Krepak
korak
naprej
Koncno smo kot za<dn)i med jugodovanskimi univerzketnimi centri dabUi svoje športno drn-hvo. Po vse) Jugoslaviji najdemo na univerzah središča sportnega d&gajanja. V Zagrebu »Mladost«, v Sarajcvu »Bosna*, v Beogradu in Skoplfu »Študent«. To so dru-)tva, ki so si ustvarila ie trden polozaj med stndenti in se lcpo afirmirala tudi zunaj predavalnic, instihtutov in laboratorijev. Scda) $mo šli po isti poti tudi mi, in ieprav kot zadrtji, mtanovili svo-)t 'ip&rtno drultvo — »Olimpija*.
Naše ieznje po "sportnem drn-}tvu so naletele na velik odmev. šttidentje so mnogo gcvorili o novem imertH in tudi profesorji so pokazali prece) zanimarnja. Na raznih forumib, nct Zvezi "sportov Slovenijt, na Partizanu, na MLO, na Inhitu-tu za telesno vzgojo in drugod so nam obl)itbiU pomoč. Vsi so mnenja, da je nasa naloga težka,  a  vendar nujna.
že dolga leta govorimo in pi-lemo o tem, da bi bila telesna vzgoja nasib fatutentov prepotreb-na. Trkali smo na razna vrata in skora) povsod smo naleteli na zlnha tuesa. Seda) pa smo vendar-le ustanovili svaje šporino dru-hvo in nasa stremljenja se bodo lahko uresničila.
šttidcntje so že skoraj pazabili, kaj je telesna vzgoja, pozabili so, ka,j }e sport. Pred leti so zapnstili šolske telovadnice in sedaj so le se gledalci na nogometnih tckmah. Le tnajhen — mnog-o premajbcn )t pr&ccnt tistib, ki jih viditno na ignsčib. Prav gotovo je v tem prd&lemu ena izmed največjih na-log novegt druitva! Lahko rečc-tno, da je uvedba rcdne telesne vzgoje edina, popolna re"sitev.
Stopili smo v novo dobo špor-ta na nniverzi. Kmalu bomo lahko ttgotavljali dobre in slabe strani nase Olimpije in prepričani smo, da bo dobrih mnogo več. V enem tmo si vsi edini — drustvo mora pripeljati studentski }port na novo pot. In prav je, če mu ielhno na tej  poti  mnogo uspcbov.
Vlado Žlajpah
PRIHODNJA DVOJNA ŠTEVILKA IZIDE 5. MARCA
        TRIBUNA
LIST ŠTUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
LETO V.
LJUBLJANA,    5.    FEBRUARJA 1955
St. 3
UUDSKA SKUPŠCINA SLOVENIJE JE SPREJELA LETOSNJI PRORAČUN
MILIJARDO ZA POTREBE UNIVERZE
70% VSEH NEGOSPODARSKIH INVESTICU ZA PROSVETO ODPADE LETOS NA UNIVERZO. KREDITI ZA 0BN0V0 FASADE CEN-TRAOJEGA UNIVERZITETNEGA POSLOPJA. ZAČELO SE B0 GRADITI NOVO POSLOPJE MATEMATIČNO-PRIRODOSLOVNE IN FILOZOFSKE FAKULTETE. VISOKE DOTACUE ŠTUDENTSKIM MENZAM. ŠE 130 tflLUONOV ZA GRADNJO ŠTUDENTSKEGA NASEUA.
Pred kratkim je Ljudška skupščina LRS sprejela predlog letošnjega republiske-g"a proračuna, ki predvidevaza Univerzo v Ljubljani velika denarna sredstva, pri'bližno za 16 odstotkov več, kot lansko leto. Pred sprejetjem proračuna sta o predlog-u raz-pravljala tudi proračunska odbora oibeh repuibliškili zborov.Potrebe Univerze sta pred zborom tolmačila rektor Univerze dr. ing. Anton Kuhelj.in predsednik univerzitetnega sveta, profesor Boris Ziherl.Ljudski poslanci so pokaizalipolno razumevanje za potrebe Unrverze. Ker so nekatere postavke v proračunu nizke, soljudski poslanci predlagali, da se zato najdejo denarna sred-stva v leiošnji proračunskirezervi republike. Tako je naša  ljudska  oblast  ponovnodokazala  veliko skrb  za  naj višjo slovensko učno usta noro.
tam in samemu rektoratu. Rektorat bo lahko uporabil za nakup knjig, laboratorijskega materiala, aparatur in učil skoraj 2 milijona dinarjev, za tisk znaustvenih del in diser-tacij pa skoraj 2,200.000 din. Prešernovim nagradam za najboljša /nanstvena dela štu-dentov pa je namenjeno 500 tisoč dinarjev. Poleg rednih stroškov \zdrževanja daje le-tošnji proračuft posameznim fakultetam precejšnje zneske tudi za druge namene. Tako bo pravno-ekonQmska fakul-teta  dobila za  nabavo knjig,
Letošnji    proračun   predvi-    slovne materaatične in filozof-
_     ,            ,                         inštrumentov in učil skoraj 6
Posebm zneski so namenje-   milijonov din, za študent. eks-
deva za Univerzo skoraj  360    ske   fakultete.  Prav   razvese-    ni  tudi  posameznim   fakulte-   kurzije   in   znanstvena
milijonov  negospodarskih  in-    ljiva  pa  je  za  nas  študente
vesticij, kar pomeni, kot smo   tista postavka v proračunu, ki
že povedali, skoraj ?0 odstot-   predvideva  nadaljevanje gra-
kov teh investicij v prosveti.    denj na Študentskem naselju.
