228
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 60.
Rezidencije naše cesarske hiše.
(Konec.)
Druga rezidencija je Belvedere na Dunaju. Zidali so ta grad od 1693. do 1724. 1. po načrtih Hildebrandovih. Gospodar mu je bil Evgen Savojski, in je tudi stanoval v njem do smrti. Ima dva oddelka, v dolenjem shranjujejo „ambraško zbirko", in še druge starinske reči, v gorenjem ali v pravem gradu nahaja se galerija slik. Vrt je uravnan po francoskem ukusu, v spodnjem koncu so košati drevoredi, in v gorenjem lepe tratine, vodometi in cvetličnjaki. Galerija slik je bila ustanovljena 1777. L, ter ima vsega vkup 1500 izbranih komadov. Tu so zastopani mojsterski izdelki iz beneške šole, potem sta še Durer in Rubens, in prav to daje osobito veljavo in ceno tej zbirki. V tem oziru je ne odkriluje nobena druga galerija. Poseben oddelek je odločen novejšim umotvorom.
Tretji cesarski grad je Schonbrunn blizo Dunaja. S prvega je bil lovski grad cesarja Matije. Sedanjo zgradbo je začel graditi cesar Leopold L po načrtih Fi-scherja in Erlacha, dodelala jo je Marija Terezija 1750. leta. Napoleon I. je imel tu glavni stan 1805. 1. in 1809. L, in 22. julija 1832. 1. umrl mu je tu sin v oni isti sobi, v kateri je tudi on stanoval. Razsežni vrt je uravnan po francoskem ukusu osemnajstega stoletja. Za gradom je višina (237 ™f), s katere imaš krasen razgled na Dunaj. Tudi še marsikaj druzega mičnega vidiš tu, na primer: veličastne vodomete, velikansk zverinjak, in botaniški vrt, ki je eden najbogatejših na svetu.
Četrti cesarski grad je Laxenburg ob Schwechati tudi blizo Dunaja. Sezidali so ga uže 1377. 1., ali 1600. leta so vsega predelali. Znamenit je razsežni in krasni park, prav gotovo je eden najlepših angleških parkov, kar jih Evropa ima. Odprt je občinstvu dan na dan, kakor tudi Schonbrunnski. Ta ogromni park je razprostrt tudi čez sedemnajst malih otokov, ima velik nbnjak, lep vodopad, prijetne šumice in mastne travnike. Grad sam na sebi se ne odlikuje po stavbi svoji, pač pa nekatera druga zidanja jako zvišujejo lepoto okoličino. Na primer: Dianin tempelj, grob Rudolfa Habsburškega, švicarska majarija, vzlasti pa Franov grad, ki je v srednjeveškem ukusu sezidan, ter shranjuje v notranjih prostorih bogato zbirko starin in spomenikov iz srednjega veka. S stolpa imaš lep razgled na štajerske planine, in na litavske gore.
Peta rezidencija je „stolni grad" v Budapešti. Zgradila ga je Marija Terezija. Ker je 1849. 1. zelo pogorel,
prftHAlflli   &f\   ga   jako   krasno.      Sob   imu   903;    v    prootolui
dvorani odpira kralj ogerski državni zbor, in v neki sobi levega krila so shranjena kraljevska odličja ogerska: krona sv. Štefana, žezlo, državno jabolko, meč in plašč. Z grajskega vrta je lep razgled na Pešto.
Nekako 35 %n od Budapešte ob železnici v Kašovo stoji kraljevski grad Godollo Tu vzlasti rada stanujeta presvitli cesar in cesarica, kedar prihajata na Ogersko. Ta grad so Ogri poklonili na dar cesarju Franu Josipu L ob kronanju kraljem ogerskim. Ne odlikuje se po lepi arhitektonski stavbi, pač pa po dražestni leži sredi prekrasnega parka in po velikem zverinjaku.
Sedma rezidencija je kraljevski grad v Pragi, ki ima 440 sob. Vogalni kamen temu razsežnemu poslopju je vložil Karol IV., zidal ga je dolgo Vladislav II., od 1484. do 1502. L, nadaljeval je Ferdinand L, in dozidala ga je Marija Terezija od 1757. do 1775. 1. Jako zanimiva je 68 7 dolga, 19 "/ široka in 13 m/ visoka dvorana Vladislavova. Tu so prisegali zvestobo kralju. Zanimiva je tudi kapela, pa nemška in španjska dvorana. Skozi okno stare deželne dvorane dal je 23. maja 1618. leta grof Thurn vreči Martinica in Slavata, kar je dalo prvi povod grozni tridesetletni vojski.
Prekrasna je slednjič tudi osma rezidencija, razsežni cesarski grad v Salzburgu.