Slev. 140 Posamezna številka 20 stotinu V Trstu, v sredo luttlfa 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIVI Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pcSIljajo uredništvu. — Nefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgov< mi urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tisknrne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stottnk. — Oglasi se račumji v žirokosti ene kolone (72 mm). — OjlasI trgovztv In obrtnikov mm po 43 stot.* osmrtnice zahvale, poslinire in vabili p? L 1.—, ojlni denvnii ziv)h/, mm po L 2. — Mali o.FaU po 2) stot. beseia, naj-nanj pa L 2. — 0itf. v Trstu, ulici sv Frančiška AsUkega štev. 20,1. nadstropja. — Telefon ureJ iiitva i:i upr.ive 11-37* razi po ii. Po D'Annuzijevi' naciona!%tični poe? ziji, ki je toliko časa mamila italijanske duhove, prihaja suha proza resničnosti Po tolikih zvenečih besedah slišimo na? enkrat besede skrbi in strahu. Vsak trezen in misleč človek je ve del, da mora priti v nedolgem času gren? ko razočaranje. Pričakoval smo ta do godek z matematično gotovostjo, tako rekoč z uro v roki. Saj poznamo resnic co, da so dejanske rsTTnere močnejše nego vsi naklepi, vsi načrti in vse viso? koleteče sanje ljifdi. Nurava se nikolri ne umika pred človeško voljo, marveč mora čJovek pametno računati z naravo in se ji prilagoditi. Na to niso mislih« Italijčtni v svoji vr? toglavosti. Zrnata na bojišču jih je po* •^obnosna omam J 'a. N*ri tedaj^niso na to mislili, ko so izdelovali načrte za u? reditev novih pokrajin in ugibali, kako bi zagotovi1 i gospodarsko bodočnost tržaškemu prstan;'ectj'. Strašno so se zaračunali. Z nje je bila Jugoslavija dolgo^ do'go časa »uboga dežela«, ki za tržaško trgovino niti v vpoštev ne pri? haja. Govorili so, kakor je vse ozem Ije nove jugoslovanske države brez po mena za bodočnost Trsta. Zaslepljeni so bili« tako, da niso jfugoslovenskega ozemlja niti prištevali k zaledju Trsta! Ko-- zaledje našega trgovskega mesta so navadno nava'ali Nemško Avstrijo, Nemčijo in Ga.lic'jo. Jugosl'alvija je bil1 a zanje le — uboga, brezpomembna de? žela. Kakor so prej poS'itično, tako so hoteli sedi gospodarsko omalovaževati Jugo? shvro. Dokler niso bili prav prisiljeni, niso hoteli priznati nov.? juigoslovenske •države. Vr se še [spominjamo, kako niso na m/rovri konferenci hoteli ita? Kjanski državniki niti govoii/H z oči z jugos'ovt nskimi državnik?. Pozneje so si domišljali, da bodo mor.?Y prezirati Ju? goslavi-jo t.di pri reševaniu reškega vprašanja. Sedaj pa nenadoma spozna? vajo, v kaki hudi; krvavi zmoti so se nahaiaJi. Govorili so: mi moramo do? biti Reko že radi Trsta, da ne bo delala ta luka na Kvarneru konkurence Trstu. Obe pristanišči se bosta medsebojno iz? popoln jeva M. Kako krivi so bili ti ra? čuni! Le r opojna fc-lepota in n ep ozn a? vanje zakonov gospodarskega življenja more pričakovati, da si dve trgovski me? sti z istim zaje d jem ne bosta tekmovalki. To zaledje pa je ozemlje tiste uiboge dežele, ki so jo hoteli prezirati in z njo sploh računati niso hoteli. Slednjič je pr'2'o streznenje. Sedaj se z »ubogo deželo« pogajajo v Belgradu in Rimu. S strahom gledajo, kako se vsi trezni ljudje na Reki, — ki so jih hoteli pritegniti' izključno v interesno območje Italije — danes odkrito izražajo, da za njih pristanišče ni bodočnosti brez spo? razuma z Jugoslavijo. Sedaj pa se slišijo od povsod klici: enkrat red. ških pristaniških naprav, potem veljaj isto tudi za Trst! Tudi Trst mora postati svobodna lukal Tudi v Trstu mora po? stati trgovski obrat cenejši! Kako bo mogel sicer konkurirati s severnimi pri? stanišči! »Era« priznava izrecno, da je trgovski obrat v Trstuf tako drag, da zapuščata celo Nemška Avstrija in Ce? hoslovaška zopet Trst in se obračata na se- er. To velja celo za blago, ki ga te? važata v južne kraje in v Orient, ki je tako bLizu Trsta. Zopet so v hudi zmoti, če menijo, da bo že svobodna luka in pocenjeni tr? govski obrat na. tržaškem tržišču priva? bil zopet veliko trgovino v Trst. O ne! Treba je še mnogo drugih stvari!! Treba je novih, cenejših in hitrejših železni? ških zvez z notranjostjo Evrope. MĆI se seveda nočemo pečati z vprašanjem, ali zmore Italija v dogJednem času finsn? cielna sredstva za tako o£rorrme 7gradbe. Nastane pa tudi vprašanje, 'cAi bo to celo — smela?! Saj so vendar listi že priobčile, vest, da se je mestni zastop v Benetkah obrnil brzojavno v Ri.m in iz? javil: Če dobi Trst svobodno luko, mo? rajo tudi Benetke dobiti tako predp-a? vico, ker nikakor ne morejo dopustiti, da bi njih pristanišče trpelo radi Trsta! In za Benetkami se utegnejo oglasiti Genova, Jakin. Brindisi čitd. Iz tega vi* cimo jasno, da ne b»-samo Roka tek? mec Trsta, temveč da bodo tekmovala z niiim tudi pristanišča iz kraljestva. Zgodovina se ponavlja. V enakem polo? žaiu se je nahajal Trst pred poltisoč? letjem, ko se je iz enak'h gospodarskih razlogov prikliučil Avstriji! Je pač tako kakor smo rekli: gospodarsko življenje ima svo-'c zakone, ki se jim mora vido? niti človeška volja! Kljub temu nočemo naravnost reči, da je Trst brezpogojno izgubljen, da zanj ni več rešitve. Njegov pobožaj se da zboljšati. Zate mora pri onih, ki od? •oč-ajo, zmagati prav hitro računajoča pamet in pa cd ločna volja, da vkljub vsem odporom v kraljestvu izpolnijo i rstu dane obljt 'be! Poleg svobodne lu? ke, poleg izpopolnitve pristaniških na? nrav in železniških zvez — je treba ne? izogibno še nečesa drugega. Trst mera uži vatT brezpogojno zaupanje v vnanjem trgovskem svetu. To zaupanje temelji na vestni, točnit, solidni, zanesljivi u? pravi!! Ko izbira trgovec pot za svojo uvozno in izvozno blago, ne gleda le na ceno prevoza, ampak hoče imeti tudi go? tov ost, da pride njegovo blago res na določeno mesto, da dobi naročeno bla? go točno, pravočasno in nedotaknjeno. Trgovski krog«!; nam zagotavljajo, da ta? kega zaupanja sedaij ni in da je v tem eden bistvenih vzrokov, da se trgovski svet Nemške Avstrije in Čehoslovaške obrača na sever! to -tavamo v upravi red, in še »Resimo 1 rst pred konkurcnco z Reko, j i isti, ki nočejo rešrti Trst, morajo ime? ki se hoče polastiti jugoslovanskega za?! ti te stvari po noči in po dnevi' in vse? ledja. Ce bo Reka svobodna lika, če bo j lej pred očmi. Siccr je Trst brez re? imela Jugoslavija besedo pri upravi re?,'šitve izgubljen. Trgovska pogajs^fa med Jugoslavijo in Italijo in Francijo. Rekel je, da bosta morali biti obe državi cilj novega čehoslova? škega pokoljenja, da spravi francosko BELGRAD, 13. (S.) Točke, o katerih !