Ta  sredstva  bodo  uporablje-    130 milijonov, ki so za to na-
na za obnovo fasade central-    raenjeni, bomo letos porabili
nega    poslopja    Univerze  na    za dokončanje del    na III. in
Kongresnem trgu, ki že vidno   V. objektu,   začela    pa se bo
propada, potem za obnovo fa-   tudi gradnja menze na nase-
sade   Univerzitetne  knjižnice,    lju, ki mora biti letos dogra-
manjša  sredstva paso name-    jena do vključno druge faze.
njena tudi za dovršitev del na   Pravtako se bo iz teh sredstev
različnih  fakultetah.  50  raili-   letošnjega univerzitenega pro-
jonov bo   dovolj   za začetek   raČuna nadaljevala tudi grad-
gradnje nove stavbe prirodo-   nja observatorija na Golovcu.
DRUGA INTERFAKULTETNA   KONFERENCA   MEDICINCEV
Sistemi in načrti naj se vskladijo
razi-
skovanja pa več kot 500 tisoč dinarjev. 100 tisoč din je na-menjenih za počitniško prak-so. V iste namene so predvi-dena precejšnja sredstva tu-di za druge fakultete. Tako ho medicinska fakulteta dobila za nabavo aparatov in inštm-mentov 46 milijonov, za tisk učbenikov    5    milijonov,    za
znico predvideva proračun skoraj 20 milijonov.
S produkcije Akademije za igralsko umetnost. Zlatko Sugman kot Jago v »Othelu«
S KONCERTA APZ
Kjer se konča amaterstvo in začne prava umetnost
program sttlizirane pesmi sa-mih dobrih skladateljev; s t« strani je bila kvaliteta na viš-kšu. V svoj program pa so vne-sli tudi par novih pesmi, ki so
Po stctrern Ijudskem pregovoru: Vec glav vec ve, tudi mtdicmci nMlaijuijejo s prlčeto pmkso skmpnega reševanja svojib problemov v obliki med}akidtetnih konferenc.
Precej obsežen program in resno delo konferente, ki }e zasedala konec januarja v Ljubljani, nam je javnstvo, da arga-mzacLja ZŠJ na medicini iudi vodi račun o bodočib zdrav-stvenih delavcib.
delkana praf. dr. Milčinskega ob zaključiku konference ni bila ta pasivnotst anaik podcenjevanja študentsikih iproblemov, temveč želja, da bi študenti samostojno reSevali tudi strokovne proble-me.)
Naerd-fjord na Norvešketn
No 3. stranl: Reportaža s prakse
Primorski festival
V teku  so priprave za  prvi
zgodaj    pojavila    tendenca    po
njihovi  stilizaciji.   Na  ta  načdn         ___ __  _____ c___, ... __
Tudi^ proračun sveta za pro-   Je prišlo do obogatitve narodne    bile   izbrane   dovolj   posrečeno.
sveto in  knlturo    predvideva   pesmi  z umetndmi sredstvi  vo-    Devet let obstoja APZ nam je
sredstva,     ki   bodo   posredno   kalne  kompozicije.  Polemika o    pokazalo, da hrani zbor v svoji
ali neposredjio služila našemu   pravilnoati   tega   početja   se    v    srediini   mnogo   dobrih   glasoir,
visokemu     šolstvu.     Takp   so   bisitvu   še   ni   končala.   Mislim,    zbor je predvsem zaradi dobre-
predvideni potrebni  zneski za   da  je  umetna  glasbena  preno-    ga  vodstva  dirigenta Radovana
vse tri akademi.ie. Iz 43 mili-   vitev umesina v todiko, v koli-    Gobca — dosegel stopnjo, kjer
jonov, kolikor jih določa pro-   kor pripomore k izluščenju le-    se konča amaterstvo in začenja
račun^ Sveta   za   letošnje   šti-   pot in globine preproste narod-    prava    umetnoat.    Pohvaliti    je
pendije, je prav gotovo velik   ne pesmi. — Zborovska tradici-    treba predvsem  zelo  dobro  im-
del namenjen    za    štipendije   Ja je pri nas bogata prav tako    tonacdjo.  Eil  je  primer,  ko  je študentom univerze in ostalih   tudi  tradicija vakalnih kompo-visokih šol, 2 milifona pa je   nistov. od Sveta tudi dobil naš šport-      Koncert  stiliziranih  narodnih
pesmi    APZ   je   sprejel  v  svoj
Konferenca je imela predvsem deiovni zmačaj in se je odvijala y   šestilh   komisijah,   to   je   za
tere so zaiiiteresirani profesorji in študenti. Skrfo za dvig in raz-voj    fakultete   na. eni  m  čim-
Proiblemi o šestletnem gfcudij«,   *«***«    F>rimorskih   študentov,
metodi in bazi pouka so bili glavni predmeti te abširne de-bate. Različni pogojl m seveda
ki bo organiziran v okviru pro-
ni odbor.
