse želje in potrebe premalo, premalo pa je tudi denarja iz državnega proračuna za občinske projekte. Prihodki proračuna za leto 2002 naj bi presegli štiri milijarde sto milijonov tolarjev. Največ svetnikov je podvomilo, ali se bo mogoče zadolževati, glede na to da delitvena bilanca še ni podpisana. Anka Ostrman, ki je na seji najbolj poglobljeno razpravljala o delovnem gradivu proračuna, je vprašala, kdo bodo tisti, katerih programi ne bodo uvrščeni v proračunsko financiranje, če kredita v višini 286 milijonov tolarjev ne bo. Opozorila je tudi na neenakomerno porazdelitev denarja za naložbe v okviru ptujskih mestnih četrti. Po njenem je tudi premalo denarja za turizem, zlasti še za promocijo: z enim mi- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Srbi v Sloveniji Pred kratkim sem se po šetnaj-stih letih v Ljubljani spet srečal z uglednim beograjskim novinarjem in starim znancem Nebojšo Dragosavcem. Sredi šestdesetih let sva se spoznala pri opravljanju skupnih novinarskih nalog, sredi sedemdesetih let pa sem ga kot glavni urednik jugoslovanske agencije Tanjug kot enega najbolj znanih novinarjev Politi-kine hiše privabil v Tanjug in postavil za odgovornega urednika Tanjugove redakcije za Srbijo. Dragosavca sem od vsega začetka poznal in cenil kot odličnega profesionalca in kritičnega opazovalca življenja, ki ni nikoli padal v skušnjavo, da bi svoje principe podarjal trenutnim političnim muham in trenutni politični konjunkturi. Dragosavca tako tudi ni bilo mogoče srečati v dolgi vrsti srbskih novinarskih kolegov, ki so svojo "kri in znoj" z vso nekritičnostjo in tragično mržnjo do vseh, ki niso mislili tako kot njihov "veliki vodja", poklonili Miloševiću. V resnici pa je imel prav Dragosavac kot nekdanji študentski funkcionar in Miloševićev znanec in sodelavec z beograjske univerze izjemne možnosti, da bi v "Miloševićevi eri" napravil izjemno kariero. Nebojša Dragosavac tudi zdaj, ko opisuje dramatično srbsko desetletje pod Miloševićem, tega ne počenja ihtavo ali s pripisovanjem kakšnih posebnih zaslug sebi. Novinarsko natančno opisuje posamezne velike in majhne dogodke, denimo čas najhujše srbske inflacije, ko so prejemali plače v milijonih brez vrednosti, ko je cena novoletne jelke v nekaj urah poskočila kar za nekaj milijonov dinarjev ... Marsikaj tistega, kar mi je pripovedoval Dragosavac, se mi je zdelo nestvarno, daleč od sveta, kakršnega poznamo mi. Verjetno je tudi on mnoge stvari v Sloveniji doživljal na enak način. Ta teden mi je poslal dnevnik, ki ga je napisal s poti po Sloveniji, objavil pa ga bo uglednemu Danasu, enem izmed številnih novih beograjskih dnevnikov. LJUBLJANSKA PRESENEČENJA Dvanajst let pozneje v Sloveniji je naslov Dragosavčevega pisanja. Seveda sem vse prebral z velikim zanimanjem - in ugotovil, da vselej racionalni in v bistvu hladni Dragosavac tokrat kar nekajkrat prepušča pero čustvom in deluje kot otrok, ki se srečuje z nečim, kar mu je posebej drago in o čemer je posebej sanjal. Zaradi tega je v vsem njegovem pisanju tudi nekaj naivnosti, ki pa mu jo najbrž lahko opravičimo ... Pot v Slovenijo se je kajpak tudi za Dragosavca začela z iskanjem slovenske vize. "Nova ugodna okolnost je, da zdaj po vizo iz Beograda ni več treba v Budimpešto," ugotavlja in opozarja, da skromna slovenska ambasada v Zmaj Jovini ulici 33 s svojo svežo preureditvijo in cvetjem spominja na gorenjsko okolje. "Obrazec, ki ga je treba lijonom tolarjev se promocije v nobenem primeru ne moremo iti. Zato bi bilo potrebno ta znesek povečati, prav tako naj bi k povečanemu znesku dodali tudi tri milijone tolarjev, ki jih ima za te namene oddelek za gospodarstvo, saj že tako pičlih sredstev ni smotrno še drobiti. Vprašala je tudi, kdaj bo mestna občina Ptuj uresničili obljubo o vsaj eni bivalni enoti za žrtve nasilja. Sklep o tem je mestni svet že sprejel pred leti. Slavko Brglez je menil, da je sredstev za kmetijstvo premalo in bi jih bilo potrebno povečati. Svetniki pa tudi ugotavljajo, da je premalo sredstev za razvojne namene. Svetnik Zelenih Vlado Cuš je prepričan, da bi v občini morali pričeti razmišljati o tem, kako bomo prihodke proračuna povečali tudi iz drugih virov. Za kvalitetne projekte bi morali iskati sofinanciranje v državi in tudi zunaj nje. Delež države za sofinanciranje ptujskih naložb je bil v lanskem letu 347 milijonov, letos sto milijonov, v letu 2002 pa je predvidenih 380 milijonov tolarjev; takšna nihanja niso upravičena. Več svetnikov se je tudi strinjalo, da bi uvedli novo postavko v proračunu za financiranje ptujske KTV. Za fasado nmino-ritskega samamostana naj bi šlo v letu 2002 20 milijonov tolarjev, enak znesek bo prispevala tudi država, svetniki pa še do danes ne vedo, katera varianta fasade je bila izbrana. Za obnovo dominikanskega samostana so sredstva v dveh postavkah: v okviru Pokrajinskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Začetek splošne proračunske razprave je pokazal, da bo pot do osnutka in predloga proračuna trnova, saj tako družbena nadstavba kot komunalna infrastruktura potrebujeta več denarja, kot ga je na voljo. MG PTUJ / DELAVNICE ZA SREDNJEŠOLCE Predstavitev poklicev in samomori med mladimi Nocoj ob 19. uri bo v okviru mladinskih delavnic za srednješolce Blazno resno o življenju v Dravski ulici 18 na Ptuju potekala predstavitev poklicev, zato še posebej vabijo maturante, ki so tik pred izbiro svojih bodočih poklicev. Tokrat bodo sodelovali Aleš Fridl, klinični psiholog, Jožica Alt, prof. angleščine, in Danila Jurgec, dipl. socialna delavka. Na delavnicah 6. decembra, ki bodo prav tako potekale v Dravski ulici 18 s pričetkom ob 19. uri, pa bo tema o samomorih med mladimi v Sloveniji. (MG) izpolniti pri Slovencih, ni dolg, vsebuje le nekaj rutinskih vprašanj. Drugače pa je pri dvigovanju hrvaške tranzitne vize. Formular ima šest strani, med vprašanji, na katera je treba odgovoriti, pa je tudi vprašanje o adresah morebitnih sorodnikov na Hrvaškem ..." "Do Zagreba se iz Beograda z mednarodnim vlakom potuje sedem ur. Tisti mlajši niti ne vedo, da smo to razdaljo nekoč s poslovnim vlakom Matoš prevozili že v štirih urah in pol ... Spotoma je videti, kje vse je besnela vojna. Meje vojnih območij se prepoznajo po ruševinah, državnih meja pa ne bi niti prepoznali, če cariniki in policaji ne bi nosili različnih, vendar podobnih uniform ... Na zagrebški glavni kolodvor je vlak iz Beograda za ZÙrich prispel do minute natančno. Pripeljal je na prvi peron, njegov postanek pa je bil pol ure. Ravno dovolj za kratek sprehod po postaji, ki pa je strahotno prazna. Včasih je tu vrelo od ljudi ... " Ob prihodu v Ljubljano je beograjskega novinarja najprej presenetila železniška postaja, z novimi podhodi in povezavami z Bežigradom in njegovimi novimi modernimi naselji, ki jih "nekoč" ni bilo. "Ljubljansko postajno poslopje je čisto kot beograjska lekarna pri Londonu v centru mesta, ki je bila nedavno renovirana. Večina drugih beograjskih lekarn bi izpadla iz konkurence z ljubljansko postajno zgradbo. Na postaji je vse, kar je potrebno - prodajalne, samopostrežbe, restavracije, turistični pult, s katerega jemljem turistični načrt Ljubljane in druge publikacije v Ljubljani, zlasti vodič - Kam v Ljubljani. V luksuzni publikaciji so predstavljene vse prireditve tekočega meseca. Kratek prospekt me opozarja na 12 ki-nodvoran pod isto streho ... Kar naprej prihajajo ali odhajajo vlaki. V voznem redu sem naštel 133 odhodov in prav toliko prihodov vlakov. Mnogo je lokalnih vlakov, poleg starih kompozicij je veliko novih vlakov z aerodinamičnimi linijami, ki spominjajo na sodobna letala. O postajnih toaletnih prostorih je škoda besed, absolutno čisti so, zdi se, da stranišča v Ljubljani sploh ne morejo biti drugačna, čeprav se še naleti na kakšen WC brez optičnih senzorjev na mestih, iz katerih mora priteči voda ..." "Razveselil sem se, ker so nas gostitelji namestili v hotel Turist. Nekoč je bil to 'naj' ljubljanski hotel. Naprezam se, da bi karkoli prepoznal ... Hotel je dozidan, temeljito preurejen, moderniziran. Brez luksuza, vse je maksimalno racionalno, s popolnim udobjem ... Naslednje dni ugotovim, da je dograjen tudi sosednji Union, modernizirani so številni stari hoteli in zgrajeni novi ... Na vsakem koraku nova gradbišča, modernih arhitektonskih rešitev, 'nebotičnik' se je nekako izgubil na ljubljanskih transverzalah ... Navajen na beograjske običaje sem na ulicah instiktivno dajal prednost avtomobilom, vozniki pa so potrpežljivo čakali, da stopim na 'zebro' in pridem na drugo stran ceste ... Na vsakem koraku ponovno barvajo fasade starih ljubljanskih zgradb. V primerjavi z Zagrebom, Beogradom, Skopjem in Sarajevom, ki so rasli kot gobe po dežju, se je Ljubljana razvijala umirjeno, enakomerno, verjetno se samo v njej število prebivalcev ni rapidno povečeval. Deloma zato, ker si vsi Slovenci želijo, da so čim bliže naravi, še bolj pa zaradi prostorskega načrtovanja in razvojne opredelit- ZAVRC / 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA Rebalans, zbor obianov in božiino-novoletna prireditev Svetniki ob~ine Zavr~ so na 31. redni seji sprejeli predlog rebalansa leto{njega ob~inskega prora~una, ki vsebuje 206 milijonov prihodkov in prav toliko odhodkov. Sklenili so, da bo zimsko službo na obmo~ju ob~ine opravljalo Cestno podjetje Ptuj skupaj z doma~imi izvajalci, na predlog Vzgojno-varstvene enote Zavr~ so sprejeli 30-odstotno po-vi{anje cen vzgojno-varstvenih storitev, dogovorili pa so se tudi o sodelovanju obmejnih ob~ine Slovenije in Hrva{ke ter o sklicu zbora ob~anov, ki ga bodo pripravili skupaj z boži~no-novoletno prireditvijo 22. decembra. Ker je bil završki župan Miran Vuk tokrat odsoten, je 31. sejo minuli petek, 23. novembra, vodil podžupan Peter Ve-senjak. V razpravi o rebalansu letošnjega občinskega proračuna so svetniki med drugim pohvalili prizadevanje članov občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so se izkazali s številnimi prometno preventivnimi akcijami. Kritični so bili do visokih stroškov za pripravo in tiskanje časopisa, ki izhaja štirikrat na leto v nakladi po 500 izvodov. Enega od svetnikov je zanimalo, kdaj bodo pričeli obnovo kulturne dvorane v Zavrču, in slišali smo, da naj bi se to zgodilo v letu 2003. Sicer pa so že naročili novo ozvočenje, ki ga bodo uporabljali na vseh občinskih in drugih prireditvah. Ugodno so ocenili zbiranje kosovnih odpadkov, ki so ga letos izvedli v sodelovanju z občinama Markovci in Gorišnica. Ob soglasnem sprejetju rebalansa letošnjega občinskega proračuna v višini 206 milijonov prihodkov in prav toliko odhodkov je bila ena glavnih ugotovitev razpravljavcev, da so dobro gospodarili, čeprav je šlo z denarjem bolj na tesno. Večji del proračunskih sredstev so namenili za izgradnjo cest, saj so asfaltirali tri krajše odseke lokalnih cest v skupni dolžini nekaj čez 2000 m, del proračunskih sredstev pa so porabili tudi za odplačilo obveznosti za dokončanje starih investicij. Občinska uprava je svetnike seznanila s planom zimske službe za sezono 2001-2002, ki bo potekala po ustaljenem prioritetnem vrstnem redu. Na večini krajevnih cest so opravljanje zimske službe zaupali Cestnemu podjetju Ptuj, na nekaterih javnih poteh pa bodo zimsko službo opravljali tudi domači izvajalci. V zvezi s tem so svetniki določili ceno izvajanja zimske službe na posameznih cestah in poteh. Precej razgibana je bila razprava o predlogu vzgojno-varstvene enote Zavrč o 27- oziroma 50-odstotnem povišanju cen za varstvo otrok. Teh je očitno premalo, saj so le štirje v nižji in 24 v srednji skupini, stroški pa so sorazmerno visoki, saj skrbita zanje dve vzgojiteljici, za prehrano skrbi kuharica itd. Po krajši razpravi so vendarle sprejeli sklep, da v obeh skupinah povečajo cene za 30 odstotkov. Skoraj brez razprave so soglašali s predlogom mestne občine Ptuj o vknjižbi lastninske pravice v k.o. Ptuj - na območju avtobusnega postajališča. Dogovorili so se o sodelovanju na delovnem srečanju predstavnikov obmejnih občin z obeh strani Slovenije in Hrvaške, ki bo 6. decembra ob 10. uri na turistični kmetiji Pungračič. Na osnovi že podpisanega pisma o nameri o sodelovanju med obmejnimi občinami se bodo omenjenega delovnega srečanja udeležili predstavniki občin iz varaždinske županije ter obmejnih občin z območja Haloz -predstavniki občin Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Po krajši razpravi so sklenili, da bodo letošnji zbor občanov združili z božično-novoletno prireditvijo v soboto, 22. decembra, ob 16. uri. V prvem delu naj bi na zboru občanov skupaj opravili pregled posameznih investicij v letošnjem letu ter se dogovorili o okvirnih nalogah v prihodnjem letu. V drugem - prazničnem delu naj bi domače kulturno-umetniško društvo in učenci završke šole za vse pripravili božično-novoletni kulturni program, zaokrožili pa naj bi ga z božično-novoletno zabavo. Ob koncu so v prizadevanju za ureditev boljših življenjskih razmer svojih občanov sklenili, da bodo eni starejših občank na območju Haloz za praznike napeljali elektriko. M. Ozmec ve, da se delo približa ljudem, namesto da bi ljudi pri iskanju dela selili v velike centre." OHRANJANJE VEZI Dragosavac je na mnogih področjih poskušal primerjati življenje in razlike, ki so v zadnjih letih nastale med Slovenijo in Srbijo, čeprav se zaveda, da je to lahko zelo nehvaležno in nenatančno opravilo. Vendar pa je nekaj nesporno - ekonomska blokada, ki jo je pred več kot desetletjem Slobodan Milošević zaukazal proti Slovencem, je veliko bolj šškodi-la Srbom kot Slovencem, ugotavlja Dragosavac. Sicer pa je zanj najpomembnejše, da se zveze med Slovenijo in Srbijo - kljub vsemu - tudi v času največje blaznosti niso pretrgale. "Ob vseh srečanjih v Sloveniji sem mogel slišati in sklepati, da so bili prijatelji v zvezi s prijatelji, poslovni partnerji s poslovnimi partnerji, vsak v svojem poslu s svojim pandanom, toliko, kolikor je bilo to mogoče. Zdaj to vse bolj prihaja na dan, toda ljudje v Sloveniji se tudi spominjajo, kdo jih je pošiljal v Philadelphijo (visoki srbski politik je svoj čas Slovencem na "mitingih resnice" sporočal, naj odidejo v ameriško Philadelphijo, če jim v Juglosla-viji ni všeč - op.p.), ko so samo želeli, da v svoji hiši živijo kot v svojem domu ... " Jak Koprive PO SLOVENSKIH GORICAH MARIBOR - ZAVRH / FILM, KNJIGA IN SIMPOZIJ O GENERALU RUDOLFU MAISTRU Po pol stoletja spoznavamo Maistrov pomen za Slovence Prireditve v spomin Rudolfa Maistra so se pričele v četrtek, 22. novembra, s tiskovno konferenco in po~astitvijo spomina na generala Rudolfa Maistra članov Dru{tva general Maister iz Ljubljane v univerzitetni knjižnici v Mariboru. Na tiskovni konferenci so člani društva zbrane seznanili s simpozijem General Rudolf Maister in naš čas ter predstavili novo knjigo dr. Bruna Hartmana z naslovom General Rudolf Maister in dokumentarni film Milana Ljubica Podoba vojaka — general Rudolf Maister. Popoldne istega dne je predstavnike Društva generala Rudolfa Maistra sprejel lenarški župan mag. Ivan Vogrin. V pogovoru so bili skupnega mnenja, da si generala Maistra in njegovih del nima nihče pravice lastiti in da je potrebno pomen Maistrovega dela ohranjati tudi v prihodnje. Po srečanju so se zbrani skupaj odpravili na Zavrh, kjer so člani društva pripravili predstavitev knjige in filma o Rudolfu Maistru. Zbranim je govoril mag. Milan Lovrencic; pohvalil je Završane za njihov prispevek k ohranjanju spomina na generala Maistra in člane turističnega društva Rudolf Maister povabil k sodelovanju ter predlagal, da bi delali skupaj. V knjigi odlični poznavalec življenja in dela generala Rudolfa Maistra dr. Bruno Hartman predstavlja razmere v Sloveniji v 19. stoletju ter piše o slovenskem narodu in vojaščini. Sledi kratek opis prve svetovne vojne in razpad Avstro-Ogrske, na- kar se avtor posveti življenju in delu Rudolfa Maistra. V sklepnem delu pa je predstavljena ocena zaslug in pomen Rudolfa Maistra za Slovenijo tudi v današnjem času. Nato sledi besedilo dokumentarnega filma Milana Ljubica, ki omogoča, da se z vsebino seznanijo bralci pred ogledom videokasete ali pa jim besedilo služi kot pomoč pri pedagoškem delu. Na koncu knjiga vsebuje analizo prof. Vilme Brodnik o možnosti uporabe gradiva o generalu Maistru v izobraževalne namene ter navaja posamezne vire, iz katerih zahtevnejši bralec lahko izve še več o Maistru.. Dokumentarni film z naslovom Podoba vojaka - Rudolf Maister general in pesnik predstavlja generala in pesnika Rudolfa Maistra in njegovo življenjsko pot od rojstva v Kamniku leta 1874 do konca življenjske poti. Skozi film se prepletajo Maistrove pesmi iz njegovih dveh pesniških zbirk, Poezije in Kitica mojih. Film spremljata dve izvirni koračnici, nastali na po- Nagrajenci literarnega natečaja Venec ob kipu generala Maistra Ištaba Slovenske vojske brigadir budo režiserja Milana Ljubica, in sicer Kora~nica generala Maistra in @alna kora~nica generala Maistra, delo skladatelja Slavka Avsenika ml. Med zbranimi na Zavrhu je bila tudi Katica Lešnik, ki se spominja Maistra in o kateri je Rudolf Maister napisal pesem. Člani društva so ji izročili cvetje, avtor filma pa še videokase-to s filmom, v katerem nastopa tudi sama. Prireditev so popestrili učenci OŠ Voličina in glasbene šole Lenart. SIMPOZIJ O GENERALU MAISTRU Prireditve so se pričele z znanstvenim simpozijem o generalu Maistru na Univerzi v Mariboru. Zbrane so pozdravili rektor univerze dr. Ludvik Toplak, predsednik Društva general Maister mag. Milan Lovrencic in predsednik Zveze častnikov Slovenije Miha Butara. Na simpoziju se je zvrstilo osem referatov. V uvodnem referatu je dr. Bruno Hartman predstavil generala Maistra kot človeka, vojaka in umetnika, ki je v vseh pogledih daleč presegel standardni lik visokega avstro-ogrskega cesarskega in pozneje jugoslovanskega kralje- BENEDIKT / SVETNIKI O PRORAČUNU ZA LETO 2002 Prihodnje leto kanalizacija V sredo, 21. novembra, so se svetniki občine Benedikt sestali na 24. seji. Razpravljali so o 398 milijonov tolarjev "težkem" proračunu za prihodnje leto, v katerem so si zadali dokončanje izgradnje kanalizacijskega kolektorja s čistilno napravo, obnovo kulturnega doma, komunalno opremljanje zemljišča sredi občine, modernizacijo in rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti, skoraj 85 milijonov tolarjev pa so namenili gradnji večnamenske telovadnice in prizidka k osnovni šoli. Spremenili so tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ker veljavni ni vseboval elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče nekaterim uporabnikom odmeriti prostor za uporabo stavbnega zemljišča, kot so gospodarske dejavnosti elektrodistribucija, telekomunikacije in telekomunikacijski oddajniki ter magistralne ceste. Potrdili so tudi predlagan sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2002, ki znaša 0,04 SIT in je enaka kot v lanskem letu. Na osnovi zakona o pospeševanju turizma so sprejeli odlok o turistični taksi v občini Benedikt, zbrani denar pa bodo na- menili za razvoj turizma. Na predlog izvajalca odvoza komunalnih odpadkov so sprejeli sklep o povečanju cene ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Benedikt; ceno so povečali za 5,4 odstotka. Sprejeli so tudi dokument identifikacije investicijskega projekta kanalizacije v industrijski coni Benedikt. Kanalizacijo bodo pričeli graditi v začetku leta 2002, odvisno od vremena, vrednost investicije pa znaša dobrih 15 milijonov tolarjev. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje VGP Drava, d.d., Ptuj. Zmago Šalamun sta položila načelnik genera-Ladislav Lipič in Marija Karo vega častnika. V nadaljevanju je Lojze Penic predstavil Maistrove priprave na mariborski prevrat novembra 1917, dr. Lojze Ude je predstavil Maistrove vojaške akcije v Mariboru v letih 1918 in 1919, dr. Anton Bebler je z generalom Maistrom povezal vojaško osamosvojitev Slovenije, brigadir Ladislav Lipic pa je v svojem referatu primerjal boje za slovensko severno mejo po prvi svetovni vojni z vojno za Slovenijo leta 1991. V popoldanskem delu simpozija je dr. Lojze Marincek govoril o Lujzetu Udetu, dolgoletnem predsedniku Zveze Maistrovih borcev, dr. Sergej Vrišer je govoril o generalu Maistru v delih slovenskih likovnih umetnikov, Vilma Brodnik pa je svoj referat posvetila generalovemu boju za severno mejo v luči sodobnega izobraževanja. MAISTROVE PRIREDITVE NA ZAVRHU Popoldne so se na Zavrhu nadaljevale 16. Maistrove prireditve. Slovesnost se je pričela na ploščadi pred kulturnim domom na Zavrhu z nastopom trobilnega kvinteta Slovenske vojske. Venec ob kipu generala Maistra sta položila načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipic in Marija Karo, hči Maistrovega borca; njen mož pa je bil pobudnik postavitve prvega Maistrovega razglednega stolpa na Zavrhu. V dvorani sta zbrane pozdravila predsednica turističnega društva Rudolf Maister — Voja-nov z Zavrha Dragica Bezjak, ki je predstavila delovanje društva skozi zgodovino, in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je med drugim dejal: "Zame je general Rudolf Maister predvsem človek, ki je pokazal bodočim rodovom in tudi nam, da se napredek ustvarja in goji z vztrajnostjo na način, da presežemo ustaljene norme in običaje. Napredek prinašajo inovativni, pogumni in smeli ljudje, kakršen je bil general Maister. Iz proučevanja Maistrove misli se da kaj potegniti tudi za današnji čas." Nato je načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič med drugim povedal: "Dobrega pol stoletja je minilo, preden smo Slovenci dobili celovit vpogled v osebnost generala Rudolfa Maistra in spoznali njegovo vlogo v bitki prve svetovne vojne. Da je general Maister v slovenskem prostoru dobil mesto, ki mu pripada, ste zaslužni vsi občani občine Lenart in člani turističnega društva, imenovanega po njem. Ne morem ocenjevati njegovega umetniškega dela, toda povem vam, da na generalštabu v Ljubljani ali poveljstvih slovenske vojske skoraj ni pisarne brez slike generala Rudolfa Maistra; tudi pred obrabnim ministrstvom stoji njegova podoba. To pove vse. Bil je spoštovanja vreden vojak, on in njegovi so-borci. Žal smo letos v visoki starosti izgubili zadnjega Maistrovega borca, vendar spomin na njihova odločna in pogumna dejanja ostaja. Osvoboditelji naše severne meje so postali sinonim za narodnost, svobodo, odločna dejanja, nacionalno poštenost in slovenstvo." V nadaljevanju so učenci in dijaki prebrali najboljša dela literarnega natečaja na temo general Maister, katerega pobudnik Režiser filma Milan Ljubič poklanja Katici Lešnik knjigo in kaseto je bil mag. Jože Jurša, podsekretar ministrstva za obrambo in podpredsednik turističnega društva Rudolf Maister — Vo-janov z Zavrha. Komisija, ki so jo sestavljali pesnik in prevajalec Janez Menart, pisatelj Saša Vuga ter pesnik in pisatelj Tone Kuntner, je ocenila več kot 200 prispevkov. Za poezijo učencev višjih razredov osnovnih šol je zlato plaketo prejel Tomaž Rau-di iz OŠ Franceta Prešerna Čre-nšovci, za prozo učencev višjih razredov osnovnih šol Nataša Hadalin, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, za poezijo dijakov srednjih šol Barbara Jurša iz II. gimnazije Maribor in za prozo dijakov srednjih šol Tja-ša Sanjak iz Ekonomske šole v Slovenj Gradcu. Nagrade je podelil načelnik Generalštaba brigadir Ladislav Lipič z besedami: "Čestitam vam in če se kasneje v življenju kdo od vas odloči, da združi to, kar je imel v sebi general Maister, dobrodošli v Slovenski vojski." V kulturnem programu so nastopili vokalni kvintet Završki fantje in pesnica Ivanka Simo-nič. Po končani slovesnosti pa je bilo družabno srečanje v lovskem domu Voličina, ki ga je popestril Silvo Safran. Zmago Šalamun MtođiinJOM BENEDIKT / KREDITI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Občina Benedikt šteje nekaj več kot 2000 prebivalcev. Precej občanov se ukvarja tudi s kmetijstvom, zato občina Benedikt namenja posebno pozornost dolgoročnemu razvoju in ohranjanju kmetijstva. Tako so tudi letos skupaj z Zadružno hranilno-kreditno službo Lenart objavili razpis za dodelitev dolgoročnih posojil za gradnjo in obnovo hlevov za govedo, prašiče in gradnjo greznic ob njih ter nakup opreme za gradnjo in opremo za vrtnarsko-poljedeljsko proizvodnjo ter za kletarsko opremo in gradnjo objektov za predelavo grozdja. Višina razpisanih sredstev znaša 14 milijonov tolarjev, posameznik pa lahko zaprosi za najmanj milijon kredita po obrestni meri 0 % plus TOM s šest- ali dvanajstmeseč-nim moratorijem. Prednost pri dodelitvi kredita bodo imeli prosilci, ki bodo povečali kmetijsko proizvodnjo in širili dejavnost ali so izvozno usmerjeni ali pa nadomeščajo uvoz. Prosilci lahko vloge oddajo do 12. decembra. Zmago Šalamun SV. ANA / SVETNIKI O REBALANSU IN PRORAČUNU Svetniki občine Sveta Ana bodo v soboto, 1. decembra, na 22. seji občinskega sveta razpravljali o rebalansu proračuna za letos in proračunu za prihodnje leto. Razpravljali bodo tudi o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem javne službe oskrbe s pitno vodo ter govorili o odloku o uvedbi povračila za priključno zmogljivost in o sklepu o soglasju k predlogu cen ravnanja s komunalnimi odpadki. Zmago Šalamun LENART / SEMINAR ZA LJUDSKO PETJE Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart je v soboto, 24. novembra, v predavalnici Ljudske univerze Lenart organiziral medobmočni seminar za ljudsko petje, namenjen vodjem in članom skupin ljudskih pevcev in folklornih skupin. Vodja seminarja Drago Ku-nej iz ZRC SUZU iz Ljubljane in letošnji strokovni spremljevalec srečanj ljudskih pevcev na tem območju je zbrane seznanil z značilnostmi slovenske ljudske glasbe in pestrostjo ljudskega izročila ter predstavil temeljne literature in zvočne publikacije s tega področja. Zbrani pa so lahko tudi poslušali značilne zvočne posnetke iz arhiva SAZU. Nato so se udeleženci z vodjem pogovarjali o prenašanju ljudske glasbene kulture na oder ter o konkretnih težavah in izkušnjah izvajalcev pri predstavljanju glasbenega ljudskega izročila na odru. Zmago Šalamun SVETA TROJICA / SREČANJE LITERATOV V soboto, 1. decembra, bo v gostilni Na griču pri Sv. Trojici srečanje literatov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki ga organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart in Kulturno društvo Ernest — Peter Golob Sveta Trojica. Zbrane bosta pozdravila Breda Slavinec, vodja območne izpostave, in predsednik KD Sv. Trojica Drago Lipic. Sledila bo analiza tekstov z Marjanom Pun-gartnikom. Popoldne pa si bodo udeleženci ogledali razstavo 25. srečanja literatov začetnikov in samostansko knjižnico pri Sveti Trojici. Zmago Šalamun HISA UGODNIH NAKUPOV 899,90 Svečke za adventní venček 4/1, 40x60mm, različnih barv K08TANJEVEC 189,90 □ 189,90 f^ggjg Svečke za adventni venček Sveče za svečnik 4/1, čajna lučka Božiček 4/1,40x80mm, različnih barv HUMER različnih barv KOSTANJEVEC KOSTANJEVEC Smreka 120cm Spray za smreko zlati, sneg DOLOMIT ali srebrni 150ml BTC TERMINAL AProdajni cente Ob Dravi 3q, Ptuj, tel. 02/788 00 23, oddelek papirnice: tel. 02/7880025 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE VNEDEUO OD 8. D013. URE Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D015. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE ^Hiper center Industrijsl«] ulica, Lenart v Slovenskih goricah tel. 02/720 03 01 0DPR1O OD 7.00 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.00 DO 2T. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE POZOR NMDBOVMŮkS Market Domova 8Tc, Domova tel. 02/755 48 3T ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE L00.DO12.URE STOTIN /Market Hardek 17a, Ormož tel.02A401538 ODPRTO OD 8. DO T8. URE V SOBOTO OD 8. DO 12. URE g" 3 8" Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 9.12.2001 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo 29. nov. - 5. dec. 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 29. november SLOVENIJA 1 7.30 Teletekst 7.50 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Risanka 9.55 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 4/12 # 11.25 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 10/17 11.50 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Intervju # 14.20 Mario, nedeljski ve~er v živo # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poro~ila # 16.45 Zgodba o morskih papigah, igrani film za otroke 17.00 Risanka 17.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Odmevi vojne, dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 Borza problemov 22.55 Opus 23.25 Odmevi vojne, dokumentarna oddaja, ponovitev SLOVENIJA 2 7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 14.40 Videospotnice, ponovitev 15.15 Sovražnik vsega ~loveštva, dokumentarna oddaja 16.05 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 128. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 8/10 18.00 Mala prodajalka sonca, francoski film, ponovitev 18.50 Lake Louis: SP v alpskem smu~anju, smuk (ž), prenos 20.05 Osamljeni planet: Vodnik po Parizu 20.55 Šoferja, jugoslovanska nanizanka, 1/18 21.45 Poseben pogled: 175. ~len, koprodukcijski film 23.00 Akcija!, nemška nanizanka, 6/14 23.45 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Ball, 11. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 43. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 31. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 173. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 43. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 145. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Pametni nakupi, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 44. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 174. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 32. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, 13. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 13. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 13. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 13. del nanizanke 22.50 Udarci pravice, 19. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 56. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.30 Begunec, ponovitev 13. dela 12.30 Obala ljubezni, 178. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 44. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, 1. del ameriške nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 24. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 5. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 12. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 12. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Nazaj v šolo, ameriška kriminalka, 1990 21.50 Will in Grace, 15. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 12. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 4. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Konjenik, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 15.15 Vera in ~as 15.45 V sedlu 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Policist s petelinjega vrha, 5. del jugoslovanske serije 21.00 Bombaši, jugoslovanski vojni akcijski film, 1973 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Ve~ kot dolžnost, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Odpri me, zapri me, izobraž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.20 Znanstveno sre~anje. 00.25 Kapsula za reševanje, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Dokumentarni film. 3.00 Na zdravje!, humor. serija. 3.25 Od prijema do sojenja, serija. 3.45 J.D.Salinger, dokumentarni film. 4.35 Ve~ kot dolžnost, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.15 Jack in Jill 2., serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Globalno mesto. 13.15 TV intervju. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija (1/13). 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Balint Fabian sre~a Boga, madžarski film. 23.10 Seinfeld, humor. serija. 23.35 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 00.20 Na meji mogo~ega 4., serija. 1.05 Novice. HTV 3 17.55 Rokomet: Metkovi~ - Zagreb, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Reportaža. 21.10 Svetovna moda. 21.35 Hit-depo. 23.35 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Princ z Bel-Aira, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Sedma nebesa, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Mož za dolo ene sekunde, komedija, 1999. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpso-novi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Smuk (ž), prenos iz lake louisa. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone z znanimi osebnostmi, kviz. 22.25 Hey Baby-Anton s Tirolske, glasbeni dokumentarec. 23.25 De Luca, show. 23.55 Umetnine. 2.25 Divje fantazije, eroti~ni triler, 1997. 3.55 nih~e ne živi ve~no, kriminalka, 1946. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1405). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Marili, 1959 (Sabine Sinjen). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1406). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Dirka na Južni te~aj, dokumentarec. 21.05 Modrobele zgodbe, epizodna serija. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Dirka na Južni te~aj, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Alpe-Donava-Jadran, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~-ila. 19.00 V bliskavici, buelv. magazin. 19.40 Kviz 20.15 Klinika v središ~u Berlina, zdrav. serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Ste-fanie, zdrav. serija, 2001. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdrav. serija, 2001. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~-ila. 0.35 Frasier. 1.05 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch. RTL 6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.05 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.05 Dr. Stefan Frank. 11.05 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.05 Oliver Geissen Show. 14.05 Barbel Schafer. 15.00 Dobrodelni maraton. 15.05 Najslabši leti! 16.00 Dobrodoleni maraton. 16.05 Mladinsko sodiš~e. 17.05 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dobrodelni maraton. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz z znanimi osebnostmi. 23.00 Code Name: Eternity - Nevarnost iz vesolja, zf. serija, 2000. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož sam po sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.45 No~ni žurnal. Petek, 30. november SLOVENIJA 1 7.30 Teletekst 7.50 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 7/23 9.25 Zgodba o morskih papigah, kratki igrani film za otroke 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.35 Odmevi vojne, dokumentarna oddaja 11.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope # 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 13/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Nikolaj Luganski - Robert Schumann: Kreisleriana 13.45 Čari za~imb: Kraljevo meso, 5/20 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Afna friki, 3. oddaja 17.05 Iz popotne torbe, 9. oddaja: ~aj 17.25 Risanka 17.45 National geographic, dokumentarna serija, 3/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Marcel Buh - Jure Pervanje: Vdova po ljubimcu # 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka, 3/6 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi # 22.50 Borza problemov 22.55 Polno~ni klub 0.05 National geographic, dokumentarna serija, 3/10, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 6/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 129. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 9/10 18.00 Frank, senegalsko-francoski film, ponovitev 18.50 Lake Louis: SP v alpskem smu~anju, smuk (ž), prenos 20.05 Sloves, dokumentarna serija, 10/11 21.05 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 7/9 22.05 Izginuli: Osebni obra~un z Mount Everestom, drama, 1997 23.35 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 2/7 0.30 Jazz klub Gajo: Kranjski Dixieland band 1.05 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Ball, 12. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 44. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 32. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 174. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 44. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 146. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Preživeti z minimalno pla~o, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 45. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 175. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 33. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Specialist, ameriški akcijski film, 1994 22.00 Privid zlo~ina, 5. del ameriške nanizanke 22.50 Udarci pravice, 20. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 57. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 179. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 45. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, 2. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, zadnji del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 6. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 13. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 13. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 13. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 13. del nanizanke 21.50 Hudi~ev otrok, ameriška grozljivka, 1997 23.25 Ekstra magazin, ponovitev 23.45 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja II.00 Bombaši, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 15.15 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Koncert Tanje Zajc Zupan 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Velika zamenjava mam, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Krš~anstvo v Hrvatih, serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.05 Hoodlum, am. film. 23.10 TV leksikon. 23.20 Odmevi dneva. 23.40 Šport danes. 23.55 Running Delilah, am. film. 1.20 Halloween III, am. film. 2.55 Begunec, serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Velika zamenjava mam, am. film. 5.30 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno sre~anje. 13.10 Izbrisani prostor, magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.35 Cafe Cinema. 23.15 Novice. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Divjanje hormonov, dokumentarni film. 21.00 Show Michaela Richardsa. 21.25 Veronikine skrivnosti III., humor. serija. 21.50 Na zdravje!, humor. serija. 22.15 Maggie, humor. serija. 22.35 Čas je za jazz. 23.50 Glasbeni program. 00.30 Amerika - življenje narave. 1.00 Košarka NBA magazin. 1.30 Košarka NBA: Miami - Washington, prenos. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Družinsko sre~anje, komedija, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Deskanje na snegu, posnetek. 18.55 Smuk (ž), prenos iz Lake Louisa. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Koh Samui-Otok sanj, komedija, 2001. 21.55 Krvavi šport, akcijski film, 1987 (Jean Claud Van damme). 23.20 Zaš~itnik, akcijski film, 1985 (Jackie Chan). 0.50 NFL Blast, ameriški nogomet. 1.20 Krvavi šport, akcijski film, 1987. 2.45 Zaš~itnik, akcijski film, 1985. 4.10 Prodan in izdan, kriminalka, 1951. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Izgubljen v Haremu, glasbena komedija, 1965 (Elvis Presley). 11.40 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1407). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Lu~ v temo, gala show, otvoritev letošnje dobrodelne akcije, prenos z Dunaja. 22.50 Čas v sliki. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 TV kuhinja. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 V imenu zakona, serija. 2.40 Izgubljen v haremu, glasbena komedija, 1965. 4.00 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Prvi stik, pustolovski, 1996. 22.35 Kaj zijaš?! 23.05 Banzai. 23.35 Harald Schmidt Show. 0.35 poro~ila. 0.55 Frasier. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Harald Schmidt Show. RTL 6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz. 21.15 Nikola. 21.45 Ritin svet. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~i žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Nikola, pon. 2.25 Ritin svet, pon. 2.50 No~ni žurnal. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 1. december SLOVENIJA 1 7.30 Teletekst 7.50 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Gulimišek, 6.Oddaja 9.25 Pod klobukom 10.15 Oddaja za otroke 10.50 Kino Kekec: Pingvin Pingo, risani film 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.55 Skok ~ez plot, nemška film, 1997 16.30 Poro~ila # 16.45 Slavec, risani film 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 4/8 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 3/13 # 18.50 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 TV Dnevnik # 20.05 Vrti~karji: Detektiv, tv nadaljevanka # 20.30 Balzac, nanizanka, 1. del 22.05 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 12/17 22.35 Poro~ila # 23.10 Sopranovi, nadaljevanka, 12/13 0.00 Claude Regy, dokumentarna oddaja 1.30 Z vseh koncev sveta, dokum. serija, 3/13, ponovitev SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 11. epizoda 9.55 Murphy Brown, nanizanka, 23/24 10.55 Vremenska panorama 18.50 Lake Louis: SP v alpskem smu~anju, super G (ž), prenos 20.05 E. Kalman: Kneginja čardaša, posn. operete iz SNG Maribor 22.50 Praksa, nanizanka, 60. epizoda 23.30 Sobotna noč 1.30 Videospotnice POP TV 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 14. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 13. del risane serije 9.35 Hroščeborgi, 45. del risane serije 10.00 Jezdeci senc, 14. del risane serije 10.30 Možje v črnem, 31. del mladinske serije 11.05 Žrebanje skupin za SP v nogometu 2002, prenos 12.30 Šolska košarkarska lliga 13.30 TV Dober dan, ponovitev nanizanke 14.30 Zakon v Los Angelesu, 146. del ameriške nanizanke 15.30 Prva izdaja, 21. del ameriške nanizanke 16.30 Možje v belem, 19. del nanizanke 17.30 Ulica River, drama, 1997 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Želim si te, komedija, 1998 23.00 Za eno noč, drama, 1997 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 175. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 176. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 177. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 173. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 178. dela 13.30 Zajeti orkester, vojna drama, 1968 15.15 Tako pač je!, 7. del nanizanke 15.40 Matlock, 13. del nanizanke 16.30 Mesto greha, 8. del nanizanke 17.20 Goodyear liga - KK Union Olimpija: KK Cibona VIP košarka 19.30 Domače kraljestvo, 10. del nanizanke 20.00 Gia, biografska drama, 1998 22.15 Ledeno hladni, 9. del nanizanke 23.10 Venerina delta, drama, 1995 1.00 Rdeče petke, 11. del erotične serije TROJKA 6.00 Video strani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Koncert Tanje Zajc Zupan 15.00 Motor Show Report 15.30 Risanke 16.30 Automobille, ponovitev 16.45 Avtodrom, ponovitev 17.00 Reporter X 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Športne stave 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Koncert 0.30 Video strani HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Parla-onica. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 V času kolin in šunke, igrano-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show (307). 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show (1/20). 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dangerous Minds, am. film. 21.55 Družina Soprano 3., serija. 22.55 Novice. 23.05 TV dvoboj. 23.25 Deceit, mini-serija. 1.55 Moške svinje, humor. serija. 2.25 Maggie, humor. serija. 2.45 Obstanek, pz. serija. 3.35 Remek. 3.45 Lepotice noči, fr. film. 5.10 Oprah Show (307). 5.55 M.C.STEREO - Live. 6.55 National Geographic. HTV 2 12.15 Lepotice noči, fr. film. 13.40 Glasbena matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Življenjska šola, serija. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Maggie, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Café. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.20 MC STEREO - Live In Munchester. HTV 3 11.00 Busan: Žrebanje za SP v nogometu, prenos. 14.05 Košarka NBA: Miami - Washington, posnetek. 15.55_ Humanitarni nogomet: Hrvaška - Svetovne zvezde, prenos. 17.30 Športni program. 19.10 TOP DJ MAG. 20.10 Športni program. 22.15 Šport danes. 22.30 Antologija hrvaškega kratkega filma. 23.00 Knezova smrt, fr. film. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.25 Confetti TV, otroški program. 10.20 Pika Nogavi~ka, serija, otroški program. 11.25 Disneyjev festival, kla-si~ne risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.30 Življenje in jaz, serija. 12.55 Deskanje na snegu, paralelni veleslalom, prenos. 13.30 Smu~arski skoki, prenos iz Neustadta. 15.40 BÔB3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sr~ece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 18.55 Superveles-lalom (ž), prenos iz Lake Louisa. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Sam doma 3, komedija, 1997. 22.50 Poljub za lahko no~, akcijski film, 1996. 0.40 Hladna žetev, akcijski film, 1998. 2.05 Zaklad morskih psov, pustolovski film, 1975 (Cornel Wilde). 3.40 Sr~ece, show. 4.25 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Ljubezen po notah, komedija, 1945 (Rudolf Prack). 10.45 Koh Samui-otok sanj, komedija, 2001. 12.25 Kufstein, reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Rde~i mak, komedija, 1956 (Rudolf Prack). 14.50 Podaj mi roko, moje življenje, drama, 1955 (Oskar Werner). 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: budovo razodetje. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gorski kristal-izgubljeni v snegu, drama, 1999. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Ko glasba zaigra, show narodnozabavne glasbe. 23.00 Čas v sliki. 23.05 Hiša na vodi, komedija, 1958. 0.50 Sladka ptica ljubezni, drama, 1962 (Paul Newman). 2.45 Pogledi s stran. 2.50 Dežela in ljudje, magazin. 3.20 Živalski magazin. 3.40 Konflikti, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 V bliskavici, magazin. 6.35 Otroški program. 10.30 Kremen~-kovi. 11.00 Zaj~ek Bunny. 12.00 Oreš~ki. 13.00 Pravi Ghostbu-stersi. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija, 1998. 15.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 16.00 Družinsko pravo, serija. 17.00 Res je. 17.30 Košarka. 18.0 Preprosto Verona. 18.30 Poro~ila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Philadelphia, drama o aidsu, 1992. 22.40 Šaljive novice, tedenski show. 23.40 Šaljive novice. 0.40 Stephen King's Quicksilver Hihway, grozljivka, 1997. 2.20 Sam proti prihodnosti, pon. 3.15 Možje v belem, pon. 4.05 Družinski zakon, pon. RTL 5.50 Power Rangers, akcij. serija. 6.15 Otroški program. 11.00 Atlantida, posebna oddaja o filmu, 2001. 11.25 Življenje in jaz, serija. 11.55 Moesha, serija. 12.25 Moesha. 12.50 Varuška. 13.15 Smu~arski skoki - najboljših 50. 13.45 Smu~arski skoki, prenos. 15.00 Smu~arski skoki - finale. 15.35 Smu~arski skoki, povzetek. 15.50 A-Team. 16.50 A-Team, akcijska serija, 1984. 17.45 Top of the Pops. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend. 201.5 Kdo bo milijonar. 21.15 Na~rtovanje poroke, show, 3/4 (Markus Lanz). 22.15 Zapeljevanje v raju. 23.10 Povsem noro. 0.05 South Park, risana serija. 0.30 7 dni - 7 glav. 1.25 Življenje in jaz. 1.55 Top of the Pops. 2.45 A-Team. 3.30 Povsem noro. RTL 2 6.00 Novo v kinu. 6.25 Girl Power. 8.00 Princ z Bel-Aira. 8.25 Polna hiša, serija. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Bravo Tv. 10.35 Nebeška zvodnica, melodrama, 1996. 12.25 Andromeda, zf. serija. 13.15 Sliders, paralelni svet, serija. 14.10 Robot Wars - Vojna robotov. 15.20 Gospodar vil, fantazijski, 1997. 17.05 L. A. Heat, serija. 18.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poro~ila. 20.15 Morilski virus, polet smrti 335, akcijski, 1998. 22.00 Avtopsija - Skrivnostni smrtni primeri. 23.05 Mirkovnik, akcijski, 1997. 0.55 Astrocop, akcijski, 1994. 2.35 Morilski virus, pon. 4.15 Twilight Zone, serija. PRO 7 5.50 Leopard v nevarnosti. 7.20 Otroški program. 9.45 Highlander, serija. 10.15 Robocop Alpha Commando. 10.40 Batman in Robin. 11.05 Extreme Ghostbusters. 11.35 Jackie Chan. 12.00 Kurja polt, serijska grozljivka. 12.30 Dvoj~ici, serija. 12.55 Prijazna družina. 13.20 Prijazna družina, serija. 13.50 Dharma in Greg, serijska komedija. 