^b0^hOSlOVaŠkO kulturo v skIad med se še nij dosegel snorazum pri Dogajanjih T t- . , .. t. za sklenitev trgovke pogodbe med Ita?! , ^er.1IP,ata odlikovanji, ki sta bih po? lijo m Jugoslavijo, so se pretresale na cleijeni Masaryku m Benesu političen dveh novih sejah. Eilo ie sklenjeno, da'5??en' ]e. fakulteta sklenila, da se jima se počakajo izvedenci, lci bodo sestavih I d35 m e *\ZrOCltf Pnl}^om obiska pred? člene o priobalni plovb* in ribolovu. f.f?nJfa Masaryka v Parizu. Pri tej pri? Lucioli je izjavil časnikarjem, da ie z!L i bo -Masarykw wecano sprejet na razvojem pogajanj zelo zadovoljen. Sporazum med Jugoslavijo in Italijo za borbo proti tihotapstvu BEL GRAD, 13. Posebna podkomisij Sorbonni (vseučilišču). Čehoslovaška plovba po Donavi PRAGA, 14. Minister za trgovino je poslal v Belgrad svojega zastopnika, da izvedencev obeh odposlanstev prL gospod se fco P?£aiaI o ustanovitvi skladišč in j—-1-21------ - - ••» " T - 1 •• • i prometnih uradov za plovbo po Do— vi med Cehoslovaško in Jugoslavijo. Znižanje železniških tarif na Čehos slovaškem PRAGA, 14. Nove čehoslovaške že? darskih pogajanjih " med Jugoslavijo in I Pforaetnih uradov za plovbo po Dona? Italijo je pretresala načrt sporazuma za medsebojno brambe* proti poskusom tihotapstva in drugim kršenjem carin? skih in monopoln-h zakonov na škodo obeh držav Dosegel se je popoln spora? JeznTškTtarife*' stop^joT^lTavoT. av? zum. Nacrt sporazuma se predloži gusta t. ]. Na spl0šno so te tarife mno? skupni seji obeh ooposlanstev. nižje kot d^sedanje. Pogajanja med Cehoslovaško in Ogrsko PRAGA. 14. Pogajanja med Čehoslo* vaško in Ogrsko se normalno razvijajo. Dosedaj se je razpravljalo predvsem o pravnih vprašanjih in sedaj se je začel Cehoslevaifca Masaryk in Bentj častna doktorja pariškega vseučilišča PRAGA, 14. Predsednik čehoslovaške republike T G. Masaryk in minister za pretres vprašanja pokojnin za javne na? zunanje zadeve Benes sta b:la preteklo meščence. Finan'— — ____i— f f • w v . . . I M. l&iUli ene m trgovske zadeve nede jo proglašena za -častna doktorja bosta proučevali dve mešani komisiji, juristicne faku tete pariškega vseueihsca. ena v Pragi druga v Budimpešti. rn sprejemu, ki ga je vseucilisce pnre? dilo ministru Benešu, je rekel dekan Larnaud, da je Beneš že od 1. 1908. doktor pravoslovne fakultete v Dijonu in da prejme sedaj največjo čast, ki jo more pariško vseučilišče izkazati ino? zemskemu državljanu. V nadaljevanju Italija Italijansko uradno poročilo o izpraznitvi šibeniškega okraja -RIM, 14. Agencija »Štefani« j avl j a: »Vsled dogovora med rimsko in belgraj? je Larnaud omenil vlogo, ki sta jo imela sko vlado in sklepov mešane komisrlje Masaryk in Beneš ob času zadnje voj? za določitev mej v Dalmaciji so bili te dni izročeni kraljevini l5rbov, Hrvatov in Slovencev okraji Benkovac, Skradin zadnje voj ne, in je še posebej poudarjal sijajno zunanjo politiko ministra Beneša, ki je bila utemeljena z' znanstvenimi meto? dami, katerih se je Beneš navadil ob času svojih temeljitih študijev v Fran* in Šibenik, ki jih določa rapallska po* godba Jugoslaiviji. Po dogovoru zastopnikov obeh vlaid ciji. Beneš se je zahvalil dekanu in je v Splitu dne 8. marca glede izpraznitve poudarjal vezi, ki spajajo Cehoslovaško i tega ozemlja ki tvori drugo evakuacij? sko zono, je bila določena izpraznitev za drugo polovico aprila. Operacije so se izvršile v popolnem redu in brez in? cidentov, kakor so imela tud>i! predidoča pogajanja trajno značaj složnosti med obema delegacijama. Po odhodu zadnjih vojaških oddel? kov in beguncev se je izvršila včeraj ob 19 z vojaškimi častmi izročitev mesta Šibenika vojaškim oblastvom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v prisot? nosti članov obeh delegacij in predsed n«!ka dalmatinske deželne vlade dr Desnice, ki je nalašč prišel iz Splita. Glede onih italijanskih državljanov ki so zapustili izpraznjeno ozemlje, je vlada ukrenOla vse potrebne pomožne ukrepe in je poskrbela, da dobi vse dr žavno osobje, ki je bilo nameščeno v izpraznjenih krajih, službo v priklop? Ijenem ozemlju. Beguncem bo tudi do voljeno, da smejo izmenjati avstro?o? grške krone po istem prednostnem ključu, kakor je bed določen z zakon? skim odlokom za zadiske meščane Po kr. vojski so še zasedeni staroza? drski in zadrški okraj ter otoki, ki spa^ dajo k' tema okrajema, onstran meje priklopi j enih krajev. Pogajanja me rimsko in belgrajsko vlado glede Ure? ditve zvez med mestom Zadrom in osta? lim dalmatinskim ozemljem ter glede izvršitve čl. 7. rapallske pogodbe, ki vse? huje določbe o zaščiti italijanskih manj? šin v Dalmaoiji, se bližajo ugodni za? ključitvi. Italijanska zbornica — Incident z Mi? slanom — Izvolitev predsednika RIM, 13. Prva redna seja novoizMoi? Ijene zbornice se je začela s precej čud nim uvodom. Pred začetkom seje je skn pina oboroženih fašistovskih poslancev nasilno odvlekia komunističnega poslan ca iz parlamenta in ga zunaj izročila fašistovskl množici, kii ga je pretepla. To se je zgodilo ob I4'40. Ob 15 je o? tvoril z&časnii predsednik Squitti sejo, Prvi je prosil besedo socialist Modi? glian;, bi je odločno protestiral proti zakonitemu činu fažlstovskih poslancev, ki je v nazkrižju z vsemi parlamentar? nimi navjidami in z državnimi zakoni samim;). Predlaga, naj zbornica ne na? dalju; e svojega delovanja, dokler se na* padenemu poslancu ne omogoči ude? ležba pri sejah zbornice Že mod govorom Modiglianija je nastal v zbornici silen krik. Levica in desnOca sta protestirali enai proti drugi na ves glas. Kričanje- se je še bolj po? večalo, ko je tudi nekoliko poslancev ital. ljudske stranke ogorčeno protesti? r. 