Znano je, da so naše menze stalno deficitne in da lahko obdrže sedanjo ceno hrani le s   pcmočfo v obliki    dotacij.
Našf smučarji v Avstršji
Naši  smučarji  tekači:  Pnv-
Zato predvideva letošnji pro-   čič Cv^ot Svet Bogdan in Ka-
prve slovenske vlade y Ajdov-
ideoložko-politiina,     strokovna,    baijšega s-trokovnjaka-zdravnika    tudi sistemi, ki jilh uvajajo po   mni in 10- o^letnice osoboditve. ekcmomsko-zdravstvena, medna-    na   drugi   strani   je   vsekakor    samezne   fafcultete,  dajejo   tudi   Sodelovali   bodo  študenti  štirih
račun več kot 6 milijonov do-tacij za študentske menze.
solist distoniral dobrega četrt tona, zbor pa je padel intonanč-no popolnoma čisto. Sibka toč-ka so samo tenorji, ki nknajo preveč močnih glasov. Tudd so-listi so še kar dobri, posebno altLstka, kateri se pozna, da se tudi izven okvira zborov&kega petja peča z glastoo.
Kar se ti>če koncerta moram reči, da je b:l tehnično izveden skoraj  brezhibno.   Custveni  ka-
slav   10.   obletnice   ustanovitve    Z7i-..':" V~; t ~:rr*<~ *-v     lan Juvencij so se udeležili II.
spominskega     teka     »Harold
_                        .                      Paumgarten«.    Zaradi    slabih            ---------------------.....-
„     .„    _.__   ____   „      ._.______   ___......   -------   .—                                                                    lo so samo nekatere Stevii-   snežnih   razmer   to   tekmova-    rakter   narodnih   pesmi   je   bil
rodna,      leultjurno-zalbavna      in    skupna. »Student kot član druž-    različne    rezultate.    Konferenca   primorskih okrajev. Festival bo    ke, ki pa dovolj jasno kažejo,   nje n{ \)HOV Grazu, ampak na    najbalj   zadet   v   tistih  pesmih,
drufljena   (delova-nje   izven   fa-    benega   upravTjanja   ni   dolžan    je predlagala šolskim otolastem,   ir*S&   ves    vrvi  teden   meseca    kako vehko    skrb    posvečajo   Schockelu. Toda tudi tu ni bi-    kier Je   zbotr  spremljal  soHste.
"* *"       "     " "           '   sistemi in načrti   maja in bo v vseh filavnih cen-    nasi delovni ljudje nam štu-   i0 dosti bolje, tako da je bila    Taka P&sem je bila na primer
kultet) vpražanja.
Pole« delegatov iz vseh fafcul-tenih centrov so prisostvovali lconferenci tudi profesorji teh miveraitetnih centrov, med nji-mi prode&aini vseh fakultet. Ta odziv je vsekakOT zelo pomem-ben, Scupno Iz iste klopd v pri-jateljsflcem razgovoru se laže reSujejo vsa vpražanja, za ka-
zaščitili samo sebe, temveč tu-di svoj€«ga predavatelja,« je med drugim v poedravne.m govoru dejal prof. dr Alija Ko&.
Brez dvoma je bila najbolj pestra, morda tudi ostra, deba-ta o strokovnih vprašaiijih, v kateri so ©odelovali tudi profe-sorji vseh fateultetnih centrov razen   ljuibljansklih.   (Po   izjavi
trih Primorske.
dentom.
proga zahtevna in težavna.
0b donaSnjem srečanju Tito-Naser
Karavana v viharju
Lani meseca oktobra so odjeiknili streli v Aleksandriji, fct so obmili tok dogajanj v Egiptu. Smrtonosna cev atentatorja je le za las zgrešila cdlj. Po izredno srečnem naključju je ostal tedaj egi'ptovs.ki premier Gamal Abdul Naser živ. Medtem ko je agorčena množica hotela linčati atentatorja, je Naser za spoznanje bolj bled in z glasom, hripavim od razburjenja, zahteval tišino. Nepopisai hrup nanožice, ki je že mi&ttia, da je Naser ranjen, se je počasi j»lagel  in zaslašal se je Naserjev glas:
»Pred 24. leti sem še kot otrok ma/nifestiral prav na tem kraju za svobodo Egipta. Imperialisti in njegovi hlapci 10 tedaj streljali na množice in me skušale ubiti. Tudi Šanes me je nekdo poskiišal ubiti prav na istem kraju. hriajalec me je hotel uvurriti. Toda naj izdajalci vedo, da M kvi samo Naser v Egipiu. Danes je vsakdo izmed vas Qart*al Abdul Naser. Svoje življenje dajem vam in Egiptu. Mf&t ne bo nikoli umrl, če pa bi umrl Naser, nodaljujte fiatt tiave in roobode!«           Na gornjl sliki Naser in N«gib
(Nadaljevanjo »a 6. stsaztf)
da   U   se   ti
či.mfbolj visfeladili, seveda v me-jah specifi&nih pogojev, taJko da bi vse fakuiltete v Jugoslavijl dajale enaike rdravnike.
