razmišljanja
31
Geografija prostega časa (vključno z
geografijo turizma kot posebnim
vidikom) kot specifično delovno
področje družbene geografije temelji
na ugotovitvi, da sodijo dejavnosti
prostega časa med osnovne funkcije
človekovega delovanja.
Na poseben položaj tega geo-
grafskega delovnega področja vpliva-
jo naslednje prvine.
Poseben pomen narave kot rekre-
acijskega potenciala. Naravno okol-
je je materialna podlaga za zado-
voljevanje različnih prostočasnih
dejavnosti. Nekatere naravne prvine,
ki sicer nimajo drugega gospo-
darskega pomena, postanejo s
prostočasnim povpraševanjem
ekonomska dobrina.
Med dejavnosti, ki so namenjene
preživljanju prostega časa, je vklju-
čeno izredno veliko različnih
gospodarskih in negospodarskih
dejavnosti, vendar pa vzpodbuja
prosti čas tudi povsem specifične
dejavnosti in objekte, ki predstav-
ljajo v pokrajini značilne in samo-
svoje pokrajinske funkcije in struk-
ture.
Dejavniki, ki vplivajo na prostočas-
no povpraševanje in ponudbo ter
tolmačijo pokrajinsko stvarnost,
predstavljajo v mnogočem speci-
fične zakonitosti pokrajinskega
razvoja.
Pokrajinski učinki preživljanja
prostega časa se razraščajo!
Trend transformacije prostočasnega
sektorja od nekdanjih, pasivnejših
oblik preživljanja prostega časa
(namenjenih zlasti počitku in spros-
titvi), preko aktivnejših dejavnosti za
krepitev duševnih in telesnih moči,
do prostočasnih oblik, namenjenih
širjenju obzorja, osebnega razvoja in
uveljavljanja, samopotrjevanja in
samouresničevanja, se odraža v ne-
nehnem porajanju novih in v razve-
janosti obstoječih prostočasnih aktiv-
nosti. S tem se povečujejo in širijo
tudi pokrajinski vplivi, saj se pojavlja
čedalje širši seznam prostočasne
infrastrukture in oblik rabe tal.
Aplikativni pomen geografije
prostega časa
Analize in ocenjevanja razvoja pros-
točasnih dejavnosti so do petdesetih
let 20. stoletja poudarjala predvsem
njihove pozitivne vplive na preo-
brazbo pokrajinskih struktur, zlasti
njihovo vlogo pri ohranjanju funk-
cionalnega življenjskega in gospo-
darskega prostora na območjih
splošnega razvojnega zastoja.
Množičen razvoj prostočasnih
dejavnosti po letu 1950 pa je težišče
analiz prevesil v ugotavljanje prob-
lematičnih sprememb, kot so:
posledice prezasičenosti rekreacij-
skih območij, naselij in prometne
infrastrukture, neuravnovešene social-
ne strukture oziroma disparitete v
turističnih receptivnih območjih ter
različne oblike obremenjevanja
okolja in pokrajine. Te ugotovitve so
sprožile tudi specifično usmerjanje
raziskovanja za potrebe regionalne-
ga in prostorskega planiranja, pred-
vsem z analizami prostora (t.j.
raziskovanjem obstoječih struktur), z
ocenjevanjem prostora z vidika
primernosti za prostočasne dejav-
nosti (naravnih in kulturnih dobrin),
vključujoč pri tem tudi bodoči razvoj
in problematiko alternativnih smer-
nic prostorskega razvoja.