'jo proti fašisfcovskemu čimiu Poslanec ljudske stranke Bcnderali je ceilo vpra? šal vl'jdo, ali je ona prtiprajvila ta na? pati na poslanca Misiana. Giolitti se je na to vlprašanje nasmehnil in mahnil z gkvo v znak zanikanja. Fasist Finzi je poudarjal, da je bifl Misiano izgnan iz hodnikov in ne iz zbornice, v katero pa ne bo smel priti, ker je dezerter. Mrsiano je bil najprej vljudno povabljen, da odide, ko pw ni hotel -ubogati, so ga s silo odivlekli. Finzi. je zagotovil, da ne bodo oa in njegovi prijatelji preprečili: nobenemu kolegu, izvzemsi Misiana, sodelovanja pri delovanju zbornice. CoJaijanni, republikanec, je sicer vid? no kritiziral osebno vedenje poslanca Misiana, mora pa, obžailovati napad nanj, ker zbornica1 se ne sme zaradi spošto? vanja, ki ga dolguje volji volfUcev, ozu rati na moralno kakovost izrvoljienca. Rocco Alfredo, nacionalist, je dejal, da bo gi'-S0ival pix>ti Modigiia.novemu predlogu«, ker sedanje nasilje je posle? dica. prejšnjih nasilj fin nezakonitosti. Fašist Goda je izjavil, da bo vsa fa? šistovskai skupina prevzela odgovornost za čin, ki ga je naredilo nekoliko nje? nih članov m ki je, pa naj se še toliko razpravlja o zakonitosti, rešil čast par? 1'rmenta. Današnji čin je samo vrepre? salija za huiša dejanja. Socialisti naj bodo zadovoljni, če se bodo fašisti za* dovoljfiii samo z rep res sftijo mržnje. Komunist Bomlbaeoi je vprašal fa? šiste, ali so pripravljeni dovoliti vsem svobodo besede, mišljenja/ in delovanja. Fašisti so odgovorili?:, da vsem, razen dezerter j ev. Bombacoi je rekel, da je tudi poslanec Misiano zastopnik itali? janskih delavcev, ki ne smatrajo dezer? t^cije za zločfn, temveč za naziranje. Ker je neki fašistovski poslanec med? poslancem svobodno izvrševanje njiho? vega mandatai Ker je medtem tudi po? slanec ljudske stranke Cavazzoni pred? ložil resolucijo, v kateri poudarja, da gre samo zbornici sodba o zakonitosti vo!utev in dostojnosti izvoljencev in da zbornica prepušča predsedniku, da naj zagotovi vsem izvoljencem svobodno izvrševanje njihovegai mandata, je Mo? digliani odstopil od svojega predloga. Vršilo se je nato glasovanje o Cavazzo« nijevem predlogu, ki je bil sprejet. Po prisegi nekaterih poslancev, ki niso bili prisegli na otvoritveni sej d, se je vršila volitev predsednika-, štirih podpredsed? nikov, osem tajnikov in dveh kvestor? jev. Za predsednika zbornice je bil iz? voljen De Ni cola, a za podpredsednika liberalec Riccio Vincenzo, bojevnik Ga? sparotto Loirigi, poslanec ljudske stranke Ma-uzti Angelo in socfUtist Casalini Giulio. Seja se je nato zaključila. RIM, 14. Današnja seja se je začela ob 15 pod predsedništvrcm začasnega pred? sednika Squitti?ja. Takoj po otvoritvi se je prečital zapisnik zadnje seje. Nato se je v rši 1 o^vst o Ii čen j e novega predsed? nika De Nicole. Začasni' predsednik ga je objel in poljubil ter mu odstopil se? dež. V pozdravnem govoru se je De Nicola naiprej zahvalil zbornici za čast. ki mu jo je izkazala. V nadaljevanju ie na^lasil, da bo odločno branil pravico vseh izvoljenih poslancev (odobravanje) in s tem obenem tu-ds) ugled zbornice, katera mora dajati deželi zglede zmer? nosti in spravljivosti in ne indiscipline. Nato je nozdravil poslance 'iiz noviii po? krajin. »Ponosen sem — je rekel — da v vašem imenu spoštljivo pozdravim tovariše iz novih pokrajin, ki niso bile podjarmljene, temveč zopet priključene k Italiji. Oni so dobili pred včerajšnji/m najvišje zagotovilo, da j,rim bo posvečena najnežnejša skrb in da se bo njih na.? rodni čut f^oboko spoštoval«. V nadalj? nih izvajanjih je predsednik Nicola ri? sal na po^ln^i prestolnega govora na? logo, ko čaka zbornico. Ko je De Nicola končal, ie bil ime? novan verifikacijski odbor. Nato je do? bil besedo ministrski predsednik Gio? litti in je predložil nujen načrt zakona za preuredbo državne uprave in skrče? nje števila uradnikov. Nujnost zak. na? črta je bila sprejeta in načrt poverjen posebni komisij1?, v proučevanje. Ko je bila imenovana komisija za sestavo od? govora na prestopni govor, se je seja ob 15'40 zaključila. Prihodnja seja. bo v po? nedeljek. Socialistični program v novi zbornici RIM, 14. Socialistična parlamentarna skupina je imela v soboto sejo, na ka? teri je določila svoj program v novi zbornici. Njen program bo med dru gim: 1.) nastopiti z vsemi silami proti Gio* ittijevi vladi; 2.) uveljaviti z vso odloč nestjo prav:co volilnih okrožij, v kate? rih se je tako okrutno poteptala volilna pravica;, 3.) zahtevati pravico do odlo? čanja o smeri vnanje politike, tako da ostane Italija daleč od vsakega novega pustolovstva in od vsakovrstnih akcij, ci so naperjene proti svobodi in avto? nomiji narodov; 4.) zopet predložiti vse zakonske načrte socialnega zna? čaja, ki jih prejšnja zbornica ni mogla proučiti, in sicer začenši od onih o so* cialnem zavarovanju in o osemurnem delu; 5.) naznačiti in podpirati konkret? no delovno politiko, ki naj, upošteva? ječ sindikatno moč, ublaži tragične po? sledice nezaposlenost!!; 6.) odločno na? stopiti v obrambo organizacijske pra? vice tudi za državne nameščence in do? sledno takoj zahtev: ti preklican