14.15 Dharma in Greg. 14.15 Prijatelji. 14.45 Will in Grace, serija. 15.10 Futurama, risana serrija. 15.40 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Čarovnice, serija. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.55 Poro~ila. 20.15 Policaj iz Beverly Hillsa 2, akcijska komedija, 1987. 22.25 Dolgi poljub za lahko no~, akcijski, 1996. 0.40 2015, preganjan skozi Čas, triler, 1996 (Daniel Baldwin). 1.55 Bloodsport 4, Krvavi šport 4, akcijski, 1998. 3.25 Nova doba, komedija, 1994. EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi. 9.00 Snowboard, pon. 9.30 Bob, dvosed. 10.00 Bob dvosed, prenos. 11.00 Nordijska kombinacija. 12.00 Bob dvosed (m), prenos. 13.00 Smuk (ž), pon. 13.45 Nordijska kombinacija, 3 krat 5km, prenos (Lillehammer). 14.30 Bob, pon. 15.30 Smuk (ž), pon. 16.15 Nordijska kombinacija, pon. 17.30 Smu~arski skoki (120 m, Neustadt). 19.00 Alpsko smu~anje -super G, ženske. 20.15 Smuk, moški, prenos iz Vaila. 21.30 Smu~-arski skoki, pon. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Boks: Stefano Zoff (Ita)-Bruno Wartelle (Fra). 0.45 Sumo. 1.45 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.00 Stoke, pon. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Automagazin. 10.45 Automagazin. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 World Soccer. 14.45 Nezadržni. 15.00 Hokej na ledu. 15.30 Košarka, NBA. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Snowboard. 17.45 Futuma! 18.15 Nogomet. 19.00 boks. 20.00 Šport po svetu. 20.30 Motor-sport. 21.30 Automagazin, pon. 22.30 Wrestling. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Škotske skice: Od Braemarja do Ayra, dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, te~aj francoš~ine (25). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Magazin. 11.15 Pri~e ~asa: pogovor z Johanno Dohnal. 12.00 Uspešni liftiong, dokumentarec. 12.15 Pre~no. 13.00 Beatclub, arhiv rocka Radia Bremen-poletje 1968. 13.45 Mestni ogledi: Victoria, dokumentarec. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Štajerska-dežela tradicije, dokumentarec. 15.15 Nenali~eno, magazin. 15.55 Jenki na dvoru kralja Arturja, pustolovski film, 1989. 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Les-hoto gori-narod se bori proti aidsu, dokumentarec. 18.30 Gorila po imenu Beethoven, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Vrnitev starih mojstrov-ponovna otvoritev Stare narodne galerije, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Gala show. 21.45 Poro~ilo. 22.15 Gary Hill, portret video umetnika. 23.45 Bulevar Bio, pogovor. 0.45 Pogledi s strani, revija. 1.10 Športni studio. 2.45 22. leverkusenski dnevi jazza 2001 : Fullhouse, posnetek koncerta. 3.25 Vrnitev starih mojstrov-ponovna otvoritev Stare narodne galerije, dokumentarec. Nedelja, 2. december SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst 8.00 Živ av: Telebajski; Pal~ek David; Trnovo robidovje 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Cerknice 11.00 Afrika - pogled s tal, pz. serija, 3/13 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ugrabljeni, nanizanka, 1. del 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.30 Lingo, tv igrica # 16.00 Čari za~imb: mamaliga, 6/20 16.30 Poro~ila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Razgledi slovenskih vrhov, 2/4 18.45 Risanka 18.50 Ž rebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV Dnevnik # 20.05 Mario, nedeljski ve~er v ivo 21.50 Ve~erni gost: Toma Humar 22.50 Poro~ila # 23.10 Zgodbe o knjigah 23.20 Vrt dobrega in zla, ameriški film, 1997 1.50 Razgledi slovenskih vrhov, 2/4, ponovitev SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst 8.30 Videospotnice 9.05 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 7/9 10.00 Kamijonarji, nanizanka, 1/18 10.50 Obljubljena deela, nanizanka, 21/22 11.35 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.05 Folk area 2000, 5. del mednarodnega folklornega festivala 13.10 Koncert Vlada Kreslina 14.40 SP v alpskem smu~anju, smuk (m), posn. iz Beaver Creeka 15.40 Nove Mesto: 4. krog lige prvakov, Karvina-Celje PL, pr. 17.15 Evrogol 18.15 Športni film 18.50 Beaver Creek: SP v alpskem smu~anju, sv (m), prenos 20.05 Kašmir - vojna v raju, dokumentarna oddaja 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 24., zadnja epizoda 21.30 Homo turisticus 22.00 Kon~nica 23.00 H.Svetel: Višnjani, posnetek opere iz SNG Maribor 0.40 Videospotnice POP TV 8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 15. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 14. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 46. del mladinske serije 10.00 Jezdeci senc, 15. del risane serije 10.30 Moje v ~rnem, 32. del risane serije 11.00 Pasji policist, 1. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 32. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Konec nedolnosti, drama, 1990 14.50 Otroški zdravnik, 11. del nanizanke 15.50 Gorski zdravnik, 11. del nanizanke 16.50 Moje v belem, 20. del nanizanke 17.50 Ma~ke ne plešejo, risani film, 1997 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Žreb skupin za SP v nogometu 2002, posnetek 23.45 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 41. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 42. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 43. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 44. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 45. dela 13.30 Pet grobov do Kaira, vojna drama, 1943 15.15 Slavne zvezde, 13. del dokumentarne serije 16.15 Jack in Jill, 2. del ameriške nanizanke 17.10 Beverly Hills 90210, 14. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 14. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Moje v ~rnem, znanstveno fantasti~na komedija, 1997 21.45 Dosjeji X, 9. del nanizanke 22.40 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 6.00 Video strani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in ~as, ponovitev 11.30 V sedlu 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 5. del nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje 16.30 Knjiga 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Jeek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri ta~ke 19.00 TV razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Video strani HTV 1 8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntov~ani, dramska serija. 16.50 The Avenging Angel, am. film. 18.30 Povabilo na ~aj, serija. 19.20 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zlata leta, hrvaški film. 21.15 Film. 23.20 Novice. 23.30 Bockerer II: Oestereich ist frei, avstrijski film. 1.10 V nedeljo ob dveh. 2.10 Povabilo na ~aj, serija. 3.00 Nevidni ~lovek 2., serija. 3.45 Od prijema do sojenja, serija. 4.05 Šampijoni narave, pz. serija. 4.30 Idiot's Delight, am. film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Hrvati Južne Moravske, dokumentarna serija. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Zagreb: Sveta maša, prenos. 12.05 Idiot's Delight, am. film. 13.45 Deceit, mini-serija. 16.20 Ksena - bojevniška princesa 2., serija. 17.10 Rijeka: Morje. 17.40 Šampijoni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija na hrvaškem. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Nevidni ~lovek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Svetovna kultura: Južna Indija. 22.05 Triler. HTV 3 9.55 Od prijema do sojenja,serija. 12.15 Ti si moja usoda, serija. 15.50 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 16.55 Hrvaška nogometna liga: Hajduk - Zagreb, prenos. 18.50 Reportaže. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club: HIM. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 9.00 Ena dva ali tri, kviz. 9.25 Johnny Bravo, risana serija, otroški program. 10.20 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 11.15 Izgubljeni svet, serija. 12.00 Šport. 12.30 Avtomobilisti~ni magazin. 13.00 Deskanje na snegu, paralelni slalom, prenos. 13.30 Smu~arski skoki, prenos iz Neustadta. 15.40 Nogomet, magazin lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm-GAK, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 ~as v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Patch Adams, drama, 1998. 22.05 Columbo: Umor na recept, kriminalka, 1968. 23.45 Kraj zlo~ina: Vro~ica nasilja, kriminalka. 1.15 Hladna etev, akcijski film, 1998. 2.45 Rancho Deluxe, vestern, 1975 (Jeff Bridges). 4.15 Angel iz druge roke, drama, 1938. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Cuzco-mesto Inkov, mesto Špancev, dokumentarec. 9.20 Our Favorite Things-Christmas In Vienna, koncert s Palcidom Domingom, posnetek. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 13.55 Tuji potniki-po sledeh Viktorja Ullmanna, dokumentarec. 14.35 Duhovnik in dekle, domovinski film, 1958. 16.00 Lu~ v temo. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše ivljenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna deela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Zvene~a Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 21.15 Mod-robele zgodbe, e_pizodna serija. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Zadeva, pogovor. 23.05 Čas v sliki. 23.10 Nabirati in loviti z H.C. Artman-nom, dokumentarec. 0.10 Materina prošnja, drama, 1995. 1.40 Novinarska ura. 2.35 Kulturni tednik. 3.05 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dotakni se me, ljubezenski, 1997. 7.45 Weck Up, jutranji show. 8.45 C.O.PS. - Best of TV. 9.30 Šaljive novice. 10.30 Kaj zijaš?! 11.00 Trojka, krimi serija, 1996. 12.00 Klinika Rosenau, serija. 13.00 Park Hotel Stern, serija. 14.00 MacGyver, za~etek akcijske serije, 1/102, 1986. 15.00 J.A.G., akcijska serija, 16.00 Star Trek - Voyager, zf serija. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poro~ila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Stars 2001 - gala koncert za pomo~ v boju proti aidsu, prenos. 22.15 Kdo pride na ve~erjo. 22.45 Planetopia. 23.30 News in Stories. 0.25 Red Ribbon Blues -Posel s smrtjo, drubena drama, 1995. 2.15 Farscape - Pogrešani v vesolju, pon. 3.10 MacGyver, pon. RTL 5.50 Otroški program. 10.10 A-Team. 11.15 Otroški program. 11.30 Ruby Bridges - Dekle se bori za pravico, drubena drama, 1998. 13.15 Smu~arski skoki. 13.45 Smu~arski skoki, prenos prve serije. 15.00 Smu~arski skoki, prenos. 15.30 Smu~arski skoki - povzetek. 15.55 Xena, serija. 16.50 Robin Hood, serija. 17.45 Novice. 18.15 Exclusiv, vikend. 18.35 Novice. 18.45 Poro~-ila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Patch Adams, tragikomedija, 1998. 22.30Spiegel TV, magazin. 23.15 SOS, rešite morja, reportaa. 0.10 South Park, risani. 0.45 Prime Time. 1.05 Xena, pon. 1.55 Robin Hood. 2.40 Oliver Geissen Show. 3.30 Barbel Schafer. RTL 2 5.25 Countdown X - Alarm v vesolju. 6.10 Življenje je teavno, komedija, 1994. 7.50 Nebeška zvodnica, pon. melodrame. 9.25 Butec, akcijska komedija, 1994. 11.00 Bravo TV. 12.25 Game Fever, magazin. 12.55 Pop zvezde - to so moje sanje. 15.00 Mladostniki, reportaa. 16.00 Reklamni spoti. 17.00 Bravo - hiti 2001. 19.00 Vojna robotov. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom. 22.20 Avtopsija - Skrivnostni smrtni primeri. 23.20 Redakcija special: brezmejno nakupovalno zadovoljstvo. 0.20 Hotel v Todesmooru, grozljivka, 1987. 1.55 Ostrostrelci - Smrtni sovraniki, pustolovski, 1995. 3.55 Hotel v Todesmooru, triler, pon. PRO 7 5.15 Otroški program. 10.30 Futurama. 11.05 Sindbadove pusto-lovš~ine. 12.00 CinemaxX TV, kinomagazin. 12.45 National Geographic Specials: Vulkan - Vrata v pekel, 1997. 13.40 Kava, mleko in sladkor, tragikomedija, 1995 (Whoopi Goldberg). 15.40 Izgubljeni svet. 16.30 Amazonke - Ujete v dungli, show. 17.30 Izgubljeni v divjini, pustolovski, 1993 (Matt McCoy). 19.00 Čudni svet. 19.55 Poro~ila. 20.15 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski, 1984. 22.35 Focus TV. 23.40 Juice - Vojna v mestu, akcijski, 1992. 1.15 2025 - Preganjan skozi ~as, pon. 2.30 Čarovnice, pon. 3.20 Amazonke - Ujete v dungli, pon. 4.05 Čudeni svet, pon. EUROSPORT 8.30 Smu~arski skoki. 10.00 Bob, ~etverec, prenos. 11.00 Nordijska kombinacija. 12.00 Bob, ~etverec, prenos. 13.00 Smuk, moški, pon. 14.15 Nordijska kombinacija. 15.15 Bob, pon. 16.00 Nogomet. 17.30 Smu~arski skoki. 19.00 Super G, moški, prenos iz Vaila. 20.30 Smu~arski skoki (120 m, Neustadt). 22.00 Športna poro~ila. 22.15 Motorsport - Nascar. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Watts. 23.45 Smu~arski skoki, pon. 1.00 Športna poro~ila. dSF 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin: Ibiza. 8.45 Nogometni magazin. 9.00 Nogomet, 2. liga. 9.45 Nogomet, nem. liga. 11.00 Pogovor o nogometu.1 3.00 Nogometni magazin. 14.15 DSF, reportae. 14.45 Košarka. 17.00 Magazin. 17.30 Nogomet. 18.45 Fujuma, pon. 19.15 Potovalni magazin. 20.00 Automagazin, pon. 21.00 Nogometni magazin. 21.15 Hokejski magazin. 21.45 Nogometni magazin. 22.45 Mednarodni nogomet. 23.30 Boks, pon. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 6.55 No~ni studio, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Hitlerjeve sanje o Miki Miški-risani filmi pod kljukastim kriem, dokumentarec. 10.15 Disneyland in ameriška televizija, dokumentarec. 11.00 Otvoritev Stare nacionalne galerije, prenos iz Berlina.^ 12.00 Luciano Berio-komponist in filozof, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in kriminal, dokumentarec. 14.00 Umetniki ivljenja: pogovor s Freddyjem Qunnom. 15.00 Širni svetovi, dokumentarec. 15.30 Profesor in njegov mro, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Tihi praznik-takrat in danes-boi~ v donavski monarhiji, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Nemška marka, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje ivali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Prazni~na glasba iz teatra Aalto v Essenz, koncert v korist Unicefa, prenos. 21.50 Dokumentarec. 22.05 Skrivnost Walta Disneyja, dokumentarec. 23.15 Komisar, krimi serija. 0.15 Slepa pri~a, triler, 1989. 1.40 Halo Avstrija. 2.10 Nasveti za prijatelje ivali. 2.40 Dnevnik. 2.55 Razgled. 3.40 Markwort, pogovor. Ponedeljek, 3. december SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Afna friki, 3. oddaja 9.40 Iz popotne torbe, 9. oddaja 10.00 Dnevnik velikih ma~k, pz serija, 4/10 # 10.35 National geographic, dokumentarna serija, 3/10 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 3/13 # 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.20 Polno~ni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, ponovitev 55. oddaje 17.05 Radovedni Ta~ek: kolo 17.20 Moja enciklopedija živali: opica 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.05 Komisar Rex, nanizanka, 8/15 20.55 Dosje: Zlo~in, ki ne zastara 22.00 Odmevi # 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Volja najde pot, ponovitev SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, dokumentarna serija, 10/11 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 130. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 10., zadnji del 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.30 Svetovni izzivi 21.00 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 7/10 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 15. del japonske risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 47. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 33. dela nadaljevanke 10.55 Črni biser, ponovitev 175. dela nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 45. dela nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 147. del nanizanke 15.30 Oprah show: Materinski dan, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 46. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 176. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 34. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 12. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 14. del nanizanke 21.50 Urgenca, 12. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 21. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 58. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 180. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 46. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 3. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 1. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 7. del 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 15. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 14. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Matilda, drama, 1996 22.00 Will in Grace, 16. del nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 13. del nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 5. del nanizanke 23.30 Ekstra magazin, ponovitev 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah 22.30 Naš vrt 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Čas za razmislek, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z... 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Kara~or~-evo '71., dokum.t film. 21.00 Latinica. 22.35 Odmevi dneva. 22.55 Šport danes. 23.10 Filmska no~ z Pierceom Brosnanom. 1.00 Zopet znova, serija. 1.45 Becker, humor. serija. 2.05 Show Michaela Richardsa. 2.30 Od prijema do sojenja, serija. 2.50 Unholy War, dokumentarni film. 3.35 Čas za razmislek, am. film. 5.05 Amerika - življenje narave. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, muitinacionaini magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Povabilo na ~aj, serija. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Unholy War, dokumentarni film. 22.30 Seinfeld, humor. serija. 22.55 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.40 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.25 Novice. HTV 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Listen Up: The Lives of Quincy Jones, am. film. 00.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.00 Sabrina, serija. 8.25 sam doma 3, komedija, 1997. 10.00 Patch Adams, drama, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serjja. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Na vrat na nos, komedija, 1997. 22.05 Reka poje mi, drama, 1992. 0.05 Nikita, serija. 0.45 Anthony Dellaventura, serija. 1.30 Topovi za Cordobo, vestern, 1969. 3.10 Materina prošnja, drama, 1998. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gorski kristal, drama, 1999. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Mifune-Dogma 3, drama. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj sre~anja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Sodnik Alexander Hold, sodni show. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Adventni koledar. 18.30 Poro~ila. 19.00 Magazin. 19.40 Kviz. 201.5 SK Kolsch, krimi serija, 1998. 21.15 Kolega, krimi serija, 2001. 22.15 Umor za Quandta, krimi serija, 1996. 23.15 Spiegel TV, reportaže: Hladna vojna v barvah - jeklena zavesa, 2001. 23.50 24 ur. 0.20 Poro~ila. 0.40 Sodnica Barbara Salesch. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Ure filmskih ustvarjalcev. 3.20 SK Kolsch, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.15 Pogovor. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Za rešetkami, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Veronica 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 RTL no~ni žurnal. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Hotelski de~ek. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Ray-monda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Najbolj neumni gospodarji na svetu. 21.15 Novi TV ustvarjalci. 22.15 Dekleta iz province na lepotnih tekmovanjih, reportaže. 23.10 Gina Wild in Kelly Trump, reportaže. 0.15 Dangerous Love, eroti~ni triler, 1988. 3.35 Ostrostrelci, pon. PRO 7 7.00 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 9.35 Izgubljeni v divjini, pon. pustolovskega filma. 11.05 Pogovor. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, serijak kriminalka. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 Malcolm, serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV, kinomagazin. 1.35 Dosjeji X. 2.25 Johnny Bravo. EUROSPORT 8.30 Športna poro~ila. 8.45 Bob, dvosed, pon. 9.45 Super G, moški, pon. 10.45 Športna poro~ila. 11.00 Smu~arski skoki, pon. 12.30 Watts, pon. 13.00 Bob, ~etverec, pon. 14.00 Nordijska kombinacija. pon. 15.00 Smu~arski skoki, pon. 16.30 Nogomet, pon. 18.00 Eurogoals, nog. magazin. 19.30 Watts. 20.00 Boks, pon. 22.00 Eurogoals, pon. 23.30 Športna poro~ila. 23.45 Nordijska kombinacija, pon. 0.45 Watts. 1.15 Športna poro~ila. dSF 5.00 Jutranji program. 6.30 Monster Trucks. 7.00 Pago Pago. 8.15 Nogomet, 2. nemška liga. 9.30 Pogovor o nogometu. 11.30 Reklame. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's A Knock Out. 17.00 Košarka, NBA. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Nogomet. 19.45 Nogomet: Hannover 96-Arminia Bielefeld, prenos. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Vrnitev velikih moj-strov-ponovna otvoritev Stare narodne galerije, dokumentarec. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska sre~anja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sre~a, pogovor. 12.45 Cirkus pesmi, glasbena oddaja. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: šport. 15.00 Podobe Nem~ije. 15.45 Župnik iz Arsa-Jean Marie Vianney, dokumentarec. 16.30 Vrnitev demonskih insektov, dokumentarec. 17.00 Umetnost in ki~, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Invazija vran, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Rde~i kvadrat, dokumentarec. 21.00 Hanseatsko mesto Gdansk, dokumentarec. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Dokumentarec. 23.00 Dih malega boga, dokumentarec. 0.00 MA 2412, serija. 0.25 Pogledi s strani. 0.30 Deset pred deseto. 0.55 Nano, magazin. 1.25 Čas za kulturo. 3.10 Umetnost in ki~. Torek, 4. december SLOVENIJA 1 7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek, 6. oddaja 9.25 Radovedni Ta~ek: kolo 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 27/39 10.05 Moja enciklopedija živali: opica 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Volja najde pot 11.30 Naokoli po nem~iji 12.05 Komisar Rex, nanizanka, 8/15 13.00 Poro~ila # 13.10 Obzorja duha # 13.40 Mož velikih dejanj - portret Lada Smrekarja 14.30 Claude Regy, dokumentarna oddaja 16.00 Duhovni utrip 16.30 Poro~ila # 16.45 Zlatko Zakladko: ovseni polpeti 17.05 Otroci na ladji Luna, nadaljevanka, 8., zadnji del 17.45 Človek opica, pz. serija, 3/6 # 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.05 Titani, nadaljevanka, 11/13 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Sveto in svet: Slovenci in vrednote 23.40 Vrnitev v Fonteyne, francoska drama, 2/2 1.05 Človek opica, pz. serija, 3/6, ponovitev SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst 14.15 Videospotnice 14.50 Svetovni izzivi 15.20 Studio City 16.20 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija-Tunizija, prenos 18.00 Mogočna Afrodita, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu: Arsenal-Juventus, prenos 0.00 Krt pri Savici, slovenski kratki film 0.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 16. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 48. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 34. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 176. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 46. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 12. dela nanizanke 14.05 Zakon v Los Angelesu, 148. del nanizanke 15.30 Oprah show: Presene~enje za o~etovski dan, pog. oddaja 16.25 Prepovedana strast, 47. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 177. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 35. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Otrok po naro~ilu, drama (Cybill Shepherd) 22.30 Udarci pravice, zadnji del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 59. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 156. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 181. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 47. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 4. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 2. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 8. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 16. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 15. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Action Jackson, akcijski film, 1988 21.50 Will in Grace, 17. del nanizanke 22.10 Tretji kamen od sonca, 14. del nanizanke 22.40 Noro zaljubljena, 6. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Film 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.15 Avtodrom 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.15 V imenu ~asti, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Strah pred AIDS-em. 16.15 Bele in Samarske stene. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 21.00 Forum. 22.00 Glasbeni mese~nik. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Šibenik v vojni, dokumentarna oddaja. 23.50 Filmska no~ z Pierceom Brosnanom: Žrtev ljubezni. 1.20 Glavno mesto, serija. 2.05 Seks v mestu 3., humor. serija. 2.35 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.00 Pravica za vse 4., serija. 3.45 Od prijema do sojenja, serija. 4.05 V imenu ~asti, am. film. 5.50 Kraljestvo divjine. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.40 Živeti z... 10.10 Auto-magazin. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Unholy War, dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.50 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.35 Novice. HTV 3 18.10 Petica. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Košarka: NBA. 20.35 Nogometna Liga prvakov: Arsenal - Juventus, pr. 22.35 Monoplus. 23.15 Nogometna Liga prvakov. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Sabrina, serija. 9.05 Beverly Hills 90210, serija. 9.50 reka poje mi, drama, 1992. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Odlo~itev v ledu, triler, 2001. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Dober tek, show. 23.30 Nogomet, liga prvakov, posnetki. 0.25 Igre strasti, eroti~ni film, 1995 (Elliott David). 2.05 Intimna priznanja, serija. 2.35 Catlow, vestern, 1971. 4.10 Zaklad morskih psov, pustolovski film, 1975. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Podaj mi roko, moje življenje, drama, 1955. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1408). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Zgodovina morij-Odprti ocean (3), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na priz_oriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Zgodovina morij, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Po dolgem in po~ez, magazin. 3.30 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Adventni koledar. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Odlo~itev v ledu, ženska lovi morilca, triler, 2001. 22.15 Akti O1. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch. 3.50 Vera opoldne, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117, akcijska serija, 2001. 21.15 V imenu zakona, krimi serija, 1998. 22.15 Nogomet - pokal UEFA: Bayer Leverkusen-Deportivo La Coruna. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. 3.10 Barbel Schafer, pon. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Hotelski de~ek. 10.40 King of Queens, Kralj Queensa, serijska komedija. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Novi TV ustvarjalci. 22.20 Alarm za policaje na avtcestah. 23.10 Redakcija, report. magazin, 2001. 0.15 Vojna robotov. 1.20 Morilci na poziv, mafijski triler, 1994. 2.50 Na koncu velikih sanj, pustolovski, 1993. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Vsi ljubijo Raymonda. 8.50 Velika družina. 9.20 Hladnokrvni nasmeh, triler, 1997. 11.05 Prijazna družina. 11.30 Bill Cosby. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija, 2000. 21.15 Seks v mestu, serija. 21.50 Seks v mestu. 22.30 TV total. 23.25 BIZZ. 23.55 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.50 Delta Team. 1.45 Jets, življenje na robu. 2.35 Seks v mestu, serija. EUROSPORT 8.30 Nordijska kombinacija, pon. 9.30 Smu~arski skoki, pon. 11.00 Bob. 12.00 Eurogoals. 13.00 Watts, pon. 14.00 Nogomet. 16.00 Boks, pon. 16.30 Eurogoals, pon. 18.00 Nori športi. 18.30 Rokoborba - SP v Sofiji. 19.30 Nogomet, pon. 20.30 Boks, pon. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motorsport. 23.45 Motorsprot. 0.15 Rokoborba, pon. 1.15 Športna poro~ila. dSf 5.00 Jutranji program. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet, 2. nem. liga. 10.30 Mednarodni nogoemt, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Snowboard, magazin. 17.30 Snowboard. 18.00 Športna p_oro~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 LaOla, mednarodni nogomet. 20.00 Športna poro~-ila. 20.15 Motorshow 2001. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Motorsport. 23.30 Jet Spritns. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Bolivija, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Ve~ni val~ek, drama, 1954. 16.05 Železniška romantika. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Son~ni pti~ iz Stuttgarta, dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nem~ije, magazin. 18.00 Druga priložnost, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Aretacija Johanna Nepomuka Nestroya, drama, 2000. 21.45 Cut Away, kratki film, 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Štiri pustolovš~ine Reinette in Mirabelle, drama, 1986. 0.00 Apropos film, magazin. 0.30 Pogledi s strani. 0.35 Deset pred deseto. 1.00 Nano, magazin. 1.30 Čas za kulturo, magazin. 2.10 Pet trupel brez morilca, dokumentarec. 3.00 Zadeva, pogovor. Sreda, 5. december SLOVENIJA 1 7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Troj~ice, risana nanizanka, 8/13 9.25 Slavec, risana nanizanka 9.50 Zlatko Zakladko: ovseni polpeti 10.10 Otroci na ladji Luna, nadaljevanka, 8., zadnji del 10.30 Lingo, tv igrica # 11.00 Človek opica, pz. serija, 3/6 # 12.00 Titani, nadaljevanka, 11/13 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.55 Pingvin Pingo, risani film 15.05 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Avstralska kronika, pz. serija, 5/12 # 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.05 Miklavžev ve~er, prenos 22.00 Odmevi # 22.55 Terminal 0.25 Avstralska kronika, pz. serija, 5/12, ponovitev SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.10 TV prodaja 14.40 Videospotnice 15.15 Homo turisticus 15.45 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.20 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija-Brazilija, prenos 17.55 Evroliga v košarki: Krka Telekom-Pau Orthez, prenos 20.00 Športna sreda, Barcelona-Union Olimpija, prenos 22.20 Liga prvakov v nogometu, Roma-Liverpool, posn. iz Rima 0.00 Umori, nanizanka, 34/45 0.40 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Ball, 17. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 49. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 35. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 177. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 47. dela 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 149. del nanizanke 15.30 Oprah show: Izpolnjene obljube, pogovorna oddaja 16.25 prepovedana strast, 48. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 178. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 36. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Nevarne prisege, ameriški film, 1999 21.45 Newyorška policija, 14. del nanizanke 22.40 Trije, 1. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 60. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 182. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 48. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 5. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 3. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 9. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 17. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 16. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Begunec, 14. del nanizanke 21.00 Na kraju zlo~ina, 14. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 18. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 15. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 7. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Video strani 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Film 22.00 Sijaj 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Slepa pravica, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Memento, Dubrovnik, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dokumentarna oddaja. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV intervju. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Filmska no~ z Pierceom Bros-nanom: No~na straža. 1.30 Jack in Jill 2., serija. 2.15 Simpsonovi VIII., serija. 5.30 Nikita 3., serija. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.50 Glasbeni mese~nik. 10.30 Listen Up: The Lives Of Quincy Jones, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsonovi VIII., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Afrika - uspavani kontinent, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 00.05 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.50 Novice. HTV 3 19.00 Nogometna Liga prvakov. 19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna Liga prvakov - oddaja. 20.35 Nogometna Liga prvakov: Roma - Liverpool, prenos. 22.35 Transfer. 23.25 Nogometna Liga prvakov. 23.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Columbo: Umor na recept, kriminalka, 1968. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.30 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, prenos in posnetki tekem. 23.35 Policisti iz El Camina, serija. 0.20 Primer Jessica, serija. 1.05 Long Riders, vestern, 1979. 2.40 Igre strasti, eroti~ni film, 1995. 4.20 Mož za umor, kriminalka, 1935. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Duhovnik in dekle, domovinski film, 1958. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1409). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Legende o Jezusu: Jožef iz Nazareta, drama, 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Medanrodni Report, magazin. 23.15 Prisega fuhrerju in vest, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni Report, magazin. 2.40 Prisega fBuBhrerju in vest, dokumentarec. 3.25 Hišnica, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 magazin. 18.00 Adventni koledar. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 201.5 Komisar Rex, serija, 2000. 21.15 Policaj iz Tolza, krimi serija, 1996. 23.20 Harald Schmidt Show. 0.20 Poro~ila. 0.40 Frasier. 1.10 Sodnica Barbara Salesch. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza. 4.40 Adventni koledar. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti?! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1733). 18.00 Dober ve~er 18.15 Aktualne novice. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explo-siv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2368) 20.15 Nogomet, pokal UEFA. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 5.40 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Hotelski de~ek. 10.40 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program, serije in risanke. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija . 20.00 Poro~-ila. 20.15 Andromeda, zf. serija, 2000 (Kevin Sorbo). 21.15 Novi TV ustvarjalci. 22.15 The Crow - Vran, serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1996. 0.00 Kako zvesta je moja žena. 0.50 Peep, pogovor o erotiki. 1.50 Deadly - Mo~nejše od sovraštva, triler, 1992. 3.40 Annette Funicello - Usoda, življenjska zgodba. 1995. PRO 7 6.30 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 8.05 Vsi ljubijo Raymonda 8.35 Velika družina. 9.10 Cisco Kid - Lov za zlatim de~kom, pustolovski, 1994 (Jimmy Smits). 11.05 Prijazna družina. 11.30 Bill Cosby. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro ila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel, lovec teme, fantazijska serija, 2001. 22.15 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Pozor - podzemeljska železnica. 23.55 Ilusions of Sin -Cena poželenja, eroti~ni triler, 1997 (Mellara Gold). 1.30 Buffy, pon. 2.15 Angel, lovec teme, pon. EUROSPORT 8.30 Eurogoals, pon. 10.00 Motorsport, pon. 10.30 Rally. 11.00 Judo. 12.00 rokoborba, pon. 13.00 Nogmetni magazin. 14.00 Legende nogometa. 17.00 Smu~arski skoki (Kuopio, Neustadt). 18.30 Nogomet. 19.30 Automagazin. 20.00 Kolesarstvo, dirka po Burkini Faso. 21.00 Jahanje. 22.00 Golf. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Jadralni magazin. 23.45 Jadranje. 0.15 Legende SP 1.15 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.00 Nogomet. 9.30 Auto-magazin. 10.30 Automagazin. 12.00 Normal. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knocok Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed zone, pon. 17.15 Stoke, pon. 18.00 Športna poro~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 LaOla. 19.45 Nogmetni magazin. 20.00 Poro~ila. 20.15 Rokomet: Kiel-Essen, prenos. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wretlign. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 NDR talkshow. 12.45 Disco, glasba 70. in 80. let. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nem~ije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zvezda pade z neba-advent s pevskim krožkom Seltenheim. 16.15 Abeceda evropskih mest: Budimpešta, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Prinz z Zlate obale: Dimitri Sturdza, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Bobri ponovno osvajajo Švico, dokumentarec. 21.15 Hollywoodski profili: Andy Garcia, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Pogum za ljubezen, drama, 1996. 23.55 Pogledi s strani. 0.05 Deset pred deseto. 0.30 Nano, magazin. 1.00 Čas za kulturo. 1.35 Zvezdne ure filozofije. 2.35 Podobe Švice. S" 29. nov. - 5. dec. 2001 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 29. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFE-JČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 30. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Gluši~). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SOBOTA, 1. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 2. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PONEDELJEK, 3. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). TOREK, 4. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Juki~). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). SREDA, 5. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poro~ilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3mhz VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri mKoùmr.^* n a 13. Ans. Dinamika Prva lastovka 12. Ans. Tornado Za to so prijatelji 11. Ans. Ekart Iz mošta vino 10. Ans. Braneta Klavžarja Lažnivček moj 09. Harmonikarlce Zupan Ljub'ca moja 08. Ans. Gašperji Ko mačke ni doma 07. Ans. Mira Klinca Na tujem 06. Šaleški fantje Sem zaljubljen bil 05. Veseli planšarji Luštno je biti planšar 04. Ans. Eks Vino je krivo 03. Trio Slavka Plevnika Divji petelin 02. Ans. Cvet Strah ima rdeče oči 01. Ans. Svetlin Gospodar na svoji zemlji mičmH., _ 7 1. Ptujskih 5 Katrca 2. Zlatko Dobrič Če zadel bi jaz na lotu 3. Werner Daj mi srček daj 4. Ans. Štrk Ne zanima me 5. Jože Buden Buden sem 6. Klavdija lUlama hvala 7. Družina Galič Reci mi še enkrat K Poskočnih 13 ' Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Stanko Ambrož, Groharjeva 3, 2000 Maribor TURISTIČNI TEDNIK DEŽELE, KI OČARAJO... a •i: a Romunija in "kdor ne skaie, ni Slovene" živi in delaj, vendar se ne pozabi igrati, zabavati in uživati v življenju. Vse mora biti uravnoteženo. Če človek preveč dela, življenje izgubi ravnotežje, medel postaneš in nezanimiv. V vsem, kar delaš, kar počneš, najdi ravnotežje, odkril boš, kakšna radost je življenje. Toda v teh trenutkih, ko pišem ta članek, nisem uravnotežena. Vsa Slovenija je na nogah, moji sosedje so Kekovi (Matjaž Kek), zato je divje. In razmišljam, kako lahko je združevati ljudi, če znaš pobrenkati po pravi struni v njihovih dušah. No, pa si po bliže poglejmo to "srečno" deželo, ki je naše fante popeljala na svetovno nogometno prvenstvo. Romunske pokrajine so izredno privlačne in raznovrstne. Karpati se vijejo skozi Romunijo v velikem, široko raz-potegnjenem loku od severa do jugozahoda in obdajajo kot mogočen gorski okop Sedmograško višavje oziroma Transilvanijo. Končujejo se v Banat-skem hribovju, ki sega še na Balkan, preko nizov gričevja pa prehaja karpatska gorska veriga v madžarsko Veliko nižino, Vlaško nižino, na vzhodu pa v gričevnato Moldavijo. Karpati že od nekdaj privlačijo planince zaradi še zdaj prvobitne in skoraj nedotaknjene narave, v kateri živijo številni risi, lisice, volkovi, medvedi; ja, tudi medvedki! Zaznamovane planinske steze vodijo po prepadnem skalovju, kraških podih, soteskah, pa tudi skozi čudovite gozdove in širne gorske trate. V Vzhodnih Karpatih je Bica-ško zajezitveno jezero zanimivo tako za popotnike kot tudi za številne ribiče; Romunija je nasploh ribiški raj s številnimi rekami in jezeri, polnimi rib, medtem ko so Južni Karpati pravi raj za ljubitelje belih strmin. V osrčju Romunije, v objemu karpat-skega loka, pa leži Transilvanija. Ime takoj obudi spomin na srhljivega grofa Drakulo. V ozadju grozljivk, ki se pletejo po Transilvaniji, je krvoločna strahovlada Vlada Tepesa, ki je živel v 15. stoletju in je dobil vzdevek "Kolnik" zaradi natikanja žrtev na kole. Vendar se zgodbe o Drakuli ne ujemajo z mirno, lagodno krajino. Slikovita mesta, taborske cerkve, vasi in frankovske domačije so višavje, ki ga sekajo široke doline, spremenili v značilno srednjeevropsko podeželsko krajino. Glavno mesto je Bukarešta. Njeni načrtovalci so se zgledovali po francoski prestolnici Parizu in njegovih širokih, z drevjem obraslih bulvarjih, a vsakdanje življenje v Romuniji je "precej" drugačno kot v Franciji. Manj kot odstotek prebivalcev ima avto in samo nekoliko več televizor. Velike težave nastajajo tudi zaradi neznosne stanovanjske stiske. Na podeželju, kjer še živi več kot polovica prebivalcev, pa se način življenja še močno opira na staro ozročilo, običaje in navade. Ljudje so - tam daleč na vzhodu Evrope - nenavaden romanski jezikovni otok. V davnini so na ozemlju sedanje Republike Romunije živeli Dačani in Geti, okoli leta 100 pa si je Dakijo podvrgel rimski cesar Trajan in področje popolnoma romaniziral. Kasneje so se v neposredni bližini naselili Slovani, še kasneje Madžari, a nobeno izmed teh ljudstev, tudi Turki ne, ni moglo spodriniti njihovega romanskega jezika, seveda pa je romunščina prevzela veliko sestavin iz madžarščine in turščine, predvsem pa iz slovanskih jezikov. Pod vplivom na-rodnoprerodnega gibanja so Romuni v 19. stoletju opustili cirilico in uvedli nekoliko prirejeno latinico. Sama zgodovina sedanje Romunije pa sega še tja v 14. stoletje z nastankom kneževin Moldavija in Vlaška, ki sta leta kasneje padali v napetosti med Rusijo in Avstrijo. V drugi balkanski vojni se je uresničil njihov sen o veli-koromunskem kraljestvu, ki je iz mo- galileo 3000 POTOVAHJA-TOURS Glavni trg 19c, Maribor tel.: 02/22 80 900 e mail: galileo@galileo3000.si predbozicni izleti in silvestrovanja: Predbožični Dunaj 22. 12. (7.000 SIT), Prcdbožična Praga in praznik piva 14. 12. (26.900 SIT - neomejene količine piva). Silvestrovanje v norem Riminiju 30. 12. (32.500 SIT), Silvestrovanje v Benetkah 31. 12. (12.500 SIT), Silvestrovanje na Dunaju in musical Hair 31. 12. (12.900), Novoletni Pariz 29. 12. (54.900) ORGANI2ACIJA KONGRESOV, STROKOVNIH POTOVAI^, ŠIROK IZBOR MLADINSKIH POTOVAI^ narhije prehajalo v kraljevo diktaturo in se po II. svetovni vojni zbudilo pod škornji Redeče armade. V deželi se je razvilo stalinistično gospostvo, ki je do padca leta 1989 sejalo strah in trepet tajne policije Securitate. V zadnjih letih je dobival kult osebnosti diktatorja Ceausescuja, ki je prišel na oblast leta 1965, se dal naslavljati s conductor (vod- V torek, 27. novembra, je v Shenzhen na Kitajskem, kjer bodo 3. decembra razglasili leto{nje zmagovalce v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu, odpotovala osem~lanska delegacija Ptuja, ki se je tudi letos uvrstil v finale tega tekmovanja. Vodi jo župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ptujski delegaciji pa se bo pridružil tudi predstavnik občine Izola, ki se bo v letu 2002 potegovala za udeležbo na tem tekmovanju. Ptuj v bodoče več ne bo sodeloval na teh tekmovanjih, v prihodnjih letih bodo pomagali drugim slovenskim mestom, da se bodo uspe{no predstavila na tem pomembnem mednarodnem tekmovanju v varovanju okolja. Med bivanjem na Kitajskem se bo ptujska delegacija srečala tudi s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem Vladimir-jem Gašparičem. Pobudo za sodelovanje Ptuja v tem najpomembnejšem mednarodnem tekmovanju v ekologiji kot sestavnem delu razvoja, ki hkrati pomembno dopolnjuje svetovne konference o Zemlji, je pred tremi leti dal predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek. Ptuj tekmuje v skupini B tekmovanja, v kateri tekmujejo mesta z deset do petdeset tisoč prebivalci. V prvem delu tekmovanja je potrebno pripraviti pisno in slikovno gradivo po navodilih, v drugem delu pa se ocenjuje nastop oziroma predstavitev pred žirijo. Pri pripravi gradiva, na osnovi katerega se je Ptuj uvrstil v finale, so sodelovali strokovnjaki podjetja Cisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Zavod za varstno naravne in kulturne dediščine Maribor - enota Ptuj, Turistično društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj. Ptuj se bo letos predstavil z vidika prostovoljnega dela in zaščite voda. Kot je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, so Ptujčani prepričani, da lahko predstavnikom mednarodne skupnosti s ponosom pokažemo našo prakso na tem področju, predstavimo probleme in rešitve, z njimi izmenjamo izkušnje in tako bogatimo eden drugega. Združeni narodi so letošnje leto razglasili za mednarodno leto prostovoljcev, mednarodni dan prostovoljcev pa praz- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj praznujemo mednarodni dan prostovoljstva? Ime in priimek: Naslov: Predsednik TD Ptuj Albin Pisek pri obiranju grozdja v mestnem vinogradu; kjer je prostovoljno delo, tam je tudi on. Foto: Črtomir Goznik Davčna številka: ja) ter je rad nastopal z zlatim žezlom, že prav groteskno podobo. Vladarjevo razkošje in razsipnost članov njegove družine, ki jim je dal pomembne položaje v vladi in partiji, sta bila v kričečem nasprotju z obupnim položajem v deželi. Na volitvah (prevrat 1989) leta 1990 je opozicija naletela na velike ovire in težko je bilo reči, ali so pomenile začetek prave preobrazbe sistema ali pa samo konec "socializma v eni družini". No, danes vemo, da je Romunija "na pravi poti v svet"! Dvesto kilometrov dolga romunska črnomorska obala je zelo privlačna za kopanje. Navdušeni bi bili nad več kot 70 kilometrov dolgim pasom peščin z drobnim peskom in soncem, ki zanesljivo sije od maja do oktobra. Kraji se že postopoma otresajo puščobnih betonskih turističnih središč in neskončno lepo je opazovati preobrazbo starih letovišč v bolj bleščeč in žlahten sijaj. In morda se nekoč napotite tja ... Nagradno turistično vprašanje nujemo v prvih dneh decembra. Ob tej priložnosti bo Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije v sodelovanju s Turi-sti~no zvezo Slovenije pripravil okroglo mizo o prostovoljnem delu in javnih delih pri urejanju okolja in turizma, ki bo 4. decembra v hotelu Paka v Velenju. Podelili pa bodo tudi nagrade prizadevnim prostovoljcem; med nagrajenci je tudi Albin Pi{ek, predsednik Turisti~nega dru-{tva Ptuj. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turisti~no vpra{anje bo nagrado prejel Robert Muhič iz Lackove ulice na Ptuju. Kamniti relief, ki smo ga objavili na fotografiji, je vzidan na stavbi v Cankarjevi ulici 7 na Ptuju. V dana{njem nagradnem vpra{anju pa vpra{ujemo, kdaj praznujemo mednarodni dan prostovoljcev. Odgovore pri~-akujemo v uredni{tvu Tednika, Rai~eva ulica 6, do 7. decembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in Mercatorjeva nakupovalna torba. POGLEJ IN DUNAJ 7.990 SIT dec., 1 dan, bus, plača eden-potujeta dva CATEZ - vikend paket 14.990 SIT 3.1.-10.2 . 4* hotel. 2D. POL PRAGA, novo leto 29.900 SIT 29.12.. bus. 5D. NZ BUDIMPEŠTA, novo leto 36.900 SIT 30.12.. 2/3* hotel. bus. 5D. NZ UMAG, Sončkov klub 39.990 SIT novo leto, 3* SIpar, 3D. POL PARIZ, novo leto 49.900 SIT 29.12., 2* hotel, bus, 5D, NZ TUNIZIJA, Djerba 62.950 SIT 7., 14.12., 3* hotel Ga«len Park, 7D, POL SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 i MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 i Cl www.sonchek.com POTOlMUVICEn/IER ZANIMIVOSTI, NASVETI AKTUALNO / PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Že imate svoj pokojninski na~rt? Pokojninska reforma je že v polnem teku, vendar se mnogi še ne zavedajo novih dejstev v smislu upokojevanja in prejemkov, ki jih bodo prejemali v pokoju. Razlogi za sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPI-1) so predvsem v neugodnem razmerju med aktivnim prebivalstvom (zaposlenimi) in prejemniki pokojnin. Zniževanje števila oseb, ki plačujejo obvezne prispevke v pokojninsko blagajno, in povečevanje števila upokojencev pa je vodilo k spremembam, ki naj bi omilile ta trend in nekako uravnovesile razmere na trgu. Učinki tega zakona bodo vplivali na to, da se bo meja upokojevanja postopoma povečala, zniževal pa se bo odstotek, na podlagi katerega se bo izračunavala višina starostne in invalidske pokojnine. Omenjena učinka se bosta pričela šele odražati, saj gre za postopno polletno prilagajanje. Zakon uvaja večstebrni sistem zagotavljanja materialne in socialne varnosti za starost in druge zavarovalne rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. I. STEBER temelji na podlagi medgeneracijske solidarnosti (reformiran dosedanji sistem socialnega zavarovanja), ki omogoča zavarovancu starostno pokojnino. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih in polni delovni dobi (ženske 38 in moški 40 let). Starostna pokojnina se odmeri v vrednosti 72,5 odstotka povprečja mesečnega plač, ki jih je zavarovanec prejel (oziroma zavarovalnih osnov pri samoplačnikih) v osemnajstih zanj najugodnejših zaporednih letih zavarovanja po 1.1.1970. Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, ki je javni zavod. Najpomembnejše spremembe na področju obveznega pokojninskega zavarovanja so: - postopno višanje upokojit-vene starosti: Moškl Delovna doba 40 20 „ 15 Ženske Delovna doba 38 20 15 Upokojitvena starost 58 63 65 Upokojitvena starost 58 61 63 - postopno višanje števila let za odmero pokojninske osnove z današnjega povprečja 10 na povprečje 18 najboljših zaporednih let; - znižanje pokojninske osnove s prejšnjih 85 % na 72,5 % povprečne plače izbranega obdobja. Zaradi omenjenih dejstev pa zakon omogoča poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja še dodatno pokojninsko zavarovanje - II. STEBER, ki se deli na: - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je namenjeno delavcem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in se jim je s 1. 1. 2000 prenehala upoštevati zavarovalna doba s povečanjem — beneficirana doba (zavezanci za plačilo zavarovanja so delodajalci), ter - prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dalje: PDZ), ki je po ZPIZ-1 zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, ki so vključeni v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v potrjenem pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge določene pravice. Družbe lahko imajo oblikovan individualni (namenjen samoplačnikom - zavarovancem posameznikom) ali kolektivni pokojninski načrt (ki ga financira delodajalec - delno ali v celoti) oziroma oba pokojninska načrta (potrjena s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve). ZPIZ—1 določa pogoje oziroma omejitve v zvezi z vključitvijo v PDZ: - vključijo se lahko le zavarovanci, ki plačujejo davke in prispevke Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kar predstavlja prvi steber); - davčne olajšave so omejene z minimalnim zneskom (sedaj 3.318 SIT/mesec - predlog za leto 2002 je 3.683 SIT/mesec) oziroma maksimalnim 5,844% od bruto plače zavarovanca — vendar ne več kot sedaj 398.160 SIT/leto — predlog za leto 2002 je 441.958 SIT/leto (preseganje ali nedoseganje omenjenih zneskov pomeni izgubo davčne olajšave tako za podjetje kot za zavarovanca); - sočasno ni mogoče biti vključen v PDZ po več pokojninskih načrtih. SKLENITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA V slovenskem prostoru deluje v tem trenutku veliko družb, ki ponujajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kar je vsekakor na nek način dobro, saj imamo večjo izbiro. Sklenitelj zavarovanja je zmerom zavarovanec (zaposleni), ne glede na to, kdo je plačnik. Odgovornost pri izbiri izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja tako prevzemata tako delodajalec kot zaposleni (povezani v sindikatu, svetu delavcev ...). Pri odločitvi o ponudniku prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je potrebno biti pozoren predvsem na naslednja dejstva: - ali je pokojninski načrt, ki nam ga ponujajo in se zanj odločimo, potrjen s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V pokojninskem nač- rtu so opredeljena kritja, stroški, naložbena politika, način pristopa in splošni pogoji zavarovanja. Pokojninski načrt je skupaj s polico veljavna zavarovalna pogodba med izvajalcem pokojninskega načrta in zavarovancem. Tako je potrebno vedeti, da je izklju~no v pokojninskem na~rtu zapisana vsebina tudi vsebina pogodbenega zavarovalnega razmerja; - kdo so ustanovitelji družbe, saj nam le-ti jamčijo za naše dolgoročno varčevanje in varnost naših prihrankov; - kakšni so stroški, ki si jih bodo zaračunali za to, da bodo upravljali z našim premoženjem (ali so poleg enkratnih vstopnih in izstopnih ter letne upravljavske provizije še kakšni stroški — npr. stroški nakupov in prodaj na borzi vrednostnih papirjev ...); - kakšen bo donos naših sredstev (minimalni zakonsko predpisani donos čistih vplačanih premij znaša 40% od povprečne letne obrestne mere za državne vrednostne papirje, katerih dospelost je daljša od enega leta; dejansko na trgu ponuja takšen donos kar precej družb, kar v praksi pomeni, da bodo komajda pokrivale inflacijski vpliv) in nenazadnje kako in od kod bo lastnik družbe zagotovil pogodbeno donosnost, če je ne bo ustvaril z dobrimi naložbami na trgu; - kakšna je delitev dobička med zavarovanci in pokojninsko družbo. V nekaterih družbah se dobiček NE pripisuje v celoti zavarovancem, temveč se deli med zavarovance in pokojninsko družbo; - ali ima pokojninska družba tako kolektivni kot individualni pokojninski načrt (za primer spremembe plačnika - zaposlitve ...); - ali se bo družba ukvarjala tudi z izplačevanjem pokojninske rente ob upokojitvi, saj bo precej neprijetno iskanje izplačevalca pokojninske rente v času pred upokojitvijo oziroma po njej; - ali družba ponuja več načinov izplačila pokojninske rente (na primer: možnost dosmrtne pokojninske rente z garantirano dobo izplačevanja, kar pomeni, da če zavarovanec umre v času, ki je garantiran po zavarovalni polici, se mesečna pokojninska renta izplačuje do poteka garantiranih let upravičencu ali zakonitim dedičem — število garantiranih let lahko izbere zavarovanec sam ob sklenitvi zavarovalne pogodbe); - kakšen je čas mirovanja pravic iz sklenjene pogodbe (omejen, neomejen);to je še posebej pomembno v primeru izgube delovnega mesta; - tudi informativni izračuni, kakšna naj bi bila naša pokojnina po preteku npr. 10 ali celo 20 in več let, so samo(!) informativni. Navedena vprašanja, ki si jih in jih zastavljamo pri odločitvi, katero družbo bomo izbrali, so prav gotovo enako ali še pomembnejša kot dejstvo, da se je pokojninska reforma že pričela in da če razmišljamo o vključitvi v PDZ, ne odlašamo. Možnost predčasnega izplačila PDZ, sklenjenega po kolektivnem pokojninskem načrtu, je zakonsko določena na dobo 10 let po vključitvi v PDZ, kar pa resnici na ljubo ni bistvo dodatnega pokojninskega zavarovanja (varčevanja). To določilo velja tudi v primeru, ko se zavarovanec že upokoji, pa še ni pretekel rok 10 let! DAVČNE OLAJŠAVE Z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so opredeljene tudi davčne olajšave tako za podjetja kot za zavarovance (zaposlene). Pristop k pokojninskemu načrtu opredeljuje delodajalce kot upravičence, ki jim država z zakonskimi predpisi omogoča uveljavljanje vplačane premije kot strošek, ki znižuje davčno osnovo za odmero davka od dobička. Pomembno je, da se vplačane premije ne vštejejo v dohodninsko osnovo zaposlenim in ne predstavljajo posamezniku bonitete, ki bi bila obveza delodajalcu za plačilo davkov in prispevkov. Potrebno je poudariti, da davčne olajšave niso edini motivator za pristop h kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Potrebno pa je vedeti, da PDZ ne pomeni le neke dodatne stimulacije za zaposlene, večje pripadnosti in lojalnosti, temveč tudi skrb delodajalca za zagotavljanje dolgoročne socialne varnosti zavarovanca (zaposlenega) v smislu dolgoročnega varčevanja. Posamezniki (individualni varčevalci), ki dodatno ali v celoti individualno varčujejo po pokojninskem načrtu, vidijo smisel tovrstnega varčevanja v davčnih olajšavah, saj gre za edino tovrstno obravnavano dolgoročno varčevanje. Vsekakor se je s pokojninsko reformo pri~ela nova zgodovina dolgoro~nega var~evanja, ki na slovenskem prostoru nima svoje zgodovine. Veliko zavarovancev bo var~evalo tudi 20 in ve~ let, v tem obdobju pa se bo zgodilo {e veliko sprememb. Evropske tendence gredo v smeri pove~evanja delovne dobe, zmanj{evanja vi{ine starostne pokojnine ter vpeljevanja obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za vse oziroma ve~ino zavarovancev (zaposlenih). Boris Pipan, član uprave Moja Naložba pokojninska družba, d.d PS. Vsebina ~lanka naj bo bralcu zgolj kot dopolnitev njegovega razmišljanja in poznavanja pokojninske reforme, potrjene pokojninske na~rte pa najdete tudi na spletni strani www.pokojnina.com RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Raiunalniški nas^ve^ti za Microsoft O^ite Word Slikovne vrstične oznake Namesto pik, kvadratov in drugih običajnih vrstičnih oznak lahko na začetek vrstic postavite drobne sličice. Izberite vrstice označenega seznama in v meniju Oblika (Format) kliknite Oznac-evanje in oštevilčenje (Bullets and Numbering). Sedaj pa v Vrstična oznaka (Bulleted) kliknete gumg Po meri (Customize) in nato v novem oknu še gumb Slika (Pictures), kjer izberete želeno sliko. Tabela na vrhu strani Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste tabelo postavili čisto na začetek dokumenta in je potem niste več mogli pomakniti navzdol, da bi kaj napisali na vrh. Težavo odpravite tako, da kliknete na začetek prve celice v tabeli in pritisnete tipko Enter. Excel Excel pripravljen na evro V naslednjih mesecih brez evra ne bo šlo. Uporabniki Excela s tem ne bodo imeli težav. Vsa urodja so že tukaj, le omogočiti jih je treba. Odprite menu Orodje (Tools), kliknite Dodatki (Add-Ins), v pogovornem oknu vklopite Orodje za evro (Euro Currency Tools) in kliknite V redu (OK). V orodni vrstici Oblikovanje (Formatting) se prikaže dodaten gumb, evro, s katerim številke v celicah oblikujete računovodsko, z dvema decimalnima mestoma in simbolom € za evro. Na tipkovnici simbol evro vnesete s pritiskom tipk AltGr + E (to velja za vse programe). Ustvarajanje grafikona s prtiskom ene same tipke Nov grafikon naredimo najhitreje, če izberete celico s podatki ali zgolj premaknete dejavno celico v tabelo s podatki in pritisnete tipko F11 ali tipki Alt+F1. Excel postavi grafikon na poseben list. PowerPoint Shranjevanje predstavitve v obliki diaprojekcije Bi radi predvajanje predstavitev zagnali hitro in preprosto? Potem shranite predstavitev kot diaprojekcijo. Ko želite predvajati, dvakrat kliknete njeno datoteko in odprla se bo v pogledu predvajanja. Delovnega okna PowerPoint sploh ne boste videli, tudi po končanem predvajanju ne. Trenutno odprto predstavitev shranite kot diaprojekcijo tako, da v menuju Datoteka (File) izberite ukaz Shrani kot (Save As). Odpre se okno za shranjevanje, v katerem s padajočega seznama Shrani kot vrsto (Save as type) izberete PowerPointova diaprojekcija (PowerPoint Show). Tako shranjena datoteka ima pripono .pps, prikazana pa je tudi z drugačnim ikono. Če želite predstavitev, shranjeno kot diaprojekcijo, urejati, zaženite PowerPoint in jo odprite z ukazom Odpri (Open) iz menuja Datoteka (File). Predstavitev, shranjeno na običajen način, lahko v diaprojekcijo spremenite tudi ročno. V Raziskovalcu (Windows Explorer) poiščete želeno PowerPoint datoteko in spremenite njeno pripono iz .ppt v .pps. Več nasvetov lahko najdete na spletnem forumu www.ptuj.com Zanimivosti z interneta Prihodnost je na vortalih V nasprotju s portali s splošno vsebino, ki s portfeljem z osnovno vsebino, komunikacijo in s trgovskimi storitvami poskušajo ustreči vsakomur, so vortali več kot samo vsebinske ali transakcijske strani. Namesto tega so usmerjene na točno določeno vrsto vsebine, trgovsko priložnost ali segment obiskovalcev in ponujajo širok spekter storitev, narejenih po meri za vsako ciljno priložnost. Oglaševalske priložnosti, ki jih ponujajo vortali, bodo glede na Forresterovo poročilo (omenili smo ga v prejšnjem Tedniku), resno spodkopale porabo za oglaševanje na nekaterih po-rtalih, kot sta Excite in Lycos. Delež oglaševalske pogače teh portalov s splošno vsebino se bo skrčil s 5 odstotkov, kolikor je znašal v letu 1999, na samo 1 odstotek v letu 2004. Medtem se bo delež oglaševalske pogače vortalov povečal z 20 odstotkov v letu 1999 na 24 odstotkov leta 2004. Preostanek spleta, ki je leta 1999 dosegal samo 11 odstotkov internetnega oglaševalskega denarja, bo stalno pridobival delež dohodka, s tem ko bodo spletni založniki sprejemali partnerske programe, se vključevali v oglaševalska omrežja ter ostale oblike združene prodaje. Do leta 2004 bodo po napovedih ta spletna mesta dobila 25-odstotni delež spletne oglaševalske pogače. Simon Cetin, direktor podjetja Iprom, je komentiral: "Večina podjetij potrebuje več kot samo prisotnost in pojavljanje na spletu. Potrebujejo dejansko povračilo investicije v oglaševanje, kar internet danes omogoča. Vse več oglaševalcev se odloča za oglaševanje, plačano po učinku, ki ga ponujajo predvsem vortali s spletnimi oglasi in spletne strani s partnerskimi programi." Po napovedih raziskovalne hiše Forrester Research se bo prav tja v naslednjih štirih letih stekal oglaševalski denar. Temu v prid govori tudi podatek, da je med tremi glavnimi dejavniki, ki vplivajo na izbiro oglasnega prostora, na prvem mestu prav povračilo investicije (62 odstotkov). Sledita mu demografska sestava ciljnega občinstva (58 odstotkov) in raven čistega prometa (48 odstotkov). > o s: 'iT !l C 10 C 'íá NASVETI Kuharski nasveti GomoJjasJa zelena Gomoljasta zelena je velika, grčava korenina z debelo lupino, ki jo pred kuhanjem z lupljenjem odstranimo. Nelepa zunanjost gomolja je varljiva, kajti v notranjosti se skriva sveže okusno meso gomoljaste zelene. Njen okus spominja na nežnejšo in sočnejšo belušno zeleno, je izrazit, skoraj bi lahko dejali, da tudi dovolj začinjen in ne potrebuje pri pripravi nobenih začimb. Surova gomoljasta zelena je veliko izrazitejšega okusa kakor kuhana. S kuhanjem postane njen okus mili in se poda s številnimi drugimi vrstami zelenjave in mesa. Gomoljasta zelena je pri nas še vedno zelenjava, ki jo le redkoma uporabljamo. Velja za osvežujočo, sočno in aromatično zelenjavo in jo lahko vsestransko uporabimo. Večinoma jo uporabljamo kot začimbo. Liste uporabimo pri kuhanju mesnih juh, gomolj pa najpogosteje kuhamo, dušimo, cvremo in tudi pražimo. Na kocke narezana gomoljasta zelena je tudi nepogrešljiva pri pripravi številnih zimskih enolončnic. Prav tako pa lahko uživamo tudi surovo in iz nje pripravimo pikantno solato. Če pa je imate na vrtu preveč, jo blanši-rajte in shranite v zamrzovalno skrinjo. Prav od septembra dalje gomoljasto zeleno pobiramo v izobilju in jo lahko kupimo tudi na trgu. Vsebuje številne vitamine, vlaknine, mineralne in dru- ge hranilne snovi, zato so jo že od nekdaj jedli v zimskem času za krepitev organizma. Po okusu se ujema z limoninim sokom, gobami, krompirjem, sirom, papriko, slanino, kislo smetano in paradižnikom. Od začimb pri pripravi jedi iz zelene ne uporabljamo skoraj nobenih začimb razen soli in svežih zelišč, kot so peteršilj in drobnjak. Iz gomoljaste zelene si lahko pripravimo skoraj vse skupine jedi. Tako si za uvodno jed lahko pripravimo okusne solate, ko kuhano gomoljasto zeleno mešamo s svežo zelenjavo, kislo zelenjavo ali svežim sadjem, odvisno od priložnosti, za katere pripravljamo jedi. Iz gomoljaste zelene si lahko pripravimo tudi najrazličnejše juhe. Tako si lahko pripravimo juho iz gomoljaste zelene, ki jo zgostimo s svetlim prežganjem in na koncu izboljšamo okus s kislo smetano. Tako pripravljeno juho lahko pretlačimo in dobimo kremno juho iz gomoljaste zelene, ki ji okus izboljšamo z opečenimi kruhovimi kockami. Poznamo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 358. NAD. Duševno zdravje otrok in mJadostnikov 70. nadaljevanje Programi za boljši psihoso-cialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok - 1. nad. Vse več pristopov za varovanje duševnega zdravja otrok gradi na strukturalnih spremembah otrokovega življenjskega vsakdana. Ker prepoznavamo varovalno podporo socialne mreže, je razvijanje teh mrež in vključevanje razvojno ogroženih otrok v podporne socialne mreže razširjen pristop preventive in celostnega varovanja duševnega zdravja. Najbolj učinkoviti so programi, ki so hkrati usmerjeni k otroku in njegovemu okolju. Vključevanje v preventivne in druge programe varovanja duševnega zdravja gradi na svobodnem izboru staršev in otrok. Pri tem se srečamo z večkrat omenjeno ugotovitvijo, da pogosto niso uporabniki tisti otroci oziroma tiste družine, ki bi najbolj potrebovale program. Nihče ne more prisiliti nikogar, da bi se vključeval v preventivni program. Vendar obstajajo tudi "skriti programi", vgrajeni v delovanje institucij, predvsem v šole. Šola, ki prilagaja svoje zahteve otrokom s posebnimi potrebami, izvaja "skriti program" varovanja duševnega zdravja otrok. Pri oblikovanju intervencij za boljše psihosocialno zdravje otrok uporabljamo teorije, metodologije in podatke iz različnih zdravstvenih disciplin - razvojne, socialne, klinične psihologije, otroške psihiatrije, nevrologije, genetike in epidemiologije. Vendar mnogi preventivni programi ne gradijo na zelo trdnih znanstvenih osnovah. Poglejmo si primer iz somat-ske medicine: uporabo C-vitamina v kislem zelju za preprečevanje skorbuta pri mornarjih so pričeli, preden so odkrili, kako deluje C-vitamin. To tembolj velja za mentalnohigienske preventivne programe. Naslednjič pa si bomo še pogledali ocenjevanje vplivnosti in učinkovitosti dejavnosti in programov na varovanje duševnega zdravja otrok. tudi krepčilne juhe iz gomoljaste zelene in različne zelenjavne enolončnice, v katerih je ena glavnih sestavin gomoljasta zelena. Iz gomoljaste zelene si lahko pripravimo tudi glavne jedi. Tako lahko pripravimo gomoljasto zeleno s sirom, narastek iz gomoljaste zelene z gobicami, zrezke, ocvrto zeleno v pivov-skem ali žvrkljanem testu, pečeno zeleno in še druge jedi. Vse te jedi lahko pripravimo kot samostojne zelenjavne jedi ali kot prilogo k mesnim jedem. Kot prilogo k mesnim jedem pa si lahko pripravimo še pire iz gomoljaste zelene, ko zeleno skuhamo v slani vodi, posebej skuhamo enako količino krompirja, kuhanega pretlačimo, prav tako pretlačimo kuhano gomoljasto zeleno, dodamo malo kisle smetane, in preden ponudimo, potresemo s peteršiljem. Gomoljasto zeleno s sirom pripravimo tako, da gomolje zelene najprej operemo, nato olupimo in jo narežemo na grobe rezance. Tako narezano zelene do polovice skuhamo v slani vodi. Manjši pekač namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Posebej sesekljamo večjo čebulo, in ko rahlo porumeni, dodamo strt česen in manjšo količino mletega mesa. Meso rahlo preražimo, ga solimo, popramo in dodamo še lovorov list. Spraženo meso ohladimo. V pekač vsipamo polovico kuhane zelene, jo poravnamo, nanjo vsipamo vse mleto meso, ga prav tako poravnamo in rahlo potresemo s poljubnim poltrdim sirom. Sir pokrijemo z ostalo kuhano zeleno in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Tako pripravljeno damo v pečico, ki ZACIMBNI DODATEK 2 kg rdečega korenčka, 1 kg peteršilja (zeleni del in koren), 50 dag ~ebule, 3 srednje debeli gomolji zelene (z malo listov), 60 do 70 dag soli. Vso zelenjavo o~istimo in jo fino zmeljemo. Po zmleti zelenjavi potresemo sol in pustimo stati čez noč. Naslednji dan nadevamo v manjše stekleničke in hranimo na hladnem. Z zač-imbnim dodatkom izboljšamo vse vrste jedi (testenine, riž, juhe, omake). Avtorica: Nada Bezjak smo jo ogreli na 220°C, in pečemo toliko časa, da dobi zlato rjavo skorjo. Tako pripravljeno gomoljasto zeleno ponudimo kot samostojno jed s solato. Nadev iz mletega mesa lahko zamenjamo tudi z zelenjavnim nadevom. Gomoljasto zeleno lahko tudi ocvremo in ocvrto ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot prilogo. Zeleno operemo, olupimo in jo narežemo na pol centimetra debele kolobarje. Tako narezano skuhamo do polovice v slano-kisani vodi. Vodo kisamo zato, da ostane čim bolj svetle barve. Napol kuhano odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo testo, tako da 2 rumenjaka premešamo, prilijemo 2 decilitra mleka in dodamo 3 do 4 žlice gladke moke. Iz beljakov naredimo trd sneg in ga prav tako dodamo k testu. Testo rahlo solimo in dodamo še žličko parmezana. Nato na pol kuhane kolobarje gomoljaste zelene najprej povaljamo v moki, jih pomočimo v pripravljeno testo in polagamo v vročo maščobo ter jih hitro ocvremo z obeh strani. Če tako pripravljeno gomoljasto zeleno ponudimo kot samostoj no jed, zraven ponudimo poljubno toplo omako. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 13. november: Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Branko Rojko, Grajenščak 28; Boštjan @unkovič, Grdina 2; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Marija Cvetko, Pršetinci 2; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Janez Horvat, Dornava 38; Simona Ljubec, Zg. Hajdina 107/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Jože Muhič, Mala vas 7; Milan Golob, Bresnica 63/a; Sonja Štrucl, Zago-jiči 14/f; Ivanka Šmigoc, Muretinci 25; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Eva Paulinič, Kraigherjeva 26, Ptuj; Milan Avguštin, Lešje 37; Dragica Fric, Dornava 122; Milica Pet-ek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Dragica Murko, Placar 64; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Rajko Ma-jerhofer, Hajdoše 40; Irena Munda, Volkmerjeva 22, Ptuj; Marinka Vo-grin, Dornava 92/b; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Romana Jurič, Do-rnava 115; Martina Florjanič, Strelci 9; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Tomas Kokol, Dornava 74; Ivan Grešnik, Anželova 20, Ptuj; Franc Štum-berger, Nova vas 83; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Jože Majerhofer, Hajdoše 40. 15. november: Zdenka Petrič, Goč-ova 67; Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b; Darja Mojzes, Podgorci 111; Anita Cvetko, Sodinci 24; Štefan Trstenjak, Ul. B. Krefta 44, Sv. Jurij ob Ščavnici; Darko Guš, Mezgovci 64/a; Sabina Muršič, Destrnik 41; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Dragica Dobič, Dornava 88/a, Matjaž Ribič, CMD 14, Ptuj; Veronika Leben, Slomi 9; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Darinka Toš, Zagorci 9; Franc Mer-tuk, Trnovec 20; Brigita Bezjak, For-min 39; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Angela Golčman, Dornava 16; Marjeta Ciglar, Dornava 117/a; Martin Majar, Mezgovci 57/a; Brigita Guš, Mezgovci 64/a; Vesna Zagoranski, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj; Milena Guš, Dornava 91/b; Anton Bukšek, @etale 51 ; Marjana Zorc, Praprotniko-va ul. 13, Ptuj; Julija Bezjak, Dornava 66/b; Majda Slana, Polenci 27/a; David Vezjak, Gosposvetska 31, Maribor; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Olga Golob, Prerad 49; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Sergeja Perkovič, Vičava 123; Nada Kozar, Industrijsko naselje, Kidričevo; Majda Zemljič, Podgorci 44; Dragica Prajndl, Trnovska vas 1/a; Irena Jurič, Štrafelova 17, Ptuj; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Simona Ma-jerič, Selska 6, Ptuj; Vlado Cvetko, Formin 32/a; Nada Veršič, Slomškova 18, Ptuj; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Marija Vesenjak, Placerovci 1 ; Franc Cizerl, Gregorčičev drevored, Ptuj; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Janez Beranič, Trniče 24/a; Matjaž Šket, Ob gozdu 8, Maribor; Milivoj Drevenšek, Nova ulica 22; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86, R Hrvaška; Branko Muršec, Jiršovci 8; Kristijan Krajnc, Prekmurska 40, Maribor. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Konec vrtnaTjevega Jeta Po nekaj jutranjih slanah je listopad postregel se z izjemno prijaznimi pozno-jesenskimi dnevi, kar je omogočilo spravilo poznih vrtnin in zelenjave v lepem, toplem in suhem vremenu, urediti in pospraviti vrt, posejati nekatere vrtnine in posaditi nekatere drevnine, zavarovati rastlinje za prezimovanje in ga pripraviti na naslednjo pomlad. Ali bo tako ugodni in lepi jeseni sledila tudi prijetna zima, pa vremenski pregovor opominja: "Katarina (goduje 25. listopada), ki ne laže, saj po sebi vreme kaže." V SADNEM VRTU je do sredine novembra odpadlo listje koščičarjev: breskev, češenj, sliv, marelic in višenj, po čemer sklepamo, da so poganjki letošnje vegetacije oleseneli in dozoreli. Koščičarje je v jeseni potrebno poškropiti z ustreznimi kemičnimi pripravki, da preprečimo prezimovanje zimskih plo-dišč cvetne monilije, listne luknjičavosti in drugih glivičnih bolezni v njihovem lubju in brstih. Breskve in nektarinke poleg luknjičavosti in cvetne monilije ogroža še breskova kodravost, ki je med najnevarnejšimi rastlinskimi boleznimi, po njeni okužbi pa drevesa ni mogoče več pozdraviti. Gliva breskove kodre svoje podgobje po cvetnih organih, listih in rastnih vršičkih razraste v takšnem obsegu, da jih iznakazi in poškoduje, kmalu po ozelenitvi spremeni njihovo obliko, posuše se in odpadejo, drevo pa se naglo izčrpa in odmre. Kjer smo z boleznijo bre-skovo kodravostjo imeli v minuli sezoni več opravka in škode, breskve in nektarinke poškropimo v fazi mirovanja trikrat: prvič sredi jeseni, ko je odpadla polovica listja, drugič štirinajst dni po prvem škropljenju, ko je drevesna krošnja že povsem brez listja, z bakrenimi pripravki, kot so: bakreno apno, cuprablau, kupropin in podobnimi, v koncentraciji, kot je priporočeno v priloženih navodilih za uporabo pripravka, in tretjič, predpo-mladansko škropljenje, preden se prično brsti napenjati, z euparenom, delanom, ziramom ali podobnim organskim pripravkom. Vsa škropljenja opravimo temeljito in ob ugodnem vremenu, tako da škropivo zalije cvetno in listno brstje in vse lubje, ob mirnem, suhem in toplem vremenu, da se na drevesu posuši. Rastlinje v OKRASNEM VRTU je v listopadu zaključilo vegetacijo, drevnine in trajnice so pričele obdobje zimskega mirovanja. V shrambi hranimo semena in gomolje raznih cvetlic, v zimskem zavetju pa je spravljeno okrasno rastlinje, ki na prostem ne vzdrži zimskega mrazovja. Na prostem so ostale okrasne rastline, ki prenašajo zimske vremenske razmere, med katerimi pa so tudi nekatere, ki ne vzdrže pri skrajno nizkih temperaturah in na tleh brez snežne odeje. Večini okrasnih trajnic zelnato steblo v jeseni odmre, iz koreninske grude pa se spomladi ob novi vegetaciji razvije in zraste sveže. Odmrla stebla sedaj v pozni jeseni porežemo pri tleh, nad koreninsko grudo pa položimo zastirko, ki je lahko kompo-stovka, slama, zmleto lubje, žagovina, šota ali podobni materiali. Zastirka ima predvsem dvojno vlogo: zavaruje talno toploto in preprečuje vdor hladnega zraka v tla in h koreninam, v naslednji vegetaciji pa služi rastlinam kot organska hrana. Z nameščanjem zastirke odlašamo pozno v jesen do pričetka ostrejšega zimskega mrazovja, da se ne bi vanjo vgnezdile poljske miši in drugi škodljivci. Zimzelene grmovnice rožmarin, lovorokovec, azaleje, aralijo in podobne pa pred pozebo zavarujemo tako, da jih obložimo s koruzovino, slamo ali smrekovim vejevjem ter povežemo. V ZELENJAVNEM VRTU so izjemno ugodne vremenske in talne razmere v listopadu omogočale, da so pozni vrtni pridelki korenovk, plodovk in zelenjave bili pospravljeni iz primerno suhe zemlje ob ugodni jesenski toploti in v primerni dorašč-enosti in zrelosti. Tako spravljene vrtnine bodo imele večjo tr-pežnost in vzdržljivost v zimski hrambi, če smo jih namenili kot sveže za ozimnico. V dolgi in vremensko ugodni jeseni so dobro vzklili zimski posevki vrtnin, pa tudi nasadi zelenjave so se dobro vkorenini-li in obrastli, da so utrjeni in vzdržljivejši na zimske razmere. Talne razmere so bile primerne, da so izpraznjene gredice že globoko prekopane, po potrebi pa tudi poapnjene. Preden bo zelenjavni vrt prekrila snežna odeja, z njega pospravimo še od vetra nanešeno listje in druge ostanke, iz naprav, ki so nam služile za zalivanje in namakanje, pa izcedimo vodo ter posušimo vodovodne pipe, da jih ne bi poškodovale zimska zmrzal. Trajna zelišča: drobnjak, šatraj, melisa, poprova meta, žaj-belj, timijan, pelin in luštrek prezimijo na prostem in niso potrebna posebne zaščite pred zimskim mrazovjem. Posajena na mrazu in vetru izpostavljenih legah pa nekoliko osipljemo z rahlo prstjo ali kompostovko, zastirko, ki mora vso zimo ostati dovolj zračna, čez drobnjak pa je priporočljivo položiti smrekove veje. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 4. in 5. decembra, zaradi korenine 29. in 30. novembra ter 1. in 8. decembra, zaradi plodov 29. novembra ter od 6. do 8. decembra in zaradi cveta od 2. do 4. decembra. Miran Gluši~, ing. agr. AVTOMOBILIZEM PREDSTAVLJAMO VAM: Peugeot Partner 1-—I m < ÍE > Življenje v sodobnem času je za mnoge izredno dinamično in razburljivo. Vzdrževanje hiše, družina je v nenehnem gibanju, za rekreacijo potrebujete veliko opreme, načrtujete vznemirljiva potovanja, ob vsem pa na vas čaka še cel kup vsakdanjih obveznosti. Vsakdo si pri takšnih in podobnih življenjskih opravilih želi ob sebi imeti zanesljivega partnerja. Zakaj ne bi bil pravšnji partner za vas Peugeotov Partner? Pravi Partner vas spodbuja k avanturam Karoserija Peugeota Partnerja je v osnovi kombijevske zasnove. Oblika je skladna in všečna, nobena karoserijska podrobnost ni posebej izstopajoča. Razen nekaterih malenkosti je Peugeot Partner popolnoma identičen Citroenovemu Berlingu. Model je na voljo v treh različicah, kot kombi, kombi plus ali furgon. Izvedbi furgon in kombi sta namenjeni predvsem prevozu tovorov, medtem ko je kombi plus mešanica med kombijem in limuzino ter tako zaradi boljše opremljene notranjosti uporaben tudi kot osebno vozilo za prevažanje potnikov. Voznikov prostor je oblikovan ergonomično, zato so vsa stikala zlahka dostopna. Armaturna plošča in delovni prostor voznika sta sicer videti preprosto, dejansko pa vsebujeta vse funkcije, ki so tudi povsem na mestu. Zaradi višjega sedenja je preglednost v Partnerju vedno odlična. Dobro vidni merilniki, premišljeno postavljeni gumbi ter natančen menjalnik vozniku zagotavljajo gladko in udobno vožnjo. Po višini nastavljiv servo volan olajša parkiranje ter vožnjo v mestu. Zasenčena stekla v kombinaciji s klimatsko napravo skrbijo za prijetno temperaturo nadpovprečno prostorne kabine. Glavna aduta Partnerja sta vsekakor prostornost in praktičnost. Velika polica nad voznikovim prostorom, predal pod voznikovim sedežem ter prostoren predal v sprednjih vratih pričajo o tem, da je vsak kotiček v vozilu smotrno izkoriščen. Možno je podreti tudi sovoznikov sedež ter tako pridobiti prostor za prevažanje daljših stvari. Prilagaja se vam v načinu življenja Peugeot Partner v dolžino meri 411 cm, v širino 172 cm in v višino 180 cm. Različici kombi in kombi plus imata vgrajenih pet sedežev, ki so serijsko opremljeni z nasloni za glavo. Dostop do zadnje klopi je zaradi bočnih drsnih stranskih vrat ter sprednjih sedežev na posebnih tračnicah preprost. Prtljažni prostor pri podrti zadnji klopi meri 2800 litrov, kar brez težav zadostuje tudi za prevoze večjih tovorov. Glede na stopnjo opre- limuzinami nižjega srednjega razreda. Zavore z opcijskim sistemom ABS so brez težav kos svoji nalogi. Odprta drsna stranska vrata so vedno zavarovana s posebnim zapahom. Na srednjem in desnem zadnjem sedežu so posebna vodila za enostavno pritrditev otroškega sedeža tudi brez varnostnega pasu. Serijsko je vgrajena voznikova zračna blazina, bočne ojačitve v vratih ter spredaj po višini nastavljivi varnostni pasovi s pirotehničnimi zategovalniki. Sovoznikova zračna blazina je na voljo proti doplačilu. Partnerjevi motorji in oprema V izvedbi kombi sta na volja dva motorja, 1,4-litrski bencinski in 1,9-litrski dizel, v izvedbi furgon trije, ob obeh še znameniti 2,0-litrski HDi, v izvedbi Voznikov prostor je oblikovan ergonomično, zato so vsa stikala zlahka dostopna mljenosti je zadnja klop zložljiva po tretjinah. Občutek prostornosti zaokroži tudi veliko priročnih odlagalnih površin. Pravi Partner vas ščiti in pomirja Vse različice modela Partner se ponašajo z visoko stopnjo serijsko vgrajene varnosti. Sodobno zasnovano vzmetenje tipa McPherson zagotavlja zanesljivo lego na cesti ter natančnost pri vožnji skozi ovinke. Potovalno udobje je primerljivo z Motor 2,0 HDi sodi med prepri~ljivej{e svoje vrste kombi plus pa štirje, ob manjšem bencinskem in dizelskih še 1,6-litrski bencinski motor s šestnajstimi ventili na valj. 1,4-litrski bencinski agregat doseže največjo moč 55 kW (75 KM) in omogoča najvišjo hitrost 150 km/h. Povprečna poraba pri kombinirani vožnji znaša 7,2 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Modernejši 1,6-litrski šestnajstventilski motor se ponaša z znatno večjo močjo 80 kW (110 KM) ob skorajda enaki porabi. Največja hitrost znaša 172 km/h. Dizelska motorja imata 1,9- oziroma 2-litrsko gibno prostornino. Manjši dizel doseže največjo moč 51 kW (71 KM), kar zadostuje za 142 km/h. Poraba pri kombinirani vožnji znaša 6,6 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Sodobnejši, občutno močnejši in varčnejši dizel nosi oznako 2,0 HDi. Doseže največjo moč 66 kW (90 KM), avto požene do največje hitrosti 161 km/h, pri kombinirani vožnji pa porabi zgolj 5,8 litra plinskega olja na sto prevoženih kilometrov. Servisni intervali za bencinske motorje znašajo 30 000 km, Partnerja z dizelskim motorjem pa morate na redni servisni pregled peljati po 15.000 prevoženih kilometrih. Serijska oprema izvedbe kombi plus obsega električni pomik prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje in električno vodena ter ogrevana ogledala. Seznam dodatne opreme je dolg in med drugim obsega klimatsko napravo, zračno blazino na sovoznikovi strani, proti-blokirni zavorni sistem ABS, multifunkcijski strop, dodatno ogrevanje kabine, strešno odpr- te inteligentne tehnologije je v brizgalki, ki zagotavlja zelo natančno in optimalno dozo goriva tako količinsko kot časovno, s čimer izboljša izgorevanje in s predvbrizgom zmanjša hrup. Predvbrizg se sproži z impulzom računalnika in traja nekaj desetink mikrosekunde. Ta majhna količina vbrizganega goriva postopoma poviša temperaturo v zgorevalnem prostoru pred glavnim vbrizgom. Rezultat tega je bolj nežno in postopno zgorevanje, kar zmanjšuje hrup in izpušne pline, hkrati pa povečuje zmogljivosti pri nizkih vrtljajih. Oblika je skladna in všečna, nobena karoserijska podrobnost ne izstopa tino in radio s CD predvajalni-kom. Osnovne cene za izvedbo Peugeot Partner furgon se gibljejo med 1.963.000 in 2.405.000 SIT, za izvedbo kombi med 2.291.000 in 2.487.000 SIT in za izvedbo kombi plus med 2.486.000 in 2.965.000 SIT. HDi - Partnerjev idealni partner Glavne značilnosti 2-litrskega dizelskega štirivaljnika so prijetna uporaba, majhna poraba in poudarjena skrb za varovanje okolja. Motor razvije največjo moč 66 kW (90 KM ) pri 4000 vrt/min in največji navor 205 Nm pri 1900 vrt/min. Motor je opremljen z glavo z dvema ventiloma na valj. Polni ga turbinski polnilnik Garrett ali KKK pod pritiskom 1 bara. Sistem vbrizga pod visokim pritiskom napaja s pomočjo visokotlačne elektronsko vodene črpalke "skupni vod" (tehnologija common rail), ki deluje kot akumulator goriva. Pritisk v skupnem vodu lahko niha med 220 in 1500 bari, odvisno od potreb, ki jih zazna računalnik. Bosch uporablja pritisk od 300 do 1350 barov, Siemens pa od 220 do 1500 barov. Skupni vod je priključen na brizgalke, opremljene z elektromagnetno upravljalno glavo pri Boschu in električno pri Siemensu (kvarč-ni kristal, ki se glede na električne impulze zelo hitro razteza in krči). Pet majhnih odprtin za vbrizg zagotavlja dobro zgorevanje. Vse brizgalke so računalniško vodene. Specifičnost Glavna aduta Peugeota Partnerja sta prostornost in praktičnost ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI FAP - filter za trdne delce Filter trdnih delcev FAR vgrajen v nekatere Peugeotove dizelske motorje z oznako HDi, deluje na osnovi filtriranja skozi porozno strukturo, vgrajeno v izpušni lonec. Filter zadrži delce ogljika in prepreči, da bi se izločali skupaj z izpušnimi plini. Obenem pa ta sistem motorju HDi daje odločilno prednost pri notranjem delovanju, saj znižuje emisijo trdnih delcev in plinov v vseh pogojih uporabe vozila. Za večjo učinkovitost filtra trdnih delcev se v rezervoar za gorivo samodejno vbrizga ustrezna količina dodatka skladno s količino goriva. Filter trdnih delcev FAP je izjemno učinkovit način zniževanja emisije okolju škodljivih snovi, ki obenem zagotovi nespremenjeno učinkovitost vozila in nezmanjšan užitek pri vožnji. HPi - bencinski motor prihodnosti Po mnenju mnogih strokovnjakov prihodnost pripada bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva. Peugeotov novi bencinski motor imenovan HPi ponuja v modelu 406. Princip delovanja bencinskih motorjev z neposrednim vbrizgom je podoben kot pri sodobnih dizelskih motorjih s sistemom neposrednega vbrizgavanja "common rail". Rezultat sta ve~ja mo~ in izkoristek ob manjši porabi in onesnaževanju. Motor HPi premore gibno prostornino 2,0 litra in doseže najve~jo mo~ 103 kW (140 KM) in navor 192 Nm pri 4000 vrt/min. Povpre~na poraba znaša 7,5 litra bencina na sto prevoženih kilometrov. VSAK KUPEC AVTOMOBILA PARTNER KOMBI PLUS IZ POSEBNE SERIJE PEUGEOT ELAN DOBI SMUČKEI Serijsko je opremljen s klimatsko napravo, z vsakim avtomobilom pa dobite tudi par posebej oblikovanih vrhunskih smuči Elan Integra 7.0. Serija Peugeot Elan je izredna priiožnost za nakup omejenega števiia bogato opremljenih vozii Partner Kombi Plus po zeio ugodni ceni. io\:o med 21. in uro ven peči je bila postelja. Ob postelji je bila lesena košarica, ki je imela štiri kolesa. V tej košari so spali otroci. V drugem kotu je bila miza, zraven nje pa dolgo klop. Tudi dva stola so imeli. Ta sta bila le za pomembne goste. V tistih časih so imeli še petrolejke, ker ni bilo elektrike. Imeli so tudi oltarček, katerega je naredil gospodaričin mož. Ko sta se poročila, sta vanj dala šopek in venček. V tej sobi so opravljali tudi koline, obhajila, birme in sedmine. Na Dominkovi domačiji mi je bilo zelo všeč. Bilo mi je zanimivo. Anja Kozel, 4.r., OŠ Sela JURČEK Zjutraj Sonce vzhaja in ljudem nagaja. Tako močno zasveti, da Jurček začne peti. Poje pesem o Soncu in razmišlja o miselnem vzorcu. Naredil bo miselni vzorec, da bodo vsi vedeli, da ni "norec". Miselni vzorec o Soncu, da bo petko dobil na koncu. Potem je šole konec in zazvoni šolski zvonec. Jurček odhiti domov in naredi polno gradov. Ko Sonce zaide, tudi Jurček odide. Spat se odpravi in razmišlja o zabavi. To je pesem o Soncu, pa smo že pri koncu. Tea Tajhmajster, 8.a/9, OŠ Kidričevo »Ali lahko danes odidem nekaj ur prej iz službe, če izpustim odmor za kavico?« je vpraša tajnica direktorja. *** "Kako grozno modrico imaš! Si padla?' "Ne, mož me je udaril!' "Pa sem mislila, da je na službenem potovanju." "Jaz tudi." *** Z globoko odpeto bluzo je med odmorom izstopila profesorica spolne vzgoje iz razreda in na hodniku srečala ravnatelja, ki jo je začudeno pogledal. "Oh, ti moji dijaki. Vsi bi se radi igrali, za seboj pa nihče noče pospraviti!' se je opravičila. *** "Slišal sem, da je hišnik spal že z vsemi ženskami iz našega bloka, razen z eno" je rekel mož svoji ženi blondinki. "Ja, to je gotovo tista važička iz petega nadstropja," ugotavlja blondinka. *** Policista sta se skregala v prostorih policijske postaje. "Ti si največji norec, kar sem jih kdaj videl!' je zavpil prvi. "Ti si pa idiot, da ni večjega na svetu!' je rekel drugi. Takrat je mimo prišel komandir in rekel: 'Očitno sta pozabila, da sem jaz še v službi!' *** Jožko jih je dobil s palico od očeta. Ko je prišel k prijateljem, ki so ga slišali jokati, so ga vprašali: "Ali te je zelo bolelo?' "Bolelo ni, toda oče mi je zdrobil vse cigarete, ki sem jih imel v zadnjem žepu." *** 'Natakar, ali imate na jedilnem listu ves teden tako slabo hrano?' 'Ne, ob ponedeljkih imamo zaprto." *** Gospodar predava ženi o domačem režimu: "Zjutraj ob sedmih je zajtrk, pa je čisto vseeno, ali sem doma ali me ni! Jasno?' 'Jasno!' 'Ob dvanajstih je kosilo, če sem doma ali pa če me ni! Jasno?' 'Jasno!' 'Ob sedmih zvečer je večerja, pa če sem doma ali me ni. Jasno?' "Jasno! In zdaj moja pravila, ljubi: Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah bomo seksali, pa če si doma ali pa te ni! Jasno?' *** "Mami, mami!" je zavpila Barbara, 'nobenega mozolja ne bom več dobila!' 'Kako pa misliš, da ti bo to uspelo?' jo je presenečeno vprašala mama. 'Nikjer več ni prostora!' *** V veliki veleblagovnici: 'Potrebujete prodajalke?' "Ne, do-volj osebja imamo." "Potem mi pa pošljite kakšno prodajalko. Že pol ure čakam na postrežbo.' *** ZA RAZVEDRILO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: predstavništvo, radioaktivnost, operist, ČA, ter, mim, Raos, N'toko, pes, vlada, IK, Štajerski Mišo, KA, Reitman, jasak, parotida, ir, ama, Isa, alizarin, nedra, gril, raba, kača, Rem, Ra, arara, sto, ivica Osim, Ninel Tkačenko, staja, akacija, Alain, Tatar. UGANKARSKI SLOVARČEK: AARONS = ameriška namiznoteniška igralka (Ruth Hughes), BELAR = slovenski skladatelj (Leopold, 1828-1899), ERIM = ime turškega politika Nihata, GOODSIR = škotski zdravnik (John, 1814-1867), ITTEN = švicarski slikar in umetnostni pedagog (Johannes, 1888-1967), OMNIVORA = živali, ki se hranijo z mešano hrano, vsejedi, SKANE = najjužnejša in najrodovitnejša švedska pokrajina, TIBESTI = gorovje v notranjosti Sahare z najvišjim vrhom Emi Kousi, VARS = preval v francoskih Alpah na višini 2115 m GOVORI SE... ... DA je mogoče na osnovi kadrovanja v svet LTO sklepati, da je ptujski turizem zares v težkem socialnem plozaju. ... DA je minister But udeležencem posveta o kmetijskem šolstvu naročil več veselja do življenja. Ce bi ga vsi upoštevali, bi to pomenilo čez devet mesecev kakih 50 dodatnih otrok. ... DA velja avgusta in septembra spremljati statistiko rojstev in po tej poti preverjati učinkovitost kmetijskega ministra. ... DA so nekateri talibani ^ ..... prostovoljno sestopili s svojih pozicij. Z našimi telebani se to še nikoli ni zgodilo. ... DA Ptujčani iščejo bogatega vlagatelja v toplice, Dornavčani pa v grad. Vsi bivši, sedanji in bodoči grašč-aki, vabljeni. ... DA so menda Dornavč-ani novemu gospodu pripravljeni zagotoviti tudi princeso, ki čaka na princa na belem konju. ... DA je Ptuj znova v vrhu seznama mest v razcvetu. Njegovi prebivalci se že bojijo, da bo kar naprej cve-tel, sadu pa ne bo od nikoder. ... DA so Terme zadele žebljico na glavico: silvestrovanje v kopalnih plaščih, šampanjec v savni, večerja v bazenu in masaža v bližnjih bungalovih. (Op.: za masažo poskrbite sami!) ... DA je videmska občina v proračunu pozabila na Štur-movčane. Markovska občina je prijaznejša, saj se jih je že dvakrat spomnila - z mejno tablo. Aforizmi by Fredi Ni vsak, ki je deset minut zdoma, zdomec. *** Marsikateri moški, ki se poroči z lepo žensko, čez čas ugotovi, da se je grdo uštel. *** Bojni duh je najpogosteje doma v .steklenici. *** Častivrednih ljudi je na svetu dosti manj kot častihlepnih. *** Povej mi, s kom spiš, in povem ti, kdo si. *** Humor je bodrilna veščina. *** Učenje na napakah je napačno učenje. *** Za seks igre ni pomemben pedigre. LUJZEK Dober den vsoki den! Štejemo zodje dneve vpredzodjem mesci totega leta, ki neje bilo preveč dobro, pa tudi ne tak slabo, ke ne bi moglo biti še slabše. Kaj se tiče kmečkega živleja, nam gre vsako leto slabše, čeglih so nam novi oblastniki po zasuk-jenem sistemi oblublali, da se nam bota cedila med in mleko. Saj se resen cedita mlekarom in čebelarom, samo mleko in med mota tokšno sramotno ceno, ke kumer krave in čebele preživijo, živinorejci in čebelori pa crkov-lemo. Krave so nam že znorele, pa tudi čebelice že nekak čudno brenčijo in se obnošajo. Zima je cajt jihovega mirovanja, kaj bo spomlodi in kak se bodo do njih obnošali troti, pa bomo še vidli. Provimo, ke so čebelice najbolj marljive delavke, ki ne prenošajo trotov, razen enih por, od kerih pač te eden matico oplodi. Če bi se naša gnešja oblost in politične stranke zgledovale po živleji in čebeljem panji, te ne bi meli tejko trotov v političnem in gospodarskem živleji. Meli pa bi več pridnih matic in čebel -delavk in delavcev, ki si ne bi na sunčni upravi siromaščino služli, pač pa bi pridno delali na svojih delovnih mestih. Preveč mamo vetrogončičov, ki se tak obročajo, kak veter piha. Včeraj rdeči, gnes črni, jutri pa šekasti kak kameleoni. Moj oča so že negda rekli: »Bodi, kaj si, samo pošten bodi in se z nibenim oslom ne bodi!« Tejko te malo o politiki, ki je itak že od negi negda ku... kuru-kuku paloma. Tudi na našem Suhem bregi se žepriprovlamo na Miklovža, Božička in dedeka Mraza. So se že začela kregaja, katerega od totih dobrotnikov bi keri boj ali keri manj slovesno pripro-vlali in proslovlali. Deca pa se nam smejejo in si najbrž mislijo: "Norci stori, vi se le kregajte, nam pa naj vsoki od totih treh nekšno darilo prinese, pa nam je čista vseeno, kokšne forbe kapo ma na glovi!" Pametna deca, to je že treba priznati in jihove želje tudi upoštevati. Te pa srečno do drugega tjedna. Vas podavljam s svojo Mico, ki rada dehne kokšno žganico kak preventivo proti gripi in drugim betegom. Vaš Lujs, zaenkrat še z gatami, ki majo krotke rokove OVEN 21. 3. do 20. 4. V zadnjem času vas vsi samo priganjajo, predvsem v službi, in to vam ni čisto nič pogodu. Ker se hitro odločate, bodite pozorni, da se ne boste prenaglili. Ko bo prišel čas, boste tako in tako odšli. BIK 21. 4. do 20.5. Stvari v vaši ljubezenski zadevi sicer ne bodo tekle popolnoma gladko, a vsekakor boljše, kot ste si zamišljali. Niti najmanjšega razloga ne boste imeli, da bi se pritoževali. Še najbolj vesel bo vaš najdražji. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Končno vas je strah zapustil in vse zadeve okoli posla samozavestno in odločno obvladate. V tem trenutku vas nič več ne more ustaviti, pa tudi ne obremenjujete se s tem. Optimizem je na vaši strani. RAK 21. 6. do 22. 7. V tem tednu boste imeli zelo dober občutek glede posla - in popolnoma upravičeno, saj vam bo stvar zelo ležala". Sodelavci vas bodo samo opazovali, s kakšno lahkoto vse to počnete, saj si sami ne upajo. LEV 23. 7. do 23. 8. Obveznosti, ki vas še čakajo, vam včasih zagrenijo prijetne urice v družbi najdražjih. Pri tem nikar ne bodite črnogledi, ker stvari niso tako črne, kot se vam zdi. Zavihajte rokave in se lotite svojih obveznosti. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Nekdo v vaši bližini se nikakor ne naveliča pripovedovati ene in iste zadeve. Kaj hočete, stvari so mu očitno zelo pri srcu. Ne obremenjujte s s tem, ampak vse skupaj vzemite kot nujno zlo. Ga bo že minilo. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Pred vami je teden, v katerem ne boste imeli ravno mirnih uric glede poslovnih zadev. Vaš najdražji vas bo sicer miril, vi pa se nikakor ne boste mogli potolažiti. Revež bo na koncu že čisto obupal. ŠKORPIJON 24. 10.do 22. 11. Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo. Pri tem morate paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote boste pogumnejši, petek bo stresen dan, nedelja pa pozitivna. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Pri opazkah, ki jih delite naokrog, morate biti previdni, saj ste s svojim našpičenim jezikom naredile že preveč škode in kar nekaj jih je, ki željno čakajo, da naredite napako in vam vse skupaj vrnejo. KOZOROG 22. 12. DO 20. 1. To, kar se vam trenutno dogaja, ni zarota, vse skupaj je zgolj naključje. To boste kmalu ugotovili, saj se bo pot, nad katero se v zadnjem obdobju pritožujete, da gre navzdol, kmalu začela dvigovati. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Zaradi nekoga, ki vam je zelo zaskrbljeni. Pa ne bo potrebno, ker se bo zadeva okrog te osebe dobro razpletla. Tudi ta oseba ima pač slabe in dobre dneve ter vzpone in padce kot vi. RIBI 20. 2. do 20. 3. Jeza vam pri vašem poskusu urejanja poslovnih zadev ne bo čisto nič pomagala, povleči boste morali čisto konkretne poteze, če želite, da se kaj spremeni. Čaka vas trd boj. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net MALI NOGOMET V Vidmu in Ptuju so izvedli drugi krog svoje (med)-občinske lige, v Ormožu prvega, v 2. slovenski ligi -vzhod pa že devetega. STRAN 27 JUDO V 1. slovenski judo ligi je končan ligaški del tekmovanja. Ta je prepričljivo pripadel tekmovalcem Im-pola iz Slovenske Bistrice. STRAN 27 GorovHÊSia POPUST na OmOŠKE TRENERKE In BUNDE do 6. 12.2001 PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ KUNG FU Kung fu klub Ptuj bo v petek, 30. novembra, ob 19.00 uri v športni dvorani v Gorišnici organizator mednarodne revije borilnih veščin Noč bojevnikov. STRAN 26 BOKS Po nastopu Dejana Zavca na sredozemskih igrah ni bilo veliko slišati o slovenskem šampionu. Svoje je dodala še prometna nesreča. Kakšno pot ima njegova boksarska kariera? STRAN 28 NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 18. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Korotan 6:1 (5:1), Domžale - Sport Line Koper 1:2 (1:1), Olimpija - @ivila Triglav 4:0 (1:0), Mura - HIT Gorica 0:2 (0:0), Primorje - CMC Publikum 1:0 (1:0), Rudar Velenje - ERA Šmartno 1:1 (0:0). 1. PRIMORJE 18 12 3 3 34:11 39 2. SPORT LINE KOPER 18 9 6 3 31:14 33 3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 18 9 5 4 31:19 32 4. OLIMPIJA 18 8 5 5 23:20 29 5. ERA ŠMARTNO 18 6 8 4 24:18 26 6. CMC PUBLIKUM 18 7 5 6 27:22 26 7. MURA 18 7 4 7 18:22 25 8. RUDAR VELENJE 18 6 6 6 28:29 24 9. HIT GORICA 18 5 6 7 15:21 21 10. ŽIVILA TRIGLAV 18 4 4 10 20:35 16 11. KOROTAN 18 2 4 11 15:29 13 12. DOMŽALE 18 1 6 11 16:42 9 ROKOMET 1. A SRL MOŠKI 1. MOBITEL PRULE 67 8 8 0 0 276:195 16 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO /-1/ 7 7 0 0 233:152 13 3. GORENJE 8 5 0 3 215:189 10 4. PREVENT 8 5 0 3 233:210 10 5. TERMO 8 5 0 3 197:214 10 6. RUDAR TRBOVLJE 8 4 1 3 233:220 9 7. SLOVAN 8 3 1 4 221:227 7 8. TRIMO TREBNJE 7 3 0 4 183:176 6 9. INLES RIKO 8 3 0 5 201:241 6 10. SEVNICA /-1/ 8 2 0 6 201:232 3 11. VELIKA NEDELJA 8 1 0 7 187:225 2 12. IZOLA 8 0 0 8 195:270 0 Pari 9. kroga: Gorenje - Velika Nedelja, Rudar Trbovlje - Sevnica, Slovan - Izola, Termo - Prevent, Celje Pivovarna Laško - Mobitel Prule 67, Inles Riko - Trimo Trebnje. 1. B SRL MOŠKI Rezultati 8. kroga: Ormož - Pivka Perutninarstvo 27:24 (12:12), Dobova - Gorišnica 34:26 (13:12), Cimos Koper - Mitol Pro Mak Sežana 28:20 (11:7), Dol TKI Hrastnik - Šmartno 99 38:26 (15:15), Novoles Novo mesto - Chio Kranj 33:31 (17:15), Gorica Leasing -KIG Mokerc Ig 37:23 (18:10) 1. GORICA LEASING 8 7 1 0 15 2. PIVKA PERUTNINARSTVO 8 7 0 1 14 3. DOBOVA 8 6 0 2 12 4. CIMOS KOPER 8 5 1 2 11 5. GORIŠNICA 8 4 2 2 10 6. NOVOLES NOVO MESTO 8 4 1 3 9 7. ORMOŽ 8 4 13 9 8. DOL TKI HRASTNIK 8 3 0 5 6 9. CHIO KRANJ 8 2 0 6 4 10. MITOL PRO MAK SEŽANA 8 116 3 11. ŠMARTNO 99 8 1 0 7 2 12. KIG MOKERC IG 8 0 17 1 Pari 9. kroga: Gorišnica - Dol TKI Hrastnik, Chio Kranj - Ormož, KIG Mokerc Ig - Cimos Koper, Pivka Perutninarstvo - Gorica Leasing, Šmartno 99 - Novoles Novo Mesto, Mitol Pro Mak Sežana -Dobova. 2. SRL MOŠKI Rezultati 8. kroga: Drava Ptuj - Krim 26:29 (13:14), Radovljica -Radgona 29:24 (9:25), Fužinar - Grosuplje 23:47 (9:25), Grča Kočevje - Ajdovščina 30:24 (11:10), Črnomelj - Sviš 32:22 (17:14), Sava Kranj - Atom Krško 35:34 (17:19). Vrstni red: Črnomelj 16, Grosuplje 14, Sviš 12, Krim 10, Grča Kočevje 9,. Drava Ptuj 7, Ajdovščina in Sava Kranj 6, Radgona 4, Radovljica 2, Fužinar 1 in Atom Krško 0 točk. ROKOMET / 1. A SRL MOŠKI Velika Nedelja izgubila s »pomcijo« sodnikov Rezultati 8. kroga: Velika Nedelja - Inles Riko 23:25 (10:15), Prevent - Slovan 34:31 (16:14), Sevnica - Gorenje 25:30 (12:13), Izola - Rudar 25:39 (11:18), Mobitel Prule 67 - Termo 32:18 (14:10); Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško - 28.11. VELIKA NEDELJA -INLES RIKO 23:25 (10:15) VELIKA NEDELJA: Gotal 7 (3), Mesarec, Trofenik, Cvetko 3, Potočnjak, Marcen, Bezjak 5 (2), Šoštarič 2, Planinc 6, Kokol, Belec, Poje, Okreša, Podpečan, Ku-mer. Rokometaši Velike Nedelje so bili še enkrat poraženi na domačem parketu, tokrat od Ribnice, sedaj pa jim preostane samo ogorčena borba za obstanek, saj so izgubili s konkurentom. Rokometoši Velike Nedelje v obrambi Utrinek s tekme Domači so v 12. minuti zadnjič na srečanju vodili (6:5), nato pa je vse krenilo narobe. Gostje so si v 18. minuti priigrali tri zadetke prednosti (6:9), nič krivi in dolžni pa so imeli še pomoč v izredno slabem sodniškem paru Gregorju in Tomislavu Pajiču, ki sta s svojim sojenjem razburila številno občinstvo. Pričelo se je v 22. minuti, ko bi po grobem prekršku nad domačim rokometašem Planincem morala zapiskati najmanj prekršek, vendar nista, stopnjevalo se je z nerazumljivo izključitvijo Trofenika minuto kasneje ter dve minuti kasneje, ko sta NAMIZNI TENIS Moravske Toplice II. - NTK Ptuj 5:5 Namiznoteniški igralci Ptuja so uspešno končali prvi del tekmovanja v 2. slovenski ligi. V derbiju v Murski Soboti so osvojili pomembno točko in so na prvem mestu, drugi so So-bočani, ki imajo enako število točk. Dvoboj je bil zanimiv in so morali odigrati vseh deset partij. Ptujčani so pred zadnjim dvobojem že imeli točko v žepu, in če bi bili uspešni v igri dvoijic, bi se iz Murske Sobote vrnili s celotnim izkupičkom. Rezultati: B. Ropoša - Piljak 0:3, Ocepek - Drčič 3:0, T. Ro-poša - Ovčar 1:3, Roudi - Janže-kovič 3:0, B. Ropoša - Ovčar 3:2, Ocepek - Piljak 1:3, T. Ropoša - Drčič 3:0, T. Ropoša - Piljak 0:3, Ocepek - Ovčar 2:3, Ropoša, Ocepek - Piljak, Janžekovič 3:1. bila izključena kar dva domača rokometaša. Ribničani so to seveda izkoristili in si do odhoda na odmor priigrali pet zadetkov prednosti. V začetku drugega polčasa so domači rokometaši zamudili priložnost za zmanjšanje izida, saj je Poje zgrešil dva nasprotna napada. Gostom je vse to ustrezalo in so držali rezultatsko prednost. V dvorani pa je zavrelo ponovno v 53. minuti, ko je bil iz nerazumljivih razlogov izključen Bezjak in nato še Potočnjak, ki mu je to bila tretja izključitev, kar je pomenilo odhod na tribuno. Do konca je domačim uspelo poraz omiliti, vendar je za kaj več zmanjkalo časa. Po končanem srečanju so skorajda vsi gledalci ostali v dvorani in izžvižgali sodnika ter navijali in skandirali svojim ro-kometašem, enako pa tudi potem pred dvorano. Sodnika Gregorja in Tomislava Pajiča ter delegata Enesa Koriča pa so iz Velike Nedelje prepeljali s policijsko marico v Ormož in se jim ni zgodilo nič hudega. Škoda, da se sodniki ne zavedajo, da se rokomet ne igra zaradi njih, ampak zaradi česa drugega. Danilo Klajnšek MITO SPORT KLUB rekreacija za vse, ki si želijo Izboljšati kvaliteto svojega življenja! •TAE BO: ADIJO PREHUDI-ADIJO GRIPA Dokazano je, da šport in rekreacija gradita imunski sistemi PO,SR,PE oš OLGA MEGLIC •S POMOČJO OSEBNEGA TRENERJA, VAM NAÍEUO PRIPRAVIMO: PRIMERNOTELESNO VADBO, PRIPOROČENO URAVNOTEŽENO PREHRANO, REDNO TESTIRANJE IN SPREMUANJE NAPREDKA • TAl CHiCHUAN-medltncija v gibanju TEČAJ (10 ur); pričetek - 04.12.2001 ob 19:30 OŠ OLGA MEGLIC MGHEIÍIEVA25, PTUJ; TEL 041/753.321,02/773-16-01; E-NASLOV: MITOSPORTeVOUA.NET SPORT ROKOMET / 1. B SLOVENSKA LIGA Na Hardeku prvi letošnji poraz Pivke ORMOŽ - PIVKA P.ERUTNINARSTVO 27:24 (12:12) ORMOŽ: Radek, Belšak 3, Horvat, Mesarec 3. Pučko, Bezjak, Prapotnik 4, Grabovac 1, Ivanuša 1, Kirič 4, Sapač, Han-želič 1, Hrnjadovič 10(5), Lus-kovič. Trener: Ivan Hrupič Rokometaši Ormoža so končno prekinili niz domačih porazov; premagali so ekipo Pivke, ki je prav v športni dvorani na Hardeku doživela svoj prvi letošnji poraz v prvenstvu. Domačini so po zaslugi odlične igre v obrambi povedli s štirimi zadetki prednosti 9:5 in 10:6. V dokaz dobre obrambe domačih je podatek, da so gostje svoj prvi zadetek iz igre dosegli šele v dvanajsti minuti. Sledilo je obdobje odlične igre gostov, ki so tik pred polčasom po zaslugi odličnega Pejiča prvič povedli z rezultatom 11:12. V drugem polčasu so gostje še zadnjič na srečanju povedli 12:13, nato je bil do izida 15:15 rezultat izenačen. Spet so sledile minute domačinov, ki so z dobesednim garanjem v obrambi prišli do prednosti treh golov (23:20, 24:21). Pivka se je še zadnjič približala na gol zaostanka pri rezultatu 24:23, toda Ormožani za razliko od nekaterih minulih srečanj tokrat niso popustili in so do konca obdržali razliko treh zadetkov ter zasluženo slavili veliko zmago. Pri Ormožu si za borbeno igro, ki je mejila celo na fanatičnost, odlično oceno zaslužijo prav vsi rokometaši, še posebej pa obe krili Hrnjadovič in Prapotnik, ki sta iz igre zgrešila le enkrat, medtem sta pri gostih odlično zaigrala Pejič (10 zadetkov) in krožni napadalec Spasovič, ki je v drugem polčasu domačim zadajal največ težav. Ormožana sedaj čaka težko gostovanje pri ekipi Chio Kranj Besnica. Uroš Krstić ODBOJKA - 1. DOL MOŠKI Granit šestii zaporedoma poražen Rezultati 6. kroga: Fužinar GOK IGM - Granit 3:0, Galex Po-murje - Šoštanj Topolšica 3:1, Kekooprema Žužemberk - Merkur Bled 3:0, Salonit Anhovo - Calcit Kamnik 3:1, Olimpija - Maribor Stavbar IGM 0:3. 1. FUŽINAR GOK IGM 6 6 0 18:3 17 2. SALONIT ANHOVO 6 5 1 17:7 16 3. CALCIT KAMNIK 6 5 1 16:6 15 4. MARIBOR STAVBAR IGM 6 4 2 9:8 12 5. MERKUR BLED 6 3 3 10:11 8 6. GALEX POMURJE 6 3 3 10:12 8 7. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK 6 2 4 10:13 7 8. ŠOŠTANJ TOPOLOŠČICA 6 2 4 9:13 6 9. GRANIT 6 0 6 3:18 1 10. OLIMPIJA 6 0 6 4:18 0 FU@INAR GOK IGM - GRANIT 3:0 (25:15, 25:20, 25:22) GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukič, Miletič, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Koželj. Odbojkarji Granita so doživeli še šesti zaporedni poraz. Tokrat so jih premagali odbojkarji ravenskega Fužinarja, ki so s to zmago postali vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici v 1. DOL za moške. Korošci so silovito pričeli in brez večjih težav dobili prvo igro. Gostje iz Slovenske Bistrice so se le uspeli pobrati in so domačinov v drugi igri nudili dostojen odpor, vendar pa so po osvojeni dvajseti točki odbojkarjev Fužinarja močno popustili in izgubili tudi drugi niz. Po začetnem vodstvu v tretjem nizu je kazalo, da bodo bolj trd oreh, vendar tudi v tretji igri ni bilo nič iz tega in tako so srečanje gladko izgubili. 2. DOL - ŽENSKE Rezultati 7. kroga: Ljubljana II.- ŽOK Ptuj 0:3, Gradbeništvo Stane Mežica - Prevalje 0:3, Mladi Jesenice - 3 S Kamnik 1:3, Pu-rus Tabor - Mislinja 3:1, Benedikt - Comet Zreče 3:0, Kočevje -Bled 3:0. 1. PURUS TABOR MARIBOR 7 2. BENEDIKT 7 3. 3 S KAMNIK 7 4. ŽOK PTUJ 7 5. MISLINJA 7 6. GRADBENIŠTVO STANE MEŽICA 7 7. KOČEVJE 7 8. PREVALJE 7 9. LJUBLJANA II. 7 10. BLED 7 11. COMET ZREČE 7 12. MLADI JESENICE 7 7 19 19 19 15 14 12 9 6 6 4 3 1 LJUBLJANA II. - @OK PTUJ 0:3 (15:25, 21:25, 7:25) @OK PTUJ: Prauhartova, Nimčeva, Rolova, Kutsayeva, Intihar-jeva, Oletičeva, Janžekovičeva, Senčarjeva. Odbojkarice Ptuja so po pričakovanjih slavile zmago v Ljubljani. Zaigrale so dobro in brez težav prišle do novih treh točk, ki so jih popeljale na četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. Dobro je zaigrala tudi Nataša Prauhart, ki se je po dolgotrajni poškodbi uspešno vrnila. Priložnost za zmago pa bodo Ptujčanke imele že to soboto, ko bodo v športni dvorani Center, s pričetkom ob 17.00 uri gostile ekipo Mladi Jesenice. Danilo Klajnšek DOBOVA - GORIÎNICA 34:26 (13:12) V 8. krogu 1. B slovenske moške rokometne lige so rokometaši Gorišnice gostovali pri lanskoletnem prvoligašu Dobo-vi in izgubili. To ni nič nepričakovanega, saj so njihovi gostitelji eden izmed glavnih kandidatov za osvojitev prvih dveh mest, ki vodita v prvoliga-ško elito. V prvem polčasu vse do 40. minute so se gostje dobro držali, imeli dokaj dober izhodiščni položaj ter držali domačine v negotovosti, saj niso mogli narediti takšne prednosti, da bi lahko mirno zaigrali. V zadnji tretjini srečanja pa se je izkazal domači vratar, ki je bil za gostujoče rokometaše nepremagljiv, in vodstvo Dobove je do konca srečanja naraslo na osem zadetkov. V naslednjem krogu bodo ro-kometaši Gorišnice gostili ekipo DOL TKI Hrastnik. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA DRAVA - KRIM 26:29 (13:14) Drava: Klemenčič, Kokol, Djekič 3, Honingmann 1 (1), Osterc 5, Vajda 1, Simunič, Ara-povič 2, Kac 1, Kafel 8, Počiva-všek 1, Berlič, Selinšek 4. Izenačena igra v začetku nikakor ni ustrezala domačinom, saj so gostje igrali globoko consko obrambo, kar se jim je obrestovalo. Vseskozi so vodili za zadetek prednosti, domačini so nekajkrat izenačili in sredi polčasa celo povedli z 9:7, toda z brezglavo igro niso znali obdržati prednosti, vse preveč je bilo izgubljenih žog, kar so gostje izkoristili. Po odmoru se je igra ponovila: gostje so povedli s štirimi zadetki, toda domačini so jih ujeli na 18:18, nato pa brezglavo zapravili inciativo in gostje kot izkušena ekipa ponovnega vodstva do konca niso izpustili ter zasluženo zmagali. anc 1. B SRL ŽENSKE Rezultati 10. kroga: Branik Maribor -Tenzor Ptuj 25:36 (11:19), Rače - Novo mesto 4:13 (2:6), Polje - Planina Kranj 35:16 (11:9), VIAS Šentjernej-Celeia Celje 40: 44 (21:20); srečanje Zagorje - Ve-grad Velenje je preloženo na 28.11., srečanje Keting- PUV Nivo Celje pa ni bilo odigrano. Prosta je bila ekipa Jadran Hr-pelje. Vrstni red: Celeia Celje 18, Vegrad Velenje in Tenzor Ptuj 14, Zagorje 13, Polje 11, Keting, VIAS Šentjernej in PUV nivo Celje 9, Planina Kranj 6, Branik Maribor 5, Jadran Hrpelje in Novo mesto 2, Rače 0 točk. BRANIK - TENZOR 25:36 (11:19) Tenzor Ptuj: Potočnikova 5, Šijančeva 4, Pučkova 3, Cve-tkova, Mikoličeva, Maračičeva 3, Srebrnjakova 16, Brumnova 1, Podvrškova 1, Jankovičeva, Majnikova, Raukovičeva 3 Ke-lenčeva, Gregorečeva. Rokometašice ptujskega Ten-zorja nadaljujejo zmagovito serijo. Tokrat so dekleta iz Ptuja po pričakovanjih premagala ro-kometašice iz Maribora. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvem polčasu, ko so si gostje priigrale osem zadetkov prednosti in potem kontrolirale potek in gibanje rezultata tudi v drugem polčasu. Verjetno bi bila razlika še višja v korist gostij, če ne bi varovanke trenerja Vojka Prislana nastopile z virozo. Danilo Klajnšek % PLANINSKI KOTIČEK Na slovensko obalo in v deželo refoška Slovenija spada med pokrajinsko najbolj pestre države na svetu, saj se na majhnem ozemlju prepleta veliko število različnih pokrajinskih tipov. Tako se lahko iz panonske ravnine povzpnemo med alpske vršace ter preko dinarskih planot uzremo celo Jadransko morje. Na morje, ki ga imamo sicer bolj malo, smo Slovenci še posebej ponosni in radi povemo, da smo pomorski narod. V bližino modrih valov našega morja pa nas vleče tudi planince. Na že tradicionalni izlet v Deželo refoška - v Šavrine in na Obalo se bomo podali tudi letos, v soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra. Pot nas bo vodila v soboto, 8. decembra (zbor na ž.p. Ptuj ob 6.30) z vlakom IC Pohorje do železniške postaje Hrastov-lje, kjer bomo izstopili in se odpravili peš do vasi Kubed. Po krajšem počitku se bomo odpravili po Šavrinih preko Sv. Antona do turistične kmetije Lukačevih v Montinjanu. Ob zvokih harmonike si bomo privezali dušo z domačimi dobrotami primorske kuhinje. Po prijetnem postanku se bomo z avtobusom odpeljali v Fieso, kjer bomo prenočili. Zvečer si bomo ogledali še Piran in uživali v večernem življenju najslikovitejšega obmorskega mesta. V nedeljo si bomo privoščili nekoliko daljši spanec ter se po zajtrku odpravili na pohod ob slovenski obali skozi Strunjan, kjer se zaključi slovenski del evropske pešpoti E6. Z vlakom se bomo ob 19.57 uri vrnili v Ptuj. Opremite se planinsko za sredogorje ter vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na turistični kmetiji in ob prenočišču. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak do Kopra, avtobusne prevoze na Primorskem, nočitev z zajtrkom ter organizacijo pohoda in znaša za mlade planince 4.800 SIT, za člane PD 5.100 SIT in nečlane PD 6.900 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do torka, 4. decembra. Zaužijte si morsko planinsko pustolovščino sredi zime in se podajte z nami v Deželo refoška. Uroš Vidović KOŠARKA / PARKL V Staršah padajo rekordi V prvem krogu PARKL-a (Ptujske amaterske rekreacijske košarkarske lige) so ekipe obeh skupin prvi~ merile svoje mo~i. Gostje iz Majšperka so tekmo proti Veteranom začeli izredno dobro, tako da so domači celo tekmo lovili priključek z razpoloženimi gosti. Na koncu so Veterani imeli možnost izvleči podaljšek iz prostih metov, vendar je niso izkoristili. Ekipa Cir-kovc je brez večjih težav v gosteh premagala ekip Rač, za nameček pa je lanski najboljši strelec Jože Kolarič "nasul" 45 košev, kar je rekord tega kroga. Tudi ekipa Ptujske Gore je v gosteh premagala ekipo Destrnika. "Dobri dečki" so se namučili z ekipo Neman, ki bi z malo več sreče lahko tudi zmagali. Orači so brez težav visoko premagali Kidričane; ti so "padli" na izpitu iz obrambe. Tragedija gostov pa se je zgodila v Staršah, kjer so aktualni prvaki lige "razbili" in "deklasirali" sicer nepopolno ekipo gostov, vendar to ne zmanjšuje uspeha. Za nameček pa sta bila popravljena še dva rekorda lige (lastnik obeh rekordov je ekipa Starš): največ doseženih košev (165, prej 124) ter najvišja razlika (111 košev, prej 82). Radko Hojak Rezultati: SKUPINA A: Veterani - ŠD Majšperk 75:76, KK Rače - ŠD Cirkovce 48:87, ŠD Destrnik - ŠD Ptuj. Gora 42:60. SKUPINA B: Good guys - Neman 62:56, Orači - ŠD Kidričevo 93:59, KK Starše - KK Draženci 165:54. SKUPINA A 1. ŠD CIRKOVCE 1 2. ŠD PTUJSKA GORA 1 3. ŠD MAJŠPERK 1 4. VETERANI 1 5. ŠD DESTRNIK 1 6. KK RAČE 1 1. KK STARŠE 2. ORAČI 3. GOOD GUYS 4. NEMAN 1 5. ŠD KIDRIČEVO 1 6. KK DRAŽENCI 1 SKUPINA B 1 1 1 +39 + 18 + 1 - 1 - 18 - 39 +111 + 34 + 6 - 6 - 34 - 111 Lestvica najbolj{ih strelcev: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 45 košev, 2. Peter Trifkovič (Starše) 42 košev, 3. Iztok Dobnik (Starše) 37 košev, 4. Vlado Trifkovič (Starše) 35 košev, 5. Matjaž Damiš (Orači) 31 košev. Pari drugega kroga: KK Rače - Veterani, ŠD Cirkovce - ŠD De-strnik, ŠD Ptuj. Gora - ŠD Majšperk, Orači - Good guys, ŠD Kidričevo - KK Starše, KK Draženci - Neman KUNG FU No€ bojevnikov v Gorišnici Kung fu klub Ptuj bo v petek, 30. novembra, ob 19.00 uri v športni dvorani v Gorišnici organizator mednarodne revije borilnih veš~in No~ bojevnikov. Na njej bodo tekmovalci prvl~ nastopili po pravilih K-1, kjer je dovoljen udarec z vsem, tudi kolenom, in brez zaš~itne opreme. Glavna borba bo potekala med našim profesionalnim evropskim prvakom Danijelom Marholdom in svetovnim prvakom v tai boksu Hrvatom Majkičem. Na reviji bo Robi Kolarič iz Ljutomera, član ptujskega kluba, poskusil osvojiti naslov internacionalnega profesionalnega prvaka v dvoboju z madžarskim prvakom Molnarjem. Revijo bodo popestrili še člani judo kluba Gorišnice in Aiki-do kondo team Akademije borilnih veščin. Preostali pari, ki bodo nastopili: Verovnik - Pintarič (oba Slovenija), Kralj - Rutnik (oba Slovenija), Gašljevič - Kavec (oba Slovenija), Duler (Slovenija) - Kiesner (Madžarska). Vsekakor se ljubiteljem trdih pesti in borilnih veščin obeta zanimiva prireditev. Danilo Klajnšek NOGOMET / PRVENSTVO SREDNJIH SOL Zmagali gimnazijci Zmagovalci prvenstva srednjih šol MO Ptuj v malem nogometu so dijaki Gimnazije, ki jih je vodil prof. Tomaž Zem-lji~. Drugo mesto je bilo tokrat oddano ekonomski, tretja je bila ekipa elektrikarjev, igralci kmetijske šole so bili ~etrti in peta strojna. Izmenoma si je tekmovanje ogledalo blizu 2000 vrstnikov, minilo pa je v sijajni organizaciji Ekonomske šole Ptuj. M. Malek, G. Malek, Burjan, Goznik, Tement, P. Petek, T. Petek, Rozman, Sagadin, Plohl, Horvat, Vindiš. Rezultati: Gimnazija - Elek-tro 2:1, Strojna - Gimnazija 0:3, EŠ - Kmetijska 4:0, Strojna -Elektro 1:2. Za 3. mesto: Kmetijska - Elektro 1:7; za 1. mesto: Gimnazija - EŠ 3:1 Ivo Kornik Gimnazija je z igro in pristopom upravičila svojo uvrstitev, sicer pa so bile ekipe izenačene, izidi tekem negotovi vse do konca, vmes pa številni preobrati. Najboljši strelec je bil Renato Breznik (EL) - dosegel je 4 zadetke, najboljši igralec Ga{-per Malek (GIM) in vratar Jože Simenko (GIM). Zmagovalna vrsta: Šimenko, 0 0 0 1 1 0 0 0 1 7 7 5 5 4 3 2 2 1 0 SPORT JUDO / 1. SLOVENSKA LIGA Impol prvi brez poraza, Drava koniala na sedmem mestu V 1. slovenski judo ligi je končan ligaški del tekmovanja. Prvi del tekmovanja je prepričljivo pripadel tekmovalcem Impola iz Slovenske Bistrice, ki so končali na prvem mestu brez poraza. S tem so si pridobili pravico, da bodo organizatorji zaključnega turnirja, ki bo 15. decembra; zraven njih se bodo za naslov prvaka potegovali še Bežigrad, Olimpija in Branik Broker. Judosti ptujske Drave so tekmovanje končali na sedmem mestu, kar je verjetno manj, kot so na~rtovali. Poudariti pa je potrebno, da so bili večkrat zelo blizu zmage in so imeli nekaj {portne nesreče, pa tudi nekaj sodni{kih odlo~itev je bilo dvomljivih, ponavadi pa so oni potegnili kraj{i konec. To se je zgodilo tudi na zadnjem turnirju na Ptuju. Napačna odločitev sodnikov - vsaj po mnenju strokovnjakov iz juda - pa je Dravi odvzela dve mesti na prvenstveni razpre- Rezultati in lestvica: - turnir na Ptuju: Branik Broker - Drava 4:3 (35:30), Impol - Branik Broker 7:0 (70:0), Impol - Drava 6:1 (52:10). - turnir v Ljubljani: Bežigrad - Koper 6:1 (55:10), Olimpija - Koper 6:1 (55:10), Bežigrad - Olimpija 5:2 (50:20). - turnir v Celju: PJK Triglav - Koroški holding Slovenj Gradec 4:2 (40:20), PJK Triglav - Ivo Reya 3:3 (30:30), Koro- ški holding Slovenj Gradec - Ivo Reya 3:3 (30:20). 