Bkonomjslko-zdravstvena kohii-sija je ugotovila razmeroma slabo prehrano v menzati, po-rast pljučnih obolenj ter sla-bo eikonomsko stanje precejš-njega  dela   študentov.   Zdravst-
vena zaščita tudi še ni urejena  pm naloge: igrišče lii redna telesna vzgoia. Največ finančnih
v  vseh   uruverzitetnih    centnh.            .   .         9            •      •¦_                    ~.»         .   ¦       3   '     .       i.                 .       ...
obžfmiinnadrobnipregiedi.po-  sredstev namenjenih za mnozična tekmovanja. Novi predsednik
je dr. Stojan Pretnar                                  '
OLIMPIJA
novo športno društvo
setbno za medicince, ki so v stal-nem stitou z bolnlki, bi morali bitl polj pagosti. In zaključek: potreibno bl bilo razširiti ambu-lantne poliklialke, opremiti jih s potrebnim inventaTjem (rent-g«n) mzžlriti aimlbulantne po-staje, ztgraditi protituberkulozne dispanzerje pri vseh študentskih poliklinKkah, uvesti obveznl si-Btematifeni pregled pri vpiisu v letnilk,   zgraditi   zadostno
V četrtek 27. Jan. 1935 Je bil v nabito polni dvorani na univerzi ustanovni občni zbor novega študentskega športnega društva. Tej važni skupščini so prisostvovali rektor ljubljanske univerze dr6 Kuhelj, zastopnik Zveze športov Slovenije tov. Premdč, dekan pravno-ekonomske fakultete dr. Goričar, zastopnik Inštituta za telesno vzgojo tov. Stepišnik, za&topniki Partizana in Zveze študentov Jugoslavije.
kupovali žoge in pcaobno. Zato gre prav tem veliko priznanje za afirmacijo študentskega špor-ta v preteklosti.
Sele pred dobrim letom j€ požrtvovalnim funkcionarjem Akademskega športnega odbora uspelo vsaj za silo zagotoviti finančna  sreastva   in   tako   so
nekako uredili šport na univer-
_______      2« polna dvorana Jc bila do-   zadalo   pravih   ciljcv in se ni   2i- .Vsem Je bil° Jasno'   da   ta
Stevilo    iklimatskih     zdraviliš«   kaz, da je za ustanovitev  no-    dolgo obdržaJo na nogah. Ostali   oWlka ne  more   trajati   dolgo.
za bolnike TBC, omogotiti brez-   vega športnega društva ljubljan-   so le posamezni klubi, ki so še   Univerza s svojimi 7000 študenti
plačno   zdravljenje   siromatšnim   skih  študentov   veliko  zanima-   naprej nosili zastavo slovenske-
gtudentom,   ki  so  brez  doklad   nje.   Zbrali  so se clani in za-   ga študentskega športa ooma in
ali Sttpemdlj.                                 stopniki   vseh   11.   študentskih   na tujem. Med temi je menda
Kcmleresica nl »apoBtavIJa tudi   klubov, ki so doslej delovali v   ^, prvem mestu ASK  Ti klubi   -                          - ,.
druJkenega    ud«j»tvovanja,    ki   okvlru   Akademskega športnega   so ^astopali samo kvaliteto, ker                      uresniciii.
aaj bi evojo aiktivnost usinerjalo   odbora, pa tudi prijatelji športa   pag  jjj^ jju^ij  možnosti, da bi
v  i^grajevanje  foulturnega  člo-   na   unlverzi.   Po   uvodnih   po-   razVijali množično  športno  de-
Po   uvodnih                          _
veka in odlo&ujoča sila v boju   zdravnih   beSedah smo poslušali   ^j^s^   Kljub   velikim   mate-proti primltivizmu vasi. Nekate-   zanimiv     relerat     dosedanj€La
predsednika ASO, tov. Lužnika.
zahteva svojo močno športno organizacijo in že takrat se je porodila ideja o ustanovitvi špcrtnega   društva,   katero   smo
Kako bomo začeli
re Jolske oblasti posvečajo temu precej pozornosti. Beograjslka medicinska fakulteta ima danes na razpolago 28 prostorov za delovanje organizcije ZSJ. Prof-dr. Sahovfeč ia Beograda je na koafeTenci predlagal, naj bi njim sledile tudl druge fafcul-tete »s tem ko smo jim dali na razpolago toliko proetorov, smo dokazali, da cenimo študente. V tem se vidi odmos šolsfcih obla-sti do orgemizacije. S tem do-bijo odnosi popolnoma druga-čen značaj. Biti jim moramo čim bližji in jim pom*gati v njihovem stremljenju.«
In še in še so se vnstili pro-blemi, kl &o jiih obravnavale po-mezne komisije in mnogo pa-metnih zaklju6kov, ki čaikajo re-alizacije.