je ka? zni, ki so bile določene vsled zadnjega gibanja. Na tej seji je bilo tudi sestavljeno novo vodstvo, v katerem so ti le člani socialistične stranke: Baratono, Vella, Maffi, Cazzamali, Maiolo, Musatti, Zi? locchi, Modigliano, Turati in Baldesi. Chamberlain o položaju v Gorn?i Šleziji LONDON, 14. V odgovor na neko in. terpelacijo je rekel Chamberlain v dol* nji zbornici, da se položaj v Gornji Šle* zrji na splošno no izpremenil, toda prišla so za.vezniška pojačanja in upa se, da bouo čete, s katerimi razpolaga medza* vezniška komisija, zadostovale, da sc red vzpostavi v najkrajšem času. Glcie vmesnega ozemlja je rekel, da ni bilo predlagano, naj bi c to ozemlje zasedla za dobo več let. Z oziirom na grško?tur-ski spor je Chamberlain izjavil, da se je Anglija v tem sporu držala vedno strogo nevtralno. Italijanski polkovnik Pczsnii imenovan za poveljnika medzavezniške policije VARŠAVA, 13. Za načelnika meclza? vezniške poltlcije v Gornji ŠJeziji ie bil imenovan italijanski- polkovnik Pezentii, ki pride na mesto nekega francoskega generala, kateri se povrne na Francosko Imenovanje polkovnika Pezentija je po volji Francozom č/n Angležem. Nemške čete v Gornji Šleziji se nočejo umekniti BERLIN, 14. Medzavezniška komisija je bila izdelala pred nekoliko dnevil na» črt, po katerem bi bile nemške čele in poljski vstaši morali izpraznil ozemlje, kjer je bila vstaja. Toda ta načrt se ni mogel izvršiti, ker se nemške čete niso hotele umekniti. Vsled tega je bil izr'es lan nov načrt, po katerem bi nemške čete ostale na svojih položajih, dokler se predlog generala Hoferja popolnoma ne izvrši. Pogajanja so se začela včeraj in so se danes nadaljevala. ttfš icgJa v Malnzu Krvavi izgredi in splošna stavka v Benetkah BENETKE, 14. Včeraj šlo nekoliko beneških fašistov po Campo Santa Mar? gherita mimo neke kavarne, kjer je bilo več komunistov, fvled obema gručama je prišlo do prerekanja in spopada. Pretep | se je vnel s stolicami', noži in revolverji. Fiancoski minister Lauch" \VIESBADEN, 13. Loucheur se je Podal danes predpoldne v ^lainz, kjer ie pi ">0«*voyal paradi njemu v čast. Od ti do 1J Ji!^^posvetoval z nemškim ministrom RathenaiTOm o vpr.-naniu o '? škodnine. Popoldne se je vršil zadnji sestanek, na katerem so bila. določena načela za pogajanja, ki se bodo začela v kratkem v Parizu. Oba ministra sta zvečer odpotovala iz \V-"esbadna. Zavezniki se Se n)'eo cporazurrcli o prihodnjem sestanku vrhovnega svfta PARIZ, 14. Neka vest agencije Hav'js pravi, da ni bil med zavezniškimi vi a? dami sklenjen še noben sporazum glede prihodnjega sestanka vrhovnega sveta«. Načrt razprav tudi še ni bil določen, k'SF Anglija ni še povedala svojega sta? lišča glede komisije izvedcnccv zui Gor? njo ŠIczljo. »Temps« pravi, da sicer res uradno še ni bil določen dan sestanka, ali mogoče je, da se bo vrhovni svet sestal f7Vd koncem junija, ako se Gornja Slezija ne pomiri v prihodnjih desetih dnevih in ako bo zaveznikom mogoče, da se za* vezniki do tedaj sporazumejo glede gr? ško?turškega spora. tem izročil ministrskemu predsedniku j Fašist Belo je bil ubit, dočim se je nje samokres, ki jdtve v angotr* ski vladi, je na poti v Evropo in bo obi; skal Rim, Pariz in Lonc'on. Na Rodu je Bekir beg dal sledečo izjavo: Dasi an* gorska vlada vstraja pri svojih stremi je* njih, želi vendar skleniti z zavezniki od? kritesrčen sporazum. Vsaka pustolov? ska (politika je angetrski vladi zoprna, ker so vsi, njeni člani pristaši politike zmernosti, kar velja predvsem o mini? stru za zunanje zadeve. Naša armada je mouna in čaka brez strahu napad grške vojske. Gotovi smo svoje končne zrna* ge in upamo, da bo Anglija ostala v tej vojni nevtralna. Turki izpustili angleško ujetnike LONDON, 14. Dopfenik lista »Dailv Express« javlja iz Carigrada, da so bili angleški vojni ujetniki v Trape^untu iz*= puščeni. Drugi ujetniki, ki! so bili zaprti v Kharpu, so na potu do najbližjih pristanišč. Vsled tega je angorska vMc dovolila angleškim ladjam, da se priblu žajo obili ću vkrcajo ujetnike. Ruska banka v Teheranu bo postala perzijska državna banka LONDON, 14. Novi perzijski mini? strski predsednik je naznanil, da pTed? videva program vlade sklicanje narodne skupščine, organizacijo armade po mo» dernih načelih, socialne Teforme, notranje posoiilo, nevtralnost in vzpostavitev dobrih ednošajev z vsemi sosedi. Ruska banka, kil se je pred kratkim usta? novila v Perziji, bo pretvoriena v per? zijsko državno banko s podružnicami v pokrajinah. _ Amerika Posledice zakona o omejitvi priseljevanja WASHINGTON, 13. Vsled nenad? nega izvajanja zakona o omejitvi prise* Ijevanja v Zedinjene države so nekateri itzi-i.ja.Dski in drugi parnimi, ki so bili PcIni izseljencev, prišli v new?yorško pristanišče potem, ko je zakon stopil v veljavo. Ker je vsled tega število oseb, ki so se želele izkrcati, prekašalo dolo? čeni ko' čnik, je posredovalo italijansko poslaništvo v \Vashingtonu in je do? se^lo, ^ cfo so se vsi izseljenci pravilno rzkrcali s tem, da bo v mesce« juliju sprejeto toliko manj italijanskih fese? Ijcncev, kolikor se jih jo to pot preveč izkrcalo. Musila Osebne borbe med Drvaki sovjetske oblasti? HELSINGSFORS, 12. Petrograjski in moskovski komunistični krogi pričaku? jejo z veliko napetostjo Trockrev na? stop na shodu III. intemac'on'sle, ki se otvori jutri. Trockij bo imel dolg govor katerega pripravlja že dolgo in za katei rega so mu trije nemški profesorji na? rodnega gospodarstva dfcfti obilne po* datke. Trocki seli zopet v ospredje in njegov vpliv, ki je bil utihnil, se začenja zopet čutiti. Pravijo, da bo Trocki, na? domestil Lenina v predsedstvu osred? njega izvršilnega odbora ruskih sovje-tov. Prošnja Ogrske za sprejem v Zvezo narodov 2ENEVA, 14. Uradna prošnja ogreke vlade za sprejem v Zvezo narodov bo na dnevnem redu prihodnjega občnega ebora Zveze narodov. PODLISTEK Jugoslorcnl v rimski zbornici. V posebnem dopisu iz Rima razpravlja dopisnik tukajšnjega *Lavoratore« o namerah in načrtih Nemcev in Jugoslovenov v rimski zbornici. Nemci da so izjavili, da se niso udeležili »kraljevske seje« zato, ker so tudi oni po mišljenju republikanci. O jugoslovenskih poslancih pa pravi dopisnik: »Ti so se udeležili »kraljevske seje«. Če bi se ne bili udeležili, bi mogli dati to povoda za kriva tolmačenja. Oni smatrajo to sejo kakor vsako drugo sejo. Oni morajo braniti določene politične interese in vprašanje vladavine je r.a njih povsem brezpomembno. Po vsem tem in po drugih znakih je soditi, da bodo jugosloven-poslanci zasledovali v Rimu politiko, kakršno so zasle^o vali italijanski orodni poslanci S5 Dunaju.« — K emu bi bilo pripomniti, da so naši poslanci že davno izjavili, ca bo njihovo parlamentarno delovanje posvečeno blaginji našega prebivalstva in da jim bo cilj ta, da se odpravijo neštete krivice, ki se gode naš-mu ljudstvu v političnem in gospodarskem pogledu. Najodločneje pa protestiramo proti temu, da se naši poslanci postavljajo v isto vrsto z nekdanjimi italijanskimi komorističnimi poslanci v dunajski zbomci. i i so bili v Trstu tuleči opozicijonalni volkovi, na Dunaju so bili pa krotka jagnjeta, ki so kar jedla iz - vladine roke in glasovala vladi vse kredite za vojne priprave proti — Italiji! Znano je bilo, da ni imela avstrijska vlada z nobeno parlamentarno skupino tako malo preglavic kakor ravno z italijansko. Časih je padla zavoljo lepšega javno res kaka opozicijonalna beseda, ali za kulisami so bili italijanski poslanci — krotka jagnjeta. Taka neiskrena, hinavska in dvolična politika jim je sicer denašala — odlična mesta, odlikovanji, križce in tudi Fran losipove rede — ali r.i jim donašala — časti! Zato je naravnost žaljivo, če se hoče našim poslancem podtikati, da bodo v Rimu ubirali poti kakega komendatorja Rizzija. Boj proti visokim cnaam ni osredotočen samo na Trst in ne samo na Italijo in ne samo na Evropo, ker previsoke cene so rana, na kateri trpe vse države, posebno pa one, ki so bile po vojni direktno prizadete. Ta rana se ne da izlečiti črez noč in tudi ne s posameznimi nastopi v posameznih krajih. Boj proti visokim cenam v Trstu, ki je dobil zadnje dni že zelo oster značaj, ni direktno naperjen proti splošni svetovni rani, temveč v prvi vrsti proti domačini navijalcem cen, ki so naredili tukajšnje gospodarsko življenje neznosno. Ta boj mora pozdraviti vsaka stranka in pozdravile so ga res vse tržaške stranke, od komunistov in socialistov do fašistov. Pozdravljamo ga z vsem srcem tudi mi kot zastopniki jugoslovanskega delavskega in kmetske^a ljudstva v teh krajih. Smatramo za svojo dolž nosi, da točno določimo v tem boju svoje stališče, tem boli. ker nam kažejo zadnji dogodki, da bi se znal obrniti sunek ravno in samo proti onim, ki vsled visokih cen najbolj trpe in ki bi se z navdušenjem priključili vsaki akciji proti njim. Gre za duševne in telesne delavce in za kmete. Delavstvo se bo upravičeno veselilo vsake akcije, ki gre za tem, da mu na redi razmere bolj znosne. In boj proti visokim cenam je taka akciia. Tudi kmetje bi se vz radostili, ko bi slišali, da bodo mogli odslej kupovati sladkor, kavo, obleko in crodie po cenah, ki so razmerne cenam, po katerih morajo prodajati svoje pridelke. Kmetsko in de-'avsko ljudstvo je torej združeno v boju proti navijalcem cen, ker vsa delavska gibanja imajo za vzrok neznosno draginjo, kateri niso njihove borne mezde kos, in neznosna draginja industrijskih predmetov sili zopet kmetsko ljudstvo, da dvigne cene svojim pridelkom, če se hoče preživeti. Udariti je treba terej glavo, »pri kateri riba žsurdil« In udarec mora biti naperjen tako, da se z znižzn}cm ne z-ii-žajo tudi čelaveke plače, ker potem bomo zopet, kjer smo bili prej. PrliisaSH fe treba navzgor ne navzdol' Poudarjamo to, ker včerajšnji dogodki na obrežju in po mestnih tr£ih upravi čuje jo naše najhujše dvome in sume kakor tudi naš najbolj cdlcčni protest. Če bi imele fašistovske organizacije res iskrene namene s svojo sedanjo akcijo proti draginji, bi pritisnile industrijalce in veletrgovce, ne pa ubogega kmetiča, ki je pripeljal svoje s trdim delom nabrane pridelke v Trst, kjer bo kupil za izkupiček predmete, kateri so sorazmerno trikrat dražji ec£o njegovo sorazmerno res dra^o bisgo. Včeraj smo videli, kako so se raz metavali in kradli kmetski žulji, nismo pa še videli in bržkone tudi nc bomo, da bi se tako razmetavali predmeti, ki so last velekapitali-stov. Ugotavljamo to samo zaradi primere, ker kakor protestiramo proti včerajšnjemu nasto-nu fašistovskih organizacij proti kmetskemu ljudstvu, ki je prisiljeno višati cene svojim pridelkom, če hoče živeti in obdelovati svojo zemljo, tako bi bili odločno proti drugi strani, ki je glavni krivec sedanjih razmer. V prvi vrsti so namreč v to poklicane oblasti, če pa te nočejo ukrepati, potem odobravamo vsaki, še tako odločen nastop, samo pod pogojem, da se ne izpremeni v — vandaliiem. Cene živilom. Mestni magistrat tržaški ob javlja: 13. t. m. predpoldne so se sestali v rotovžu na pobudo izrednega komisarja viteza Villa-Sante predstavniki glavnih udruženj trgovcev z jestvinami in s prekajenim mesom, udruženj gostilničarjev, krčmarjev, sladščičar-narjev kakor tudi zastopniki zac zastopniki zadrug in miro-dilmcarjev. Zbrali so se, da razpravljajo o potrebi, kako naj Te cene raznemu blagu čim prej in čim izdatneje znižajo. Nekateri izmed zastopnikov so izjavili, da bremenijo aa tržaških podjetjih veliko večji»stroiki kakor so običajni v drugih mestih kraljevstva. V Trstu so delovne meči dražje kakor drugod in to velja tudi za obratne stroSke. Kljub temu so se vsi strinjali v tem, da se bodo nekatera znižanja dala vendar izvesti. Tako je n. pr. napo- vedal zastopnik konzorcija kavarnarfev, da se bodo cene sladoledu in pivti v steklenicah znižale; zastopnik gostilničarjev in krčmarjev je izjavil, da se bo vršilo tekom tega tedna zborovanje gostilničarjev !n krčmarejv, na katerem bodo sklenili znižati cene nekaterim živilom in vinu; zastopnik mirodilničarjev je tudi obljubil, da bo objavil tekom tedna znižanje cen nekaterim vrstam blaga. Zastopniki večjih zadrug so obrazložili vzroke, iz katerih znižanje cen živilom v Trstu tako počasi napreduje. Opozarjali so predvsem na to, da so delovne moči v Trstu slej ko prej jako dra^'e. so transporti združeni s si-nimi s?ro5ki, tudi so cene vozilom visoke in je njihovo vzdrževanje jako drago. Vrhu tega so se najemnine za poslovne lokale v zadnjem času znatno zvišale. Vse to ima za posledico, da so obratni stroški, kateri bremenijo na posameznih podjetjih, silno visoki. Navzlic temu, so rekli zastopniki zadrug, so v poslednjem času cenc nekalerim vrstam blaga znatno padle. Zadruge se bodo potrudile, da se znižajo cene tudi drugim vrstam blaga, čim padejo stroški proizvodnje in drugi, postranski izdatki Magistrat pričakuje, da bo kmalu lahko objavil znižanje cen, ki ga bodo sklenili gostilničarji in mirodilniČarji; tudi bo objavljal vsak teden cene glavnim živilom, zelenjavi in sadju. — Trst, 14. junija 1921. — Mestni magistrat tržaški. Fašisti »znižali« cene socivja po vseh tržaških trgih. Včeraj zjutraj, par minut pred dohodom prvega parnika iz Istre, so se zbirale po vseh pomolih, kjer so se imeli ustaviti istrski parniki, večje gruče fašistov. Okoli 7. ure je priplul v mesto parnik iz Kopra. Komaj se je parnik ustavil, že so planili v njega fašisti ter zaukazali vsem kmetom in kmeticam, ki so prinesle v mesto sadje, krompir, zelenjavo in mleko, da bi ga potem prodali na trgih, da morajo prodati vse blago po znižanih cenah t. j. za 60 odstotkov ceneje. Kmetje in kmetice so se temu nekaj časa upirali, toda pozneje, ko so jim fašisti zagrozili, da jim bodo odvzeli brezplačno vso blago, so se vdali ter nesii sečivje v spremstvu fašistov na trg Ko so pripijuli potem v mesto še drugi parniki, so napravili fašisti s kmeti isto, kar s prvimi. Vse sočivje in mleko je bilo razdeljeno na trgih branjevcem, ki so plačali po nalogu fašistov kmetom črešnje po 80 vin. namesto po 2'50 L, mleko po 60 vin. mesto po 1'60 L itd. Kmalu potem so prišle iz vseh strani ženske; se postavile v dolgo vrsto ter kupovale ceno mleko in sočivje . . . Da je bil na trgu red in da se ni prodajalo blago dražje, kakor so napravili »cenik« fašisti, so pazili fašisti. Okoli 11. ure se je vse sočivje razprodalo, in ženske so odhajale s trga z radostnim srcem in s polnimi »boršami« krompirja in sadja Med tem Časom so se kmetje in fašisti pogajali za jutrajšni dan. Fašisti so izjavili, da bodo napravili jutri isto kot danes; kmetje so pa bili mnenja, da ne bodo prinesli jutri v mesto n?če3ar. Nato so izjavili fašisti: »Če ne prinesete jutri v mesto blaga, gremo mi ponj na njivel . . . Tajništvo »Odseka za pomoč Istri« javlja: Nekatere cenjene dame so darovale nekaj obleke, perila in obuvala za nesrečneže, katerim je imetje zgorelo ali bilo hudobno uničeno. Darovi se dalje sprejemajo, ker nabrani predmeti niti z daleka ne zadostujejo, da se ljudem da vsaj najnujnejše. Imena ceni. dam bomo objavili, ko jih bo več skupaj. Pri tej priliki se obrnemo s prošnjo tudi na druge cenj. dame, da nam pomagajo pri naši akciji. Osemnajst komunistov izpuščenih. Od okoli 50 komunistov, ki so bili aretirani pred volitvami prilikom odkritja bomb, jih je bilo včeraj 18 izpuščenih na svobodo, ker je preiskava ugotovila, da so nedolžni. Zaključek šolskega leta. Generalni civilni komisariat je odredil, da se ima šolsko leto 1920—1921 na ljudskih in meščanskih šolah ter vadnicah zaključiti 16. julija t. 1. Za učence se pričnejo počitnice že 17. julija, dočim pa morajo učitelji, voditelji in ravnatelji dokončati zaključna dela, preden nastopijo počitnice. Tozadeven odlok je objavljen v uradnem listu »L'Csservatore Triestino« od 13. junija t. 1. Poštna služba zopet redna. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se poštna služba vrši zopet redno po vsem kraljevstvu. Kočijaž, katerega imenujejo njegovi kolegi »Soraosso«, je bil na policiji zaslišan in izjavil naslednje: »Aurelijo Del Campo sem poznal še, ko sva bixa otroka. Toda pred dolgimi leti se je poročila Aurelija radi družinskih razmer z nekim Del Conte, od katerega se je pa kmalu potem ločila.t Tudi jaz sem se poročil in se takisto ločil. Pred petimi leti sem se srečal z Aurelijo ter jo izbral za prijateljico. Toda nieno priia-teljstvo je bilo izumrlo: da bi pozabila svoje ! nekdanje lepe dni, se je vdala grdi strasti — pijančevanju. Jaz sem jo svaril, naj se odvadi, toc-a zaman. Ker ni poslužila mojih svaril, sem jo pred tremi meseci zapustil. Danes zvečer, ko sem sedel v Devetakovi gostilni, je prišla Aurelija mimo m?ne in jaz sem jo naprosil, naj se sprijazni z menoj. Ko jc odgovorila: »Kari pusti me pri miru«, sem potegnil iz žepa samokres ter jo hotel z r.jim samo ustrašiti . . . Bog mi bodi priča, da jo nisem hotel umoriti! Ko je zgovoril kočijaž te besede, so ga odpeljali v zapor v ulici Coroneo. V past sla s3 ujela. Veerai popoldne sta odmrla dva tička s ponarejenimi ključi stanovanje Roberta Lipovica v ulici Acque št. 16. Ravno ko sla si ogledala tička stanovanje, je vstopil last nik, prijel oba mladeniča ter ju peljal na policijski komisariat v ulici Bachi. Tam sta izjavila, da se pišeta Marijan Macor, stanujoč v ulici del Rivo št. 9 in Franc Cucagna, stanujoč v ulici Garibaldi št. 15. Ko sta ju preiskali, so našli pri enem daljnogled, par uhanov, in en ustnik iz slonove kosti. Vse tri stvari so bile ukradene v Lipovičevem stanovanju. Odpeli na sta bila v zapor v ulici Coroneo . Švicarski tečaji ŽENEVA, 13. Lira 29*65, marka! aystr- krOTla 1'25. angl. funt 2241fr. frank 47'2875, dolar 5'97. JUGOSLAVIJA se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2—, Debele črke 40 stotink bc-Scda' Naia2an^a pristojbina L 4'—. Kdcr išče službo, plača polemično ceno. ŠIVILJA išče dela pri družinah na domu. Naslov pri upravništvu. 