1. IMPOL 8 8 0 0 42:14 16 2. BEŽIGRAD 8 6 1 1 34:18 13 3. OLIMPIJA 8 5 0 3 28:27 10 4. BRANIK BROKER 8 5 0 3 27:26 10 5. IVO REYA 8 2 2 4 25:28 6 6. KOROiKI HOLDING 8 3 0 5 21:32 6 7. DRAVA 8 2 0 6 25:30 4 8. KOPER 8 2 0 6 18:38 4 9. PJG TRIGLAV 8 1 1 6 20:30 3 Tomož Marhold (desno) STRELSTVO / FINALE POKALA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE Podr^^iani drugi SD MROŽ iz Velenja je bil organizator finala pokala SZS v streljanju z zračnim orožjem. To je tekmovanje sedmih regijskih reprezentanc, ki so sestavljena iz štirinajstih tekmovalcev v vseh strelskih kategorijah. Podravska regija je zasedla odlično drugo mesto in je le za štiri kroge zaostala za zmagovalci iz koroško-zasavske regije. V pištolskih disciplinah je SD Juršinci od šestih tekmovalcev imela v reprezentanci regije kar štiri strelce. V konkurenci članic je Majda Rausl s 376 krogi zasedla drugo mesto. Med mlajšimi mladinkami je Nina Pavlin s 327 krogi bila prav tako druga. Med mladinci sta Staska Benko s 331 krogi in Simon Simonie s 540 krogi zasedla četrti mesti. Med mlajšimi mladinci je bil Denis Zorko iz Ruš s 341 krogi tretji, med člani pa je z odličnim rezultatom 571 krogov slavil Ludvik Psajd - Ruše. P.D. Ftfcř ■a9,8t98,eil04,3MH— su-------- delnici. Iz prve lige je izpadla ekipa Triglava iz Kranja, nadomestila pa jo bo ekipa Jur-{incev. ŠTEVILNE MEDALJE Z DVEH TURNIRJEV Judoisti JK Juršinci po osvojitvi prvega mesta v 2. slovenski ligi niso prekinili dela, ampak so ponovno zelo aktivni. Minuli konec tedna so sodelovali na dveh turnirjih in ponovno prinesli številne medalje. V soboto je v Murski Soboti potekalo državno prvenstvo srednjih {ol. Uvrstitve juršinskih tekmovalcev: Alen Horvat (do 66 kg) in Damjan Fras (nad 100 kg) sta osvojila prvi mesti, drugo mesto pa je pripadlo Vanji Sori ( do 48 kg), Janji Karo (do 63 kg) in Denisu Hrgi (do 73 kg). V nedeljo so judoisti iz Juršin-cev nastopili na turnirju mladih, ki ga je organiziral JK Maksimir iz Zagreba. Prva mesta so osvojili: Klavdija Lju-bec (do 44 kg), ki je bila tudi tretja do 48 kg, Martina Fras nad 70 kg in tretja do 70 kg; David Matjasič (do 66 kg), Denis Brumen (nad 66 kg), Damjan Fras (nad 100 kg). Druga mesta so osvojili: Andrej Kuharic (do 63), Ales Horvat (do 73), David Slodnjak (do 81 kg), Janja Karo (do 70 kg). Ekipa JK Juršinci je v ekipnem tekmovanju zasedla drugo mesto. Na tem turnirju pa so nastopili tudi mladi judoisti iz Gorišnice. Prvo mesto je osvojil Dani Rus (do 60 kg), Renato Trupkovic (do 50 kg je bil drugi, Leon Janžekovič (do 46 kg) pa tretji. Danilo Klajnšek KEGLJANJE Druga zmaga Drave Tudi osmi krog v tretji ke-gljaški ligi - vzhodna skupina je bil uspešen za kegljače ptujske Drave. V Trbovlju so premagali ekipo Zagorja s 5:3 (5166:5103) in tako še drugič zapored slavili, kar je dobra napoved za nadaljevanje tekmovanja. Res je bilo tesno, vendar so Ptuj-čani vzdržali in se zadovoljni vrnili z zahtevnega gostovanja. Posamični izidi: Sušanj 864, Vranješ 844, Šeruga 197, Čuš 610, Haladea 844, Ivančič 895, Podgoršek 912 podrtih kegljev. Druga ekipa ptujske Drave je gostila ekipo Krilato kolo I. iz Maribora in izgubila s 3:5 (2364:2432). Posamični izidi: Nada Fridl 379, Andreja Kavčič 388, Marina Kramberger 426, Dani Kozoderc 404, Marija Kozoderc 390, Milan Čeh 377 podrtih kegljev. Judo klub Impol - prvi brez poraza po ligaškem delu tekmovanja v 1. slovenski ligi MALI NOGOMET / MALI NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Rezultati 9. kroga: Vitomarci Petlja Ptuj - Gra-fis Tiskarna 2:4 (1:1), Tomaž Mila Poetovio - Križevci 10:2 (3:1), Mak Cola - Nakani 7:6 (3:2), Oplotnica - Satler PVC okna 3:3 (0:1); prosti ekipi Slovenske gorice in Lovrenc na Pohorju. 1. GRAFIS TISKARNA 2. MAK COLA 3. TOMAŽ MILA POETOVIO 4. SLOVENSKE GORICE 5. NAKANI 6. KRI@EVCI 7. VITOMARCI PETLJA PTUJ 8. SATLER PVC OKNA 9. OPLOTNICA 10. LOVRENC NA POHORJU 8 8 0 0 8 5 1 2 7 4 1 2 7 3 2 2 7 3 0 4 8 3 0 5 7 2 2 3 8 2 15 7 1 2 4 7 115 47:22 55:36 39:28 37:35 47:39 35:36 24:33 25:33 23:39 25:45 24 16 13 11 9 8 8 7 5 4 LIGA MNZ PTUJ Rezultati 2. kroga - skupina A: ŠKD Sestrže - ND Skoke 2:1, Avtoličarstvo Kac - Tenzor 3:3, ISM Hardi Zavrč - Julija 4:1, Butik Ivana - Macho Extra 1:1, ŠD Rim - Gosti{če pri Tonetu 8:3, Telekom - Avtoelektrika Bračič 0:10. 1. [KD SESTER@E 2 2 0 0 4:2 6 2. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ 2 110 14:4 4 3. [D RIM 2 1 1 0 12:7 4 4. AVTOLIČARSTVO KAC 2 1 1 0 8:5 4 5. ISMD HARDI ZAVRČ 2 1 1 0 5:2 4 6. GOSTI[ČE PRI TONETU 2 1 0 1 6:8 3 7. MACHO EXTRA 2 0 2 0 2:2 2 8. BUTIK IVANA 2 0 1 1 1:4 1 9. TENZOR 1 0 1 0 3:3 1 10. ND SKOKE 10 0 1 1:2 0 11. ULIJA 2 0 0 2 2:6 0 12. LEKOM 2 0 0 2 2:15 0 Danilo Klajnšek OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 2. kroga (25. nov.): NK Videm člani - NK Tržec 7:2, ŠD Lancova vas - NK Videm mladina 3:2, NK Leskovec - ŠD Pobrežje 2:6, Šturmovec - NK Tržec veterani 8:3, ŠD Zg. Pristava - KMN Majolka 3:7, Videm mladi - ŠD Majski vrh 3:1 1. KMN MAJOLKA 2 2 0 0 21:4 6 2. NK VIDEM člani 2 2 0 0 15:7 6 2. [D LANCOVA VAS 2 2 0 0 12:4 6 4. [TURMOVEC 2 2 0 0 11:5 6 5. [D POBREŽJE 6. NK VIDEM mladina 7. NK TRŽEC 8. VIDEM mladi 9. [D ZG. PRISTAVA 9. NK LESKOVEC 11. NK TRŽEC veterani 12. [D MAJSKI VRH 0 8:5 6:5 6:9 5:10 5:11 4:10 8:16 2:17 Darko LAH ZIMSKA LIGA ORMOŽ Derbi Holermuosu V peti izdaji zimske lige malega nogometa v Ormožu letos nastopa kar 25 ekip razdeljenih v prvo in drugo ligo. Naslov prvakov brani ekipa Holermuosa, ki je v prvem krogu v prelepem srečanju pred 150 gledalci premagala ekipo Zidarstva Čurin. Ekipa Belconta, sestavljena iz pretežno tomaževskih malonogometa{ev in ob pomoči slovenskega malonogometnega reprezentanta Francija Kamen{ka, je brez težav premagala Novo Slovenijo, podobno visoko so zmagali tudi Pu{enci proti novincu v 1. ligi ekipi Cvetkovcev. Ivanjkovci so tesno premagali prav tako novince v 1. ligi, ekipo Marincev, medtem pa je Mladost Miklavž po zaslugi malonogome-tnega virtuoza Andreja Topolinjaka premagala Trsnico Žiher. Ekipa RTV Kupčič je premagala ekipo Koga, čeprav so {ele v zadnji minuti dosegli tri zmagovite zadetke. V edinem srečanju druge lige je svojo prvo zmago dosegla Zadnja {ansa. Rezultati 1. kroga v 1. ligi: Nova Slovenija - Belcont 3:11, Ivanjkovci - Ma-rinci Ve{cica 3:2, Pu{enci - Cvetkovci 8:0, Trs-nica Žiher - Mladost Miklavž 4:6, Kog - RTV Kupčič 4:7, Holermuos - Zidarstvo Čurin 4:3. Vrstni red po 1. krogu: Belcont 3, Pu{enci 3, RTV Kupčič 3, Mladost Miklavž 3, Holermuos 3, Ivanjkovci 3, Zidarstvo Čurin 0, Marinci Ve{čica 0, Trsnica Žiher 0, Kog 0, Nova Slovenija 0, Cvetkovci 0. Rezultat 1. kroga v 2. ligi: Slog Interier - Zadnja šansa 2:4. Uroš Krstić KMN Vitomarci Petljo Ptuj je nesrečno izgubil proti vodećemu moštvu 0 0 0 0 0 0 0 SPORT IN DRUŠTVA HRVAŠKA / POLETNO TEKMOVANJE ATLETOV Krapanj okronal kralja in kraljico Na otoku Krapnju je bil letošnje zdaj že nekoliko pozabljeno poletje mednarodni miting skoka v višino za veliko nagrado Krapnja. Koncept združevanja tekmovalnega športa in turizma bi lahko bil vzor drugim mestom, tudi Ptuju. Odlično sta se odrezala mlada ptujska skakalca v višino. Otok Krapanj leži blizu Šibenika in je z 1,2 metroma povprečne nadmorske višine najnižji naseljeni otok Jadrana. Ves otok je majhno mestece, polno starih hiš in znamenitosti, zato je zaščiten kot kulturna znamenitost - ena izmed njih je gotovo tudi to, da ni prav nobe- zdaj, novembra, že poletni spomin, navdušeni. Doživeli smo prav kraljevski sprejem in pogostitev. Vse tri dni, kolikor smo preživeli na otoku, smo spali na ladji, s katero smo se tudi malce popeljali naokrog. Še posebno presenečeni pa smo bili nad prehrano. Tri otoške restavracije Otok Krapanj nega prometa. Otok je namreč v celoti pozidan in ulice so za avtomobile preozke. Edini prevozni sredstvi in nekakšen zaščitni znak otoka sta tako stari gasilski mercedes - njegov manevrski prostor je omejen zgolj na glavno ulico - ter moto-kultivator, namenjen transportu gradbenega materiala in drugih drobnarij. Tekmovanje, ki so si ga omislili, je bilo letos šele drugič, a miting naj bi postal tradicionalen, vedno bolj kakovosten in prepoznaven tudi v svetu. Odlične rezultate mladih ptujskih skakalcev so očitno opazili tudi zunaj Slovenije, saj so organizatorji povabili na miting atleta Majo Mlinaric in Davorina Slugo. Tako atleti kot spremljevalci smo bili nad tekmovanjem, ki je so namreč imele neke vrste tekmovanje med seboj, katera bo pripravila boljše morske specia-litete. Mi vsekakor nismo imeli nič proti. Tekmovanje samo je bilo prav tako pravcati spektakel. Potekalo je na prostem, v središču mesta, že pred tekmovanjem pa se je občinstvo ogrelo ob paradi in mažoretkah. Začetna višina 1,2 metra je bila simbolična in tekmovanje na tej višini odprto za vse navdušence. Za uspešno opravljen preskok so dobili dragoceno nagrado - morsko spužvo. Tekmovanje si je ogledalo veliko ljudi, gledalci so se na miting iz okoliških obalnih krajev pripeljali s trajektom ali z lastnimi čolnički. Vzdušje je bilo enkratno. Blestela sta DJ-a ter napovedovalec, ki je z duhovitimi in spontanimi komentarji še posebej zabaval. Po končanem tekmovanju in podeljenih na- gradah so bile organizirane še karaoke in rajanje dolgo v noč. Tako to ni bilo običajno tekmovanje, temveč pravcati veledo-godek za ta otok. Zmagovalci so sicer prejeli denarne nagrade, a pomembnejše je bilo samo vzdušje in zanimivi prehodni trofeji: star potapljaški skafander, na katerem je vgravirano ime vsakoletnega zmagovalca v moški konkurenci, ter krona iz spužve, s katero okronajo zmagovalke. Nekateri kakovostni tekmovalci so žal odpovedali udeležbo na tekmovanju, med njimi Ro-žle Prezelj iz Kranja, evropski prvak do 23 let, ki se je pripravljal na nastop na Sredozemskih igrah, ter zvezda hrvaške atletike, svetovna mladinska prvakinja Blanka Vlašič, ki je bila takrat že na svetovnem prvenstvu v Edmontonu. Ne glede na to, da nekateri niso nastopili, in kljub zelo specifičnim razmeram je tekmovanje vseeno potekalo na visokem nivoju. Pogoji skakanja na prostem so namreč drugačni od tistih na olimpijskih stadionih. Upoštevati je bilo treba krajše zaletišče, naklon terena, neposredno bližino gledalcev, drugačno podlago ter reflektorske svetlobo. Vse to je zahtevalo kar precej improvizacije s strani tekmovalcev. Ptujska tekmovalca sta se zelo dobro odrezala — oba sta na-mre~ kon~ala na tretjem mestu v absolutni konkurenci, Maja s 165 centimetri in Davorin z okroglimi 200. Potaplja{ki skafander je imel letos ~ast oble~i Luka Brklja~i~ iz re{kega kluba, ki je z 206 cm postavil tudi novi rekord mitinga. Okronali pa so tudi Neveno Lendžel iz Pule, leto{njo tretjeuvr{~eno na univerziadi v Pekingu. Za konec naj se v imenu celotne ekipe ter Atletskega kluba Ptuj zahvalim podjetju Fiat Prstec, d.o.o., iz Ptuja, ki nam je nesebi~no posodilo kombi, s katerim smo se podali na tekmovanje. Brez njih in njim podobnih tudi uspehov ptujskih atletov ne bi bilo. Naslednje leto bomo zagotovo {e bolj{i. Andrej Petrovič, Atletski klub Ptuj Zmagovalca krapanjskega tekmovanja Nevena Lendžel in Luka Brkljacic BOKS / NA PTUJU NOV BOKSARSKI KLUB - LEGIONAR Ambiciozni načrti Dejana Zavca Po nastopu Dejana Zavca na sredozemskih igrah, ni bilo veliko slišati o slovenskem šampionu. Svoje je dodala še prometna nesreča, ki je Dejana za dva meseca oddaljila od trenažnega procesa. Sedaj naj bi bilo vse v redu, saj je pričel vaditi pri celovškem BK ASVO, katerega član je. "Po nastopu na sredozemskih igrah se je zame hitro končala vadba, saj sem imel prometno nesrečo, ki me je dva meseca Dejan Zavec odrezala od treningov. V teh dveh mesecih pa sem dobil zamisel, da bi ustanovil nekaj svojega. Tako je nastal moj boksarski klub Legionar. Novoustanovljeni klub je bil sprejet v BZ Slovenije in s tem smo pridobili pravico nastopanja na uradnih tekmovanjih. Sicer pa je Ptuj že imel dva boksarska kluba, a žal nista našla skupne poti. Upam, da bom našel z BK Ptuj skupni jezik, skupno pot, da bomo sodelovali. Osebno ustanovitve novega kluba nimam za konkurenco, ampak kot dejanje, ki naj bi bilo pozitivno in dviguje nivo boksa ter njegovo kvaliteto," nam je povedal Dejan Zavec. Po mišljenuju mnogih je bil Dejan Zavec na minulih sredo- zemskih igrah oškodovan in je bil nekakšen moralni zmagovalec, to pa seveda ni nič v primerjavi z ambicijami, s katerimi je odpotoval na to veliko tekmovanje. Potem je prišla prometna nesreča in dalj časa je bil odsoten iz ringa. Sicer pa nam je o nadaljevanju kariere Dejan povedal: "Pot sem si že zastavil. Pridejo svari, ki te enostavno vržejo iz tira, ampak sem se dokaj hitro pobral in imam v načrtu že v decembru - če mi bo seveda zdravnik dal zeleno luč - nastopiti v ringu, kjer se bom poskušal oznojiti. Že v začetku novega leta pa me čakajo močni turnirji v Norveški, Švedski, Finski, Grčija itd. Na teh turnirjih se nabirajo točke za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Že naslednjo sezono si bom vzel čas za prihodnje olimpijske igre." Danilo Klajnšek ywTO^šouy ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ organizira tečaj CCP za kategorije: A, B, C, E v petek, 7.12.2001 ob 16. uri v učilnici ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1 (pri bencinski črpalki na Ormoški cesti) Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592 ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ. Skok zmagovalke Nevene Lendžel PTUJ Vabljeni na te~aj tai chija Klub ptujskih študentov vabi na tecaj tai chija za začetnike in vse tiste, ki želijo obnoviti svoje znanje pod vodstvom Sama Pitamica, ki se že deset let ukvarja s tai chijem. Šolal se je v Ameriki in obvlada tradicionalno vzhodnjaško medicino. Tai chi temelji na močnih in sočasno plemenitih vajah za telo in um. Njegovi skladni in povezani gibi sproščajo mišice, povečajo gibčnost in izboljšajo koordinacijo. Ker pomirjajoče deluje na um, ublaži tudi napetost, kar dobro učinkuje na soočanje z vsakdanjim stresom. Cena tečaja (3.000,00 SIT za člane KPŠ in 5.000,00 SIT za vse druge) zajema 10 ur, začne pa se 4. decembra ob 19.30 v telovadnici OŠ Olge Meglič Ptuj. Prijave in informacije na Placu KPŠ ali na tel. 031 516 206 Mojca in 041 753 321 Mitja. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in 7. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 8/99), župan občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za so nanciranje programov športa za leto 2002, ki jih bo v letu 2002 občina Markovci so nancirala iz občinskega proračuna I. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s 3. in 4. členom pravilnika o vrednotenju športnih programov. II. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: 1. INTERESNA DEJAVNOST V ZAVODIH S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ni predmet redne športne vzgoje 2. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: - naziv izvajalca z navedbo odgovorne osebe - vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) - kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije - urnik in kraj vadbe - poimenski seznam vadečih - program tekmovanj Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. 3. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vloga mora vsebovati: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc) 4. ŠPORTNE PRIREDITVE (športne prireditve, akcije in mednarodni nastopi) Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve, - finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja 5. PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM Glede vsebine 1., 5. in 6. točke se smiselno uporabljajo zahteve, navedene pod ostalimi točkami (od 1. do 4.). III. Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri financiranja. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 7. decembra 2001, do 12. ure. Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci v Markovcih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80^ Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci. IV. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za vrednotenje športnih programov, ki se sofinanciranju iz občinskega proračuna. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh po sprejemu proračuna Občine Markovci za leto 2002. Franc KEKEC, župan Občine Markovci POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi MOTORNA VOZILA AVTO-RAK, UGODNO PRODAMO: clio 1.2 RN, 1993, me-gane coupe 1.6 E, 1996, rover 214i, 1996, uno 1.0 IE, 1996, audi 80 1.6, 1989, saxo 1.0, 2000, lantra 1.8 top-k, 1996, al-mera 1.4 LX, 1997, MGF 1.8i cabriolet, 1999, kia sephia 1.8, 1998, megane break 1.4 16v RT, 1999, mercedes A 140 classic, nov, charade 1.5, 1997, golf 1.4 i CL karavan, 1996, audi A6 2.4 quattro, 1999, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota hi ace 2.4, 1993, voyager 2.5 SE, 1993, seat inca 1.6, racer 1.5 base, 1993, passat 2.0i GL kar., 1996, laguna 1.8 RT, 1995, mazda 323 C 1.3i 16v, 1996, daihatsu hijet 1.0, 1999, hyundai scoupe 1.5 GTI, 1993, clio 1.2 RN, 1994, honda CRV 2.0, 1998, laguna 1.8 RT kar., 1997, kangoo 1.4 RN, 2000 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj, Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550. JUGO 45, letnik 1991, z vle~-no kljuko prodam. 041 521-903. ALFA ROMEO 33, 1,3, letnik 90, prodam. Informacije na tel. 745-20-21, po 18. uri, ali 040 213-134. KADET 1,6 I, karavan, 1990, ohranjen, prodam tudi na ve~ obrokov, menjam za manj{e vozilo. 031 770-033. NEPREMICNINE UGODNO oddam v najem neopremljeno novej{e dvoetažno stanovanje 2 + 2 v 4. nadstropju. Telefon 778-87-11, popoldan in zve~er. OPREMLJENO stanovanje, takoj vseljivo, dam v najem. Tel. 02 774 28 31, Ptuj. V LJUBLJANI - [i[KA oddam v najem sobo {tudentom ({tu-dentkam), souporaba kuhinje in kopalnice. Tel. 02 792-39-51, od 18. do 20. ure. STANOVANJE v centru Ptuja, 79 m2, v 4. nadstropju prodam ali menjam za 1-sobno z dopla~-ilom. Inf. na tel. 041 227-493. DVOSOBNO stanovanje in poslovna prostora v Kraigherjevi ulici dam v najem. Tel. 753-321. 85 AROV njive v Janežovcih prodam. Ponudbe na tel. 041 592-023. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ptuju vzamem v najem. Tel. 041 577 922. PRODAMO: stanovanja: 1-sob. Ormo{ka c.; 2-sob. Do-rnava; 2-sob. novo Gori{nica; 2,5-sob. Zg. Hajdina pritli~je; 3-sob. Zg. Hajdina pritli~je; 3-sob. Potr~eva; 3-sob. Potr~eva v stan. hi{i; 3-sob. Ul. 5. prekomorske z atrijem; 3-sob. Rimske pl. v ra~un manj{e 1,5-sob. stan.; 3-sob. Podlehnik; 3-sob. Maj{perk; 3- in 4-sob. Kidri~evo; Ptuj - nova stanovanje in parkirni prostori nad Šparom. Hi{e: 1-druž. Brstje; 1-druž. Kr~evina pri Vurberku v ra~un 2-sob. stanovanje; atrijska Saku{ak; atrijska Zg. Pristava; 1/2 hi{e Spolenakova; 1-druž. Ptujska Gora; 2-druž. Ptujska Gora; manj{a Mala vas; starej{a Bukovci; nedokon~ana Vitomarci; nova Placar V. grad. faza; 1-druž. Mo{kanjci; 2-druž. Spuhlja; V. Nedelja; Hajdo{e; Ormož, Har-dek; Loper{ice, Strjanci; Ma-j{perk - Le{je; nedokon~ana Cirkulane; nedokon~ana Lesko-vec; 1-druž. Draženci; 1-druž. Draženci; 1-druž. Bi{ itd. Prodaja vrstnih hi{ Rabelj~ja vas -{e omejena koli~ina. Parcele: Rogoznica, Kr~evina pri Ptuju; Gori{nica ve~ parcel, Maistrova 1034 m2, Trnovska vas itd. Vikendi: Majski Vrh; v ra~un 1 -sob. stan.; Prerad; Kicar, Strjanci; Kr~evina pri Vurbergu brunarica; Zavr~ - Hrastovec; Cirkula-ne - Pohorje. Kmetije: Kr~evina pri Vurbergu; Slovenja vas; Lovrenc na Dravskem polju; Mala Varnica; Majski Vrh. Poslovne hi{e: Brstje; Grajena; Borovci; Ore{je, Nova vas pri Markovcih, Dornavska c; ptujske toplice apartma 55 m2; Gori{nica - lokal za mirno dejavnost 120 m2 in 60 m2 skladi{~nih prostorov - cena ugodna; Draženci 200 m2 ne-dokon~ano, možnost kot skla-di{~e ali stanovanjsko-poslovne zgradba. Agencija Vikend, Bi{ 8 b, Trnovska vas, tel.: 02 757 11 01; GSM 041 955- 402; posl. center Domino, Trstenjakova 5, tel. 02 748 10 13, fax: 02 748 10 14. BELA TEHNIKA DOBRO ohranjeno zamrzovalno omaro 80 l prodam. Tel. 782 39 31. KMETIJSTVO KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537. SVINJE 220 KG in dva 120 kg doma~e reje prodam. Tel. 758-35-61 . MLADO KRAVO - brejo, z mlekom, prikolico za prevoz živine, suhe fosne, deske 3, 5, 8 cm - hrast, žagan ru{t ter razno staro sobno pohi{tvo prodam. Tel. 770-07-91. DROBILEC ZRNJA (šrotar) in dva hrasta na panju kupim. Tel. 031 201-285. PRODAM: traktor Deutz 45 KS, IMT 542 - novej{e izvedbe, silos kombajn SK 80, rotacijsko kosilnico SIP 135 in tra~ni ob-ra~alnik 2,25 novej{e izvedbe SIP Tel. 02 803-65-92 ali 040 839-493. SVINJSKE POLOVICE in meso iz lastne reje prodajamo. Tel.: 041 212-408, Kmetija Pože-gar, Biše~ki Vrh 30 a, Trnovska vas. SLAMO, balirano, pšeni~no, seno in oves z dostavo prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386. SVINJO doma~e reje, težko 120 kg, prodam. Tel. 763-25-91. SVINJO, težko 190 kg, do-ma~e reje in oddojke, stare 8 tednov, prodam. 02 753 17 11. ODJEMALEC silaže - kocka prodam. Tel. 02 568-12-02. PRAÍIČA doma~e reje, težkega okrog 200 kg, prodam. Tel 755-51-41. TROSILEC hlevskega gnoja srednje velikosti kupim. Ponudbe na tel. 758-05.71, po 18. uri. STORITVE ZA DVORI[ČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu-š~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije po-kli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost pla~-ila na ~eke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaš~ena poslovalnica GBD, d.d., Kranj). SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Pripo-ro~amo se! Telefon 02 757-51 -51, GSM 031 383-356. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. ELEKTRO STORITVE, Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majš-perk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinšta-lacije. GSM 041 617 077. BETONSKI ZIDAKI, širine 12, 20 in 25_ v ponudbi DECEMBER. Bruno Šurbek, s.p., Cementni-narstvo, Bistriška c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02 802 53 03. IZDELOVANAJE, MONTAŽA okrogla, polokrogla in navadna stopniš~a. Konstrukcije, ograje, vrata itd. LEMA, Marjan Lenart, s.p., Belšakova 27, Ptuj tel. 02 775-01-81. Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS št. 75/94) in 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Mar-kovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 9/99), župan obcine Mar-kovci objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2002 ob~ina markovci sofinancirala iz ob~inskega proračuna I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa so lahko programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s programi za naslednje namene: - za varstvo naravne in kulturne dediščine - za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stro{ke za izvedbo programov - za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture - za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine. II. PREDLAGATELJI Za kulturne dejavnosti po zakonu {tejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dedi{čine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno-umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci III. NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev in krajem izvajanja programa. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 7. decembra 2001, do 12. ure. Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za kulturne dejavnosti. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh po sprejemu proračuna Občine Markovci za leto 2002. Franc KEKEC, župan Občine Markovci DELO ŽELITE informacije o dobrem zaslužku, tudi z delom na svojem domu? Pokličite Infokomerc, Danica Malešev, s.p., Šercerje-va 20, 3320 Velenje, tel. 041 747-121. REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju, za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije 03 897 18 50 ali 041 613-070, Trgovina in bistro "Pri Cigleju", Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šoštanj. NUJNO iščemo dve dekleti za strežbo, možnost redne zaposlitve ali honorarno. Peter-Marjana Dirnbek, Samoraj, d.o.o., Pra-gersko, Telefon 031 404-806. ZAPOSLIMO simpatično dekle, staro do 30 let, za delo v bistroju, nudim brezplačno bivanje. Tel. 03 891 10 90, Andreja Melanšek, s.p., Šoštanj, Lokovi-ca 145, Bar Brina. ZAPOSLIMO dekle, lahko je tudi študentka ali dijakinja, ki ima veselje do dela za šankom. Delo je pogodbeno ali preko študenta, delali bi 1 do 2 krat tedensko popoldan ali samo ob vikendih. Delovne izkušnje niso obvezne. Odličen OD. Bar Maistrova klet, Franc Osvald, dipl. ing., s.p., Za-vrh 42, tel. 720-84-89, po 10. uri. RAZNO KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj. PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starejše pez figurice, tudi nekompletne. Zelo dobro plačilo. Tel. 01 515-25 65 in 041 619-476. NUMEROLO[KA ANALIZA kot novoletno darilo za vse tiste, ki želite svoje najdražje presenetiti z nečim novim. Potrebujemo le ime in priimek ter datum rojstva. Tel. 041 753 321, Veda, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj. INÎTRUKCIJE iz matematike in angelščine za osnovne in srednje šole. Nudimo vam tudi poglobljene kratke tečaje iz angleščine, nemščine in italjanšč-ine. Tel. 041 753-321, Veda, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj. SPALNICO 776-32-51. prodam. Tel. OPREMO ZA DOJENČKA PO POLOVIČNI ceni: voziček Ha-uck s prenosnim avtosedežem, previjalno mizo, oblačilca, zimski pajac in plašček, prsno črpalko Avsent, anatomsko banico, stajico, hojico, poganjač. baby alarm, glasbeni vrtiljak. Vsakemu kupcu podarim nekaj kvalitetnih igrač. Tel. 040 838 178. NOSEČNI[KI PLA[Č, kratek, Mura, št. 38/40, siv, rabljen eno zimo, ugodno prodam za samo 10.000. Tel. 040 838 178. TEDNIK Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 1. decembra: Zorica Tosic, dr. stom. Majšperk ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjskili aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{čev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. d.o.o. AVTOCENTER Škoda & Lada • splošna popravila vseh tipov motorniti vozil • generalna popravila motorjev • manjša kleparsl