Zahvaljujoč prav poznavanju in
razumevanju vezi med naravo in
družbo in vplivov tega delovanja na
pokrajino so v preteklih petdesetih
letih mnogi slovenski geografi našli
težišče svojega poklicnega dela v
institucijah in zavodih, ki se ukvarjajo
z urejanjem prostora oziroma s
prostorskim planiranjem in z
varstvom narave. Ob tem je bila nji-
hova prednost zlasti v tem, da pri
vprašanjih, ki so se nanašala na
področje prostega časa (in turizma),
niso gledali ozko in enostransko ali
sektorsko. Resnici na ljubo pa je
potrebno omeniti, da jim je manjka-
lo poznavanje nekaterih področij,
zlasti pravnih ukrepov, s katerimi
skuša država (družba) aktivno ali
restriktivno vplivati na urejanje pros-
tora. Ta manjko znanja so morali
običajno samoiniciativno odpravljati
med svojim delom.
Izobraževanje in zaposlovanje
geografov na področju prosto-
časnih (turističnih dejavnosti)
V preteklih letih so se geografi (razen
na predhodno omenjenih institucijah
in v upravnih organih za prostorsko
urejanje in planiranje) vključevali de-
loma tudi v delo turističnih nosilcev v
ožjem smislu, zlasti v: statistični službi,
turističnih agencijah, zbornicah in v
lokalnih turističnih organizacijah in
društvih. V zvezi z udejstvovanjem v
teh ustanovah se, in to ne zgolj pri
geografih, temveč tudi pri drugih izo-
brazbenih profilih, odpirajo dileme, ki
izhajajo iz sledečih dejstev.
Dejstvo, da je preživljanje proste-
ga časa (turizem) kompleksen
pojav, kjer se močno povezujejo
raznovrstni elementi: sociološki,
ekonomski, geografski, psihološki,
prostorski, pravni, politični idr. 
Geografija prostega časa - 
samostojno delovno področje družbene geografije?
-
-
-
-
razmišljanja, poročilo
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k32
19. zborovanje
slovenskih geografov
Velenje 2004 
Tokratno zborovanje slovenskih
geografov je od 21. do 23. oktobra
2004 potekalo v Velenju, kjer so ga v
sodelovanju z Zvezo geografskih
društev Slovenije (ZGDS) pripravili
geografi-raziskovalci Inštituta za eko-
loške raziskave ERICo Velenje. 
Bilo je precej regionalno obarvano,
saj so si organizatorji za enega glavnih
ciljev zastavili pridobiti ter pred-
stavnikom lokalne in državne uprave
podati kar največ informacij, ki jih
bodo lahko uporabili pri načrtovanju
sonaravnega in trajnostnega razvoja
Zgornje Savinjske in Šaleške doline
(imenovane tudi "SAŠA" regije). Kot
drugo značilnost tokratnega zboro-
vanja bi lahko izpostavili interdiscipli-
narnost. Organizatorji so k sodelo-
vanju povabili tudi predstavnike
lokalnih skupnosti, večjih podjetij in
strokovnjake z različnih področij, ki
so po mnenju udeležencev s svojimi
prispevki dogajanje obogatili, prispe-
vali so k večji kakovosti razprav in
stališč, ki so se na zborovanju izob-
likovala, hkrati pa je ta "odprtost"
omogočila uresničitev še enega zas-
tavljenega cilja, t.j. z zborovanjem
širši javnosti predstaviti vsakokratno
aktualnost, uporabnost in širino
geografske stroke ter opozoriti na
njene pristojnosti, vlogo in pomen. 
19. zborovanje slovenskih geografov
se je po pozdravnih nagovorih vodje
zborovanja (mag. Emila Šterbenka),
predsednika ZGDS (mag. Mitje
Briclja), župana Mestne občine Ve-
lenje (Srečka Meha) in namestnika
direktorja inštituta ERICo (dr. Boštjana
Pokornega) precej "udarno" in zelo
uspešno začelo z okroglo mizo
"Regionalni razvojni izzivi v Zgornji
Savinjski in Šaleški dolini". Vodil jo je
dr. Dušan Plut, člani omizja pa so bili
še mag. Mitja Bricelj (državni pod-
Za poznavanje zapletenih razmerij
delovanja turizma so zato po-
membni raznoliki vidiki znanja. To
vsekakor ne morejo biti le aspekti
ekonomike turizma, saj je turizem
mnogo bolj zapleten od gospo-
darstva, niti ne geografija turizma,
s preučevanjem vzrokov in posle-
dic pokrajinskih učinkov.
Delo v ustanovah, ki se ukvarjajo s
prostočasnimi (turističnimi) dejav-
nostmi, terja reševanje izredno
razvejanih nalog, kot so: analiza
turističnega dogajanja (od povpra-
ševanja do ponudbe), oblikovanje
delnega ali integriranega turistične-
ga produkta, priprava in orga-
niziranje ter izvajanje tržnih akcij,
organiziranje specifičnih izobra-
ževalnih akcij, če izdvojimo le
nekatere.
Razvejanost obravnavanega področ-
ja in številne oblike specifičnega
znanja, ki so potrebne za reševanje
izdvojenih nalog, terjajo v prvi fazi
določeno osnovno, vendar kom-
pleksno znanje, v drugi pa speciali-
ziran in poglobljen študij specifičnih
in zahtevnejših raziskovalnih metod
ali znanja za vrhunsko menedžersko
delo.
Sedanja prizadevanja po "odpiranju"
in interdisciplinarno zasnovanih
študijskih smereh kot tudi po novih,
stopenjsko oblikovanih programih
nudijo možnosti, da se geografija
prostega časa (turizma) prilagodi
tem novim spoznanjem in možno-
stim.
Matjaž Jeršič
Pričujoči prispevek je bil pripravljen
za razpravo na okrogli mizi "Turis-
tična geografija Slovenije" na
Zborovanju slovenskih geografov v
Velenju (op. ur.).
-
sekretar za mednarodne evropske
zadeve pri Ministrstvu za okolje,
prostor in energijo), Alenka Avberšek
(direktorica Savinjsko-šaleške
območne gospodarske zbornice),
Vilma Fece (direktorica Varstva okolja
v Gorenju, d.d.), Srečko Meh in Toni
Rifelj (župan občine Gornji Grad).
Dr. Dušan Plut, Alenka Avberšek in
mag. Mitja Bricelj so za dobre
iztočnice poskrbeli že z uvodnimi
predavanji, v katerih so spregovorili
o pokrajini, prebivalstvu, gospo-
darstvu in razvojnih možnostih SAŠA
regije, kasneje pa so vsi sodelujoči z
zanimivimi mnenji k razpravi dobro
spodbujali tudi druge udeležence v
veliki dvorani. 
Razpravljavci so si bili ob zaključku
okrogle mize enotni, da SAŠA regija
sicer res združuje dve precej različni
območji, kar pa ni nujno slabost,
ampak naj bo dvojnost predvsem
razvojna prednost. Precej pozornosti
so posvetili prometni infrastrukturi, ki
se vedno bolj kaže kot zaviralni
dejavnik razvoja regije, ter spregovo-
rili tudi o priložnostih, ki se ponujajo
slovenskim regijam s članstvom
Slovenije v Evropski zvezi. 
Glede na to, da je bilo velenjsko
zborovanje prvo srečanje slovenskih
geografov "v Evropi", ne preseneča,
da so popoldanska plenarna preda-
vanja namenili ravno tej temi oz.
različnim vidikom članstva Slovenije v
Evropski zvezi. Referate so podali Ivo
Piry (iz Službe vlade RS za strukturno
politiko in regionalni razvoj), dr. Irena
Rejec Brancelj (v Agenciji RS za okol-
je vodi službo za poročanje Evropski
zvezi), in gost prof. dr. Friedrich M.
Zimmermann. Piry je uvodoma pri-
pravil krajši pregled procesa vključe-
vanja Slovenije v Evropsko zvezo,
nato pa se je omejil predvsem na
geografske razsežnosti tega procesa.
Pozornost je v prvi vrsti namenil
družbenogeografskim vsebinam -
regionalnemu razvoju in planiranju,
razvoju obmejnih območij ipd. Rejec