994 IŠČEM za takojšni nastop pridnega fotografskega pomočnika. Ponudbe na Jos. Nardin iotogra! Idrija. _________950 P^PDA p skoraj nova oprava za prodajalno. occrcola S. Pietro št. 20. 992 Osroel m nesrečne žrtua v Istri Pavla Kočevar nab. pola št. 86 L 237*05. — Marija ŠLolfa nab. pola št. 87 L 252. — Vese! družba v narodnem društvu L 109. — Na svatbi Pavle Kalister nabralo se je v RakitniWi L 216. — Mesto venca na grob pok. drja. Ivure-liča, glej »Edinost« 5. 6. št. 132 L 1130. — Anton Mihec je nabral v Kubedu L 140, med temi so dali F. Škvarč L 10, po 5 L so darovali F. Segulin, »Narodna zavest«, P. Škergat, lv. M. Jakomin, K. Roje, I. Udovič, J. Jakomin, Iv. Jakomin, Iv. Jakomin (31), P. Vidali, vdova Pavlič, J. Dariš, Iv. Mihevc (b), J. Udovič (1), J. Mihec (29); po 4 lire: Jakomin Urša, Jakomin A. (52), brata Iv. in J. Jakomin 6 L. — V Gračišču nabral L 79 po 10 L je dal: Franca A.; po 5 L so dali: A. Udovič, Kovačič, Iv. Franca, P. Babič, A. Franca, J. Franca, A. Kocijančič, A. Babič, »Capovilla«, Delavsko podporno društvo v Trstu L 100. — Angelj Marte-lanc, Sv. Ivan L 20. — Zadnji izkaz 44.753'75 L, 20 din. in 10 frankov, skupaj 47.036 39 L, 20 dinarjev in 10 fr. Na občnem zboru podružnice Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Prestranku-Matenjivasi so darovali za Istrske pogorelee sledeči: 2nideršič Milan L 44; po 5 lir so darovali: Stepančič Ivo, Pečar Ivo, Slavec Josip, Pičur Štefan, Se-nec Anton, Boles Ivan, Gcrup Franc, Debeuc Matija, Ornač Jožef, Dcleš Jožef, Hvala Rudolf, Milharčič Anton, Šore Franc, Križaj Ivan, Križaj Anton, Križaj Franc, Milharčič Anton, Žitko Gaspar, Žig-raan Franc, Vandel Ivan, Srebotnjak Anton, Vadnal Matevž, Černač Matevž, Klemene Ivan, Gorup Luka, Vcdopivec Josip, Kamel Ivan, Cork Franc, Hrovatin Miha, Malneršič Jakob, Ženko Matija, Maver Martin, Berguč Franc; po 4 lire: Vekar Ivan; po 2 liri: Milauc Andrej, Ogrižek Ivan, Mu/ina Franc, Mija-tovič Fabljan, Ženko Jakob, Klemene Jakcb, Bole Andrej, Krnel Jakob, Klemene Jožef, Skvarča Andrej, Ogriiek Ivan, Abram Franc, Novak Anton; po 1 liro: Abram Mihael, Pen-ko Jakcb, Černač Miha, Malneršič Jakob. Josip Hrovatin iz Lonjerja ker se ni udeležil; volilnega boia daruje 10 lir. Skupaj L 253. LEKCIJE vseh šolskih predmetov po zmerni ceni. Uredništvo »Scienlia« ul. Foscolo 2. __993 GLASOVJRJA in več violinov prodam Vse v najboljšem stanju. Iv. Kačin, izdel. harmonijev in orgel, Gorica, via deila Croce 10. ; 991 PiSA^Nl SiAOJ, skoraj nov, znamka »Yost«, se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo. 990 TRGOVCI Z DRVMI POZOR! Oddajam drva za kurivo na 25 cm d. rezane, cepljene in vi butance vezane. A. Intihar, Sv. Jošt pošta Kranj, Slovenija. 989 KISA z gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom, eno uro od posiaje St. Peter na Krasu se ceno proda. Zraven se proda tudi nekaj oralov zemljišča, hrastovega ali pa jelki-novega gozda. Poizvedbe pri Francu Sever, Sv. Peter na Krasu. 957 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 POSESTVO v Krajni vasi pri Dutovljah proda. Stavba za vsako obrt, več njiv, trav nikov in gozd. Natančnejša pojasnila daj« Žerjal, Pliskovica 44. 97? KOZA z miadiči se proda v ulici Tesa št. 31 ^ 980 ENONADSTROPNA prostorna hiša v najbolj, sem stanju pri postaji v Dobravljah v kateri je že stara gostilna, se proda. Zraven je kos zemljišča in vrt ter izborna klet. Pojasnila daje Ivan Kobal trgovec Ajdovščina. 9S1 TAPETNIK išče dela. Govori slovensko, nemško in italijansko. Naslov pri upravništvu. 983 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (peštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) 5t. 36 priporoča se svojim serojakom. {35 ZLATO in frebrae krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 j PO-OR! Srebrne krone in zlato po najviStih cenah plačuje edini grosist Belleli Vila, Via Madonnina 10, I. 74Q KROJAČNICA Avgust Sfufar, ul. S. Francesco DA ssisi St. 34. III. nad. ediua dobroznan« krojačnica v Trstu. 23 KAJ KUPITI f\ istega Ljubezenska žaloigra v ulici del Toro. Pred snočnjim okoli 11. ure se je odigral pred gostilno g. Devetaka, kl se nahaja na vogalu ulice del Toro in ulice della Ginnastica, krvav prizor, provzroČen po nesrečni ljubezni. Pred omenjeno gostilno je sedel za gostilniško mizo 33 letni kočijaž Kari Mayerberger, stanujoč v ulici Molin a vento št 30 in z njim še dva druga mladeniča, Mayerbergerjeva prijatelja. Nekaj minut pred 11. uro je Š;a mimo kočijaža mlada ženska, katera je bila, kakor smo pozneje izvedeli, kočijaževa ljubimka. Takoj, ko jo Je videl Mayerberger, je vstal ves razkačen izza mize ter zavpil nad njo neke nerazumljive besede. Ljubimka se je za hip ustavila; ga premerila od nog do glave ter nato odgovorila: »Kari, pusti me pri miru, sicer . . .« Razjarjen kočijaž ni poslušal njenih besed. V hitri naglici je potegnil iz žepa nabasan samokres, ga nameril na žensko in ustrelil dvakrat Na to je hotel pobegniti. 2enska, ki je bila zadeta v desno sence in v hrbtenico, se je zgrudila nezavestna na tla. Na pomoč sta prihitela dva stražnika ter aretirala kočijaža in ga odvedi^ na policijo. Na lice mesta je prišel tudi zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpeljati ranjenko v mestno bolnišnico, kjer je izdihnila. Iz Herpclj. O priliki zlate poroke Franca in Urše Benčič iz Herpelj so ožji sorodniki nabrali za šel. knjižnico v Herpeljah 20 lir, za kar si jim podpisano v imenu šolske mladine toplo zahvaljuje. Vodstvo šole. ikes ■ i © KDOR HOČE KDOR HOČE : KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« AJ PRODATI Tatvina v hotelu Venezia. Že tretjič so tekom enega leia vdrli neznani tatovi v goriško restavracijo Venezia, v ulici Angiolina. Zadnjič so tatovi vdrli v hišo v nedeljo zjutraj okoli 4. ure. Prišli so v klet in odnesli zimsko perilo, obstoječe v prvi vrsti iz dragih odej. Škoda znaša par tisoč lir. Lastnik je tatvino naznanil policiji. Kdor pozna delovanje in spretnost goriških orožnikov je trdno prepričan, da orožniki tatov čisto gotovo ne bedo ulovili. V. F. B. V malem svetu (62) o.CŽ f1 i Kli,nar>a' elegan., veselega mladica, k, se ,e brezbrižno udajal življenju, k. a imel na ,e21ku le domisleke, iale in nv vacne družabne razgovore, pri katerih je im,-gla tudi ona tekmovati z njim. Ali tega, kar fe govoril seda, ni razumela popolnoma, ali, navdušilo ,e. Iz začetka ga je poslušala začudeno, raziagajnč si. da ga je nesreča sedaj izpremenila, a potem jo je vedno bolj nadvla-dovaio tisto, kar je zajemalo njega in prehajalo nanjo, ter je tudi sama občutila dotik tistega čudnega, o Čemur je govoril on. To jc tako vzneslo, da je za hip občutila skoro jezo iz strahu pred tistim, kar je on slutil. Prijela g a je za roko ter zašepnila: — Kako čudno je to ; jaz nisem še nikdar občutila kaj takega. Bila sta oba tako obvzeta od te večne in ■>ovsodne tajinstvenosti, da sta pozabila nase, na svoje stanje m na ainožino vsega tistega kar sta imela drug drugemu. Nista vedela, koliko časa je minilo, ko sta tako skupno sedela v globokem stiku svojih duš, ali, moralo je biti dolgo, ker je mladi sodnik začel iz stranske sobe gledati semkaj skozi vrata. Bil je že nestrpen. Slednjič je pristopil k njima v sobo in je, pristopivši k Ivanki, vprašal z lju beznivim nasmehom: — Sta se-li dogovorila, boste pomagali zaročencu? Gospodarstvo — Nova ogrska paroplovna družba. V prostorih lesne banke se je vršil ustanovni občni zbor paroplovne družbe »Ancora«. Novo podjetje je delniška družba. Ustanovili so ga bivši častniki ogrske pomorske plovbe. Družba ima namen, zagotoviti ogrskim pomorščakom službo in jim omogočiti, da nadaljujejo svoj poklic. Delniška glavnica znaša 15 miljonov kron. — Jugoslovenska vlada prevzame bosanske industrijske že'eznice. Ministrski svet v Bel-gradu je sklenil, prevzeti industrijske železnice lesnega podjetja »Steinbeiss« v državni obrat. Gre za proge Prijedor - Knin - Srnetica - Jajce. Vlada bo železnice izpopolnila, tako da se bodo rabile lahko tudi za osebni in blagovni promet vobče. vM 50 irrcv flarn C. Vecchiet - AJcolea Trst - l!ia Dsnlzeiti i\. 3 - Trs! Borzna poročila, Tečafl: V Trstu, dne 14. junija 1921. >•«••*•••»••* 300 kupite nn'laije potoni realitetne pisarne K.1ROL OaErNZK, Ce!jev ul. TcIrcp.Ha ttsv. 3. Krasno po=L*stv»»: 300 oralov, 72 id • uomija hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živ e, 7 konj' svinje, velik inventar, c< na okoii 5 0.C0 ir. Parni mlin in parna ;a a, gozd in 1250 n;3 drv pri žagi 2 hiSi, ve ik inventar, Vollgatter 5-x».« 00 Lir! Veliko ključavničarstvo na stroje, v mestu za 100.0 0 L. Kra-no posestva, 64 rralov, pri Celju, lepn hiša, 6 sob, gospodarsko poslopje, 14 glav Živine, inventar L 200 000. Kmetijska posestvo vsake vrstr, trgovine, gostilne, trgovine, z gostilno, tovarne, mlini, htge in vile. (159 gospica, kako da Ivanka se je vznemirila. Toliko časa fe Že tu, ali, o pravi svrhi svojega prihoda, o na- činu kako naj se Rudolf osvobodi, nista govorila. Sedaj ji je zopet stopila pred oči vsa resnost položaja, je rekla sodniku _ z obupom na svojem lepem obrazu, ki je sijal v Se veči lepoti s tem globokim občutkom — Moj Bog, gospod, kaj aaj storimo? Je-li kak način^po katerem bi se moglo Rudolfa pomagati, da pride vsaj do svobode? — Je, brez dvoma — je odgovoril sodnik, vedno z ljubeznjivim nasmehom v rjavih očeh in izpod debelih brk, ki so se zdele preobilne za njegovo malo postavo. Ako bi se položila potrebna svota, bi mogli gospoda izpustiti na svobodo. — Koliko iznaša ta svota? je vprašala I-vanka zaskrbljeno. — Dva tisočaka. Ivanka je vzdihnila In pogledala Rudolfa, ki je bil potrt. Odkodi vzeti dva tisočaka? On gotovo ni vedel tega, ker, Če bi vedel, bi bil zadregi,^ gledajoč na konca svojih čeveljčkov, s katerimi je nestrpno trkala po podu, ji je šinila v glavo neka misel. Vzravnala se je in je, obrniv£i se h Klinarju, vprašala: Kaj misliš ti, Rudolf, če bi mogel ti sam svoji materi in svojemu stricu z Živo besedo oredočitf svnin nesrečo, ali bi te stric odbil? Jadranska banka •••••• ...... Cosulich ........ Dalmatia Gerollmfch............... Libera Triestina............. Llojrd .. • •.............. Lussino ................. Martinolfch............... Oceania ................ Premuda................ Tripcovich............... Ampelea................ Cement Dalmatia ............ Cement Spalato............. Tnia valata na tržsSkem trgn; avstrijsko-nemške krone....... 3.25— 3.50 češkoslovaške krone........28.--29 — J™^1 • ....................58.-- 60.- ^J1................ 32-- 3 50 marke • ...........- . 5r8 50— 29 50 doJarJ».............. 19 40- 19 60 francoski franki.......... 156-50—157.50 švicnr&ki franki..........33+i.--340 - angleški funti papirnati....... 74.-- 74 50 angleški funti, zlati........ 86.- 88 — napoleoni............ . 70.--72 _ 357] 272 1334 473 1650 810 197 340 370 349 5lJ0 337 850 S8 ZSKRE G SKMfOi! SiiOjHffie U&li F? $ 5 Jfafik fiJ I te? k L li j via Caucmr st, izredna prodaja IS PO JfiKlI R'ZMl C2R3&. G6