Opomba   uredniStva.    Ker   je
btlo na konferenci obravnavano mnogo rasnih pmblemov, vred-
rialnim    težavam   so   ti   klubi
Kratka zgodovina
2« kmalu po osvoboditvi so ljubljanski študentje ustanoviU svoje prvo drušitvo in mu dali ime »Enotnost«.   Društvo sl ni
Seja univerzitetnega odbora
Pred kratkim je bila seda UOZSJ, ki so se je udeležili tudi predsedniki združenj po-sameznih fakultet. Na seji so razpravljali o aekaterih kon-kretnih problemih družbenega upravljanja na univerzi, po-sebno o delu in vlogi student-skih predstavnikov v univer-iritetnih in fakultetnih svetih, nadalje o tem, da bo treba čimprej izdelati in sprejeti fa-kultetne statute, o sodelovanju
Iniciativni odbor je doigo iskal rešitev  za  izhod iz  tega  polo-
vzdržali tudi takrat, ko je bilo žaja- V mislih so imeii vklju-stanje res obupno. Niso bili čHev v kakšno že obstoječe redkl primeri, ko so igralcl športno društvo ali v kako dru-sami    Plačevali   Potne   $tr<^ke,       (Nadaljevanje na 5. strani)
niJi po&amezne obdelave, jih ni-    med   profesorji   in  študentsko
smo zajeli v poročilu in priča-kujemo, da bodo o njih spre-govoriK .kolegi medicinci v na-SOf %lsle*»ji*i Mevittcah.
organizacijo itd. UO je sprejel tudi letni proračun org-aniza-dlte ter pravilnik o ftnančnem posk>vanja.
Dželal  Bayar, predsednik  turške  republike,  med  ljubljanskimi
Studenti  ob svojem obisku v  Ljubljani.   Pred nedavnim se je
g. Bayar zahvalil Ht gornjo fotografijo in za sprejem v Osrednji
Mudeatski meazi
Vasilij Miirka So še rož'ce u hartlenu žavovale. Čudovita je bila tudi primoTska Pa se sliš, ki jo je zbor zapel na čast Ivanu Regeflitu za njegovo ena-insedemdesetletnico. Šegavost in hudomušnost našega ljudstva je bila zajeta v par pesmih, med katerimi je najbolj uga-jala poleg že doforo znane Rib-niške Prleška v stiiizaciji Albi-na Weingerla.
Občinstvo, ki je do kraja na-polnilo dvorano je bilo zelo nav-dušeno. Mnoge pesmi so morali ponavljati.
Na koncu naj omenim samo še publikacijo »Narodna pesem« v režiji APZ, ki nam osvetljuje mnogo lepih strani življenja našega   pcvpularnega   zbora.
Delo univerzitetnega sveta
Na drugi seji univerzitet-nega sveta so govorili tudi o nekaterih probleraih gmotne-ga položaja študentov. Po uni-\erzitetnem zakonu spada namreč ta skrb v pristojnost univerzitetnega oziroma fa-kultetnih svetov. S tem v zve-zi so naši predstavniki dali sledeče predloge:
Investicijska sredstva za študente, ki obsegajo v glav-nem nadaljevanje gradnje Študenlske^a naselja, naj še nadalje ostanejo pri posebni gradbeni komisiji Sveta za prosveto in kulturo, ker or-gani družbenega upravljanja danes še ne morejo prevzeti vloge investitorja. Prav <ako naj ostane.fo v komnetenci Sveta tudi štipendiie (člen 13., zamejske štipendije in one, ki so jih doslej s pooblasti-lom Sveta podeljevale fakul-tetn« štipendijske komisije) tako dolgo. dokler ne bo SDre.fet novi zakon o štipen-diranju. Kar se tiče dotacij študentskitn domovom in raenzam, smo mnenja. da te razdeljujejo še naprej Kura-torij, prav tako pa bi ta pre-vzel tudi sredstva za zdrav-stveno zaščito. Vendar ^a be treba Kuratorij v zve^r te-mi nalogami postaviti g no-vo osnovo.
Univerzitetni odbor te iui SAiojt zadnji seji sprejd te tredloge koi pravilne.
OB ROBU
Neko, sicer človeško zelo Tazumljivo ia hkrati opravič-ljivo, diskrepauco zapažamo pravzaprav, ce preiaotrimo iia eui strani izjave deJegatov naše konfereuce. objavJjcne v zaduji številki »i.ribune«, za-četne in zakljuene besede člankov, ki so bili napisani o konfererici, začetke nagovo-rov na koaferenci (recimo pr-Vi dei referata Vittoria Bonia) — na drugi strani pa kon-kretno delo in stvarne za-ključke konfereuce, Ne mi-slim zmanjševati pointma konference, ki je netlvomno uspela: sorazmerno mnogo nacioiialnih ' študentskih zvez je posluJo svoje delegate. ZŠJ je stvar tohnično dotoro iz-vedla, seznauili smo se s prijetnimi in razumnimi ljud-mi in imeii z njinii prijetne in razumne razgovore. Hočem le poudarili, da so besede in mi-sli kakor: kultura je tisti te-melj, na katerem je mogoče zgraditi trajno in popolno so-žitje med uarodi, iz svetovne umetaostne zakladnice mora-mo zajemati vsi narodi, štu-denlje imami) pri tem po-lnembno viogo — mnogo laže pisati ali govoriti. kakor pa se potruditi, najti in osvetliti tiste konkretue oblikc našega dela, ki bi realizirane potrdi-le zgornje besede. In zdi se m\ — čeprav je le-ta kon-ferenca bila in hotela biti izra>zito delovnega značaja — da so se delegati tako zelo zavedali silnih težkoč svojega pravega dela, da so, nainesto da bi jih pokazali, hote ali nehote    često zahajali    mimo
bjih.
*
Delegati so često zapadnli v brezplodne diskusije, ali je to konferenca ekspertov — ainaterjev (študentski pevski zbori, plesne skupine...) ali ekspertov — profesionalcev (akademije) in ali naj rešuje konforenca proibleme prvih ali drugih. Spor je duhovito razrešil g. Tnompso-n s >češ, dokler štiitliramo smo vsi amaterjk. Konferenca in nje-no predsedstvo bi moralo poudariti le eno: naše univer-ze imajo, kair se tiče kulturne aktivnosti, svoje amaterje in profesionalce in obojim je skupno le to, da se povsera preprosto žele povezati z ino-zemskimi kolegi, ki se ukvar-jajo z, istimi stvarmi, jih obi-skati in omogočiti cbisk njim. In pravzaprav se zdi človeku odveč, da so se delegati cele ure pogovarjali o koordina-cijskem tclesu, ki bo moralo v bodoče povezati — to je bil spet problem — ali amaterje in profesionalce ali samopro-fesinmalce in, če samo te, ali te v celoti (torej vse akade-mije) ali po strokah (na pri-mar strokovna zveza saino ig-ralskih akademij). Nazadnje na koncu debate o tej tretji toč-ki dnevnega reda — o izme-n.javi štndentskih kulturnih sktipin — L>delegati enoglasno zahievali, da se izda spisek vseh kultflfaiih skupin in aka-demij ani<rerz ene države, ki bi nato krC^žil po odborih po-sameznih nacionalnih unij, Vse to je nedvomno zelo po-trebno in seveda nujno, če hočeino voditi stalno eviden-co oz. kontrolo nad temi stvarmi. Vendar se nam zdi pravzaprav čudno, če v svoji preprosti pameti pomislimo, da sedi v tretji klopi Nemec, ki ima v glavi natančen spisek vseh baletnih, folklornih in pevskih skupin svoje uni-vorze in morda še drugili nemških vis-okih šol, za njim pa recimo delegat, ki ga je poslal na konferonco naš AP7, pa bosta morala n>ba zvedeti za to, da eksistirajo niune skupine. iz posebne publikči-cije (ki ba izšla. ko bo COSEC doknnfno uredil vso stvar z ZŠJ) ali y>a preko koordinacij-skepra telesa (irstanovitpv ka-terega  bo predlagala   ZŠJ   na
prihodnji t. mednarodni štu-dentski konferenci). Resnično plodne konference naj ne ustanavljajo oziroma bolje predlagajo formacij novih in-toritiauvuo-organizacijskih te-
les, če naj te služijo v glav-
nem namenom, ki so khrati cil.ii same konference. Mimo-grede: peljali smo delegate v Drarno, pokazali smo jim na-še z igralske, glasbene akade-mije, zaplesala je folklora in balet, slišali so naš APZ. Zelje, da bi govorili z vodite-]ji teh skupin, ni izrazil nih-če. In vendar bi bile zame-njave sklcnjene preko indivi-dualnih dogovorov, v vseh ozirih plodnejše, kaknr neka-ko anonimne in že kar she-mat.izira.no standardne festi-vaiske   prireditve.
Seveda moramo tu upoštevatl dvoje. Prvič: bojimo se stroškov. UNESCO nam ne more pomagati, je izjavil g. Thompson. In dru-gič: ali je bila to res konferenca expertov ali vodilnih funkcionar-jev posameznih štud. zvez? V pri-meru, da so prevladovali zadnjl, je nujno morala zgubiti toliko na praktičnem, kolikor je pridobila na  politično-moralnem   pomenu.
2e v svojl formulaciji je če-trta točka dnevnega reda — Med-narodni seminarji, študijske grupe in razstave kot sredstvo spozna-vanja kultur drugih narodov — zbudila naše veliko zanimanje. — Vsekakor bi morala biti najvaž-nejša  točka  dnevnega reda.   Zato
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kdo ima prav ?
"ilozofi: Oj, kmal' g^remo drugam!
Pouk bo žez tri leta v novi stavbi
Nova staivba priirodoslovno-ma-tematične fakultete ima ie svojo zgodovjno, kljub temu, da It ne stoji. StaJa naj bi že vsaj pred desetimi leti. Pribliižno isci načrti kot danes so obsitajaili že nekako 1937 leta in bi se moraila gra.daja začeti oik pred vojno. Po vojni pa se je graidnja zavilekila. Spre-miinjaili so lckacije in načrte. Pr-vocno je bila zgradba namreč na-menjena samo prirodosilovno-ma-tematični fakuilteti, medtem ko bo  zdaj v njej tudi  filozofska.
Toda klimib vsem razwjnim fazam — ka-jti ob takiih priJikah imajo besedo ne samo airhkekti in urbanisti, amipaik tudi Higienski zavod — bodo letos le zasadili prve lopate v graidbišče. Denarna sredstva, 50 mMHonov dinarjev, so tudi v proračunu, kar bo za dovrEtev fflavnih na^rtov in iz-kot) temeilj«v zadostovailo. Celoma ^raidnja brez ncrtiranjih del pa bo sta,la 450 mtli.jonav dinarjev.
Ta dogodek je vsetkakor razve-seljiv, saj bo pouk čez tri Ieta že v novi stavbi. Z zgradkvijo no-ve fakultete bo v veliki meri re-Šen problem primernih Studijskih prostorov. Sedaj oba oddelka, pri-rodoslcvoo- matema.tii^ni in filo-zofski, gosrujeta v štirih stavbah. S tem bi se razbromenila central-na stavba Uniiverze, v kaiteri bi pravna fakuilteta lahko prosto zadiihala in s prenosom vseh upravno-aidministraitivnih funkcij bo tu>di umiverzitecna .uprava po-trebovala vač prostorov. Univer-zitetna knji&nica, kier se sedaj sitisikaiio oddelki fiiilorofije, bo koncno lahko popolnoma služila svoiemu naimenu, tako tudi gimna-zija  v  Vego'vii uilici.
JAPONSKA
Slabe perspekfive
Možnosti zaposlitve japon-skih absolventov so po podat-kih »Japanese Student News Service« zelo slabe. V analizi tega neugodnega položaja se poudarja, da je vzroke tega položaja iskati v deflacijski gospcdarski politiki vlade. Na vprašanje, ali nameravajo le-tos zaposliti absolvirane štu-dente. je od 410 podjetii 67 (167o) odgovorilo pritrdilno, 123 negativno, vsa ostala pa nedoločeno- Število absolven-tov v tekočem letu bo predvi-doma narsstlo na 140.000.
Na žalost pa nova sitavba ne bo dovolj volika, da bi lahko v njej namestiili vse oddetlke. Ves fiziikalno-matematični, kemični inltituci ter psihološki inšckut, za katerega morajo plačevari MLO letno oikro-g pol miilijona dinar-jev najemnime (ka.r je za provizo-rije kar precej), bodo morali osta-ti se zunaj. Nerod.no je, ker pro-stor, kjer bo stavba stala — na Aškerčevi uilici — zaradi naokrog zazidanega kompleksa, nima naj-boljše razvojne porspektive. Kdaj se bomo pa pri nas od!lo5i'li za ¦rulenie stairih stavb (ki so zadaj) je težko reči. 1500 m2 prostora ie na razpolago. Eno nadstropje ki je biilo predvideno za maitema-tično-fizik. oddelek z astronoiniio in geodinamiiko, je tudi iz^ublje-no, ker Centrailni h.igienski zavod ni dovolM petnadstropne gradnje zairadi šole, ki je na južni strani. Previsoka stavba bi namreč jema-la sveclobo razredom Srednjeteh-ni^ne šole v I. nadstropju.
Stavba bo dolga 100 m in bo imela diva dela. Vzhodmi je na-menj'en inštkurtXMn in laboratori-jem prirodoslovno-matemacičnega oddelka, zahodni, s 4 mainjžimi predavailnicami in seminarji, pa za filozofski oddelek. V stavbi bosta še dve veliki amfkeatralni predavalnici za 140 slušateljev; pomaknjeai navzven s stebri, bo-. sta krasili zunanjo stran stavbe. Na screhi bo zastekljen botanični vrt in meteoirološka opazovalnaca. Notiranjost bo seveda sodobno in lepo urejena z dvigali in drugi-mi udobnostmi. Tudi Čajna kuhi-nja ne bo manjkala. In velika shramba za kodesa, v kaitero bo vhod naravnost s ceste.
Vsekakor bo nova stavba pri-rodo-slovno-matematične in filo-zofake fakultote veLika pridobkev, katere se vesele naši predavatelji in kudenri. Moderno opremljeni Initituti in laboratari-ji bodo pri-pomogli k boljšemu znanstvenemu delu. Upamo pa, da nam bo skup-nost pomagaia tudi dokontSno re-šiti problem prostorov z nadaljni-mi novimi gradnjami.
6 let na medicini
. Ob nedavni konferenci medl-cincev se je precej razpravljalo o šestletnem študiju, končne be-sede pa ni izrekel nihče. Ozrima se malo na ta šestletni študij, kl sedaj   velja  že  za  tretji  letnik.
Bodoči šesti letnik naj bi bila V glavnem praksa, ki bi zame-njala 1 leto staža. Po novem na-črtu bi se y tem letniku oprav-ljali vsi izpiti od tretjega letni-ka naprej, 4. in 5. letnik pa naj bi bila samo obvezna priprava študenta na te izpite, obiskovanje vaj   in  predavanj.
Poglejmo, kako so začeli s to stvarjo v 3. letniku. Najprej so črtali iz zimskega semestra far-makologijo in namesto nje vsta-vili zgodovino medicine. S tem se bo farmakologija raztegnlla v 7. semester. s činier bo nastala še večja gneča v 4. letniku (v 6. letniku tako ne poslušamo ve6 kLiničnih predmetov!!). V prime-ri z medicinci pa stomatologi po-slušajo tudi farmakologijo, če-prav imajo več vaj in za njih velja ravno tako predpis o Šest-letnem  študiju.
Ravno tako so nastale kompli-kaoije s palfcloško anatomijo. Po novem načrtu bi morali oprav-ljati splošno in specialno patolo-feijo posebej, in sicer specialno šele dve leti po splošnil Ali nihče ne pomisli, da je ravno patoiogija neločljivo povezana celota, ki je ne gre razkosavati?
2e prl samera začetku izvaja-nja nove uredbe so tore.1 nastala nelogična dejanja, ki lahko obro-dijo prej polom kot pa izboljša-ve, kakor si to neki predstav-Ijajo.
ZakaJ torej podaljšanje študija in zakaj dva letnika obveznih priprav na izpite? Študent bo na-pravil izpit, ko bo dorasel snovi. ki se zahteva. SaJ to nam kažejo leta absolventure. S tem novim načrtom pa bi se uzakonilo po-daljšanje absolventure za eno le-to ali pa za tiste, ki v 5. letnlku ne bodo opravili vseh izpitov »e hujše in resnejše posledice (od-služitev kadrovskega roka). Ab-solventura pa bl ravno tako ob-stajala, samo da bi se pojavila z enoletno zamudo.
Vse to pa terja materialne stroške. Ali tisti, kl se poteguje-jo za na načrt, ne pomislijo na to, ali pa so materialno dobro podprtd in se za druge ne bri-gajo?
Mi študentje mlslimo, da Je ?e-sto leto študija popolnoma ne-potrebno, ker pomeni samo za-vlačevanje svobodnega študija. Bolje bi bilo, da nas podprejo z materialne strani, recimo z eno-rr.tsečrlo obvezno prakso med po-čitnicami, ki naj bi bila simbo-lično nagrajena ln se upoštevala kot praktikum pri opravljanju iz-pitov. Prl petletnem študiju bl se tako nabralo 5 mesecev prakse, ki pa je tudi ne gre omalova-ževatl.
Na koncu pomislimo Se na to, da stane skupnost 1 meddcinec letno 230.000 dinarjev. Kako za-eovarjajo potem podaljšanje štu-dija in s tem bremenitev skuo-nosti tlsti, kt nam to povedo? Ali se ne bi dal ta denar koristneje porabiti? Morda za gradnjo nove fakultete?
Danea objavljamo v naSi stalni rubrlki »KDO IMA PRAV?« tri krajše sestavke, ki govore o nekaterih pro-blemih na univerzi oziroma fakultetah. Sestavke objav-ljamo tako, kot smo jih prejeli, zato v njih izražena sta-lišča niso enaka s stališči naše redakcije do tch problemov. Z veseljem pa bomo objavili odgovore in dopolnitve k tem člankom.
O letošnjem vpisu novincev
          Univerza ima specifične naloge v sistemu  našega
šolstva. Zato je za študij na univerzi potrebna dolo-čena predizobrazba. Namen predizobrazbe je širok — dati potrebno splošno razgledanost, nuditi pogoje za določen študij (znanje matematike, fizike itd.) in ne med zadnjirai pogoji bi bilo obvladanje naj-manj enega svetovnih jezikov. Današnja družba se ne more zadovoljiti z ozkim strokovnjakom, marveč zahteva tudi vsaj osnovnapoznavanja kulturnih druž-benih in ostalih problemov. Ti problemi stopajo da-nes bolje kot kdaj kolipreje v ospredje, če upošteva-mo statistične  podatke
V  Jugoslaviji je konstantea pojav   nenehnega   naraščanja stevila   študentov.   Temu    je" delno vzrok uredba o svobod-nera vpisu, ki je nujna, demo-kratična ia z ustavo zajamče-na pravica, drugi vzrok, ki je prav tako v veliki meri pre-napolnil riaše predavalnice pa je dopustitev vpisa absolven-tom   srednjih   strokovnih  šol. Nujne posledice tega so pre-obremenjenost     učnih     moči, laboratofijev, predavalnic itd., kar ima odraz tudi v padanju kvalitete pouka in znanja. Pe-dagoško   delo   in   mentorstvo je   v   takih    pogojih    močno ogroženo.
Statistični podatki kažejo, da so se letos vpisali absol-venti teh šol: gimnazij (1447;, kmetijsko - gozdarskih (45), tehničnih, rudarskih, gradbe-nih (241), prometnih (27), eko-nomskih (152) in medicinskih (26) strokovniihišol; učliteltjskib. fizkulturnih (133), srednje-umetniških (21) in ostalih šol (4-6). Delež gimnazijcev za Ljubljano znaša 1447, absol-venfov srednjih strokovnih šol pa 685.
Ob tako visokem Tpisu ab-solventov srednjih strokovnih šol se postavlja več vpra-šanj.
Za vpis v nekatere izmed strokovnih šol ni niti potreb-na nižja gimnazija, paS pa zadostuje tako imenovano osemletno šolanje. Enačiti vrednost nižje gimnazije s ta-kira šolanjem je nedopustno, saj gre za vprašanje obširnej-šega predmetnika in celo za dejstvo, da v osemletkah ne-katerih g^imnazijskih predme-tov splo ni.
Na strokovnih šolah se za-sleduje določen strokovni smoter, splošno-izobraževalni predmeti so občutno zapostav-ljeni, doloČenih predmetov pa sploh ni. Na nekate-rih šolah se nhi strokovni predmeti ne poučujejo v tako zadovoljivi obliki, da bi imel študent pogoje za normalno delo na univerzi.
Ali si lahko predstavljamo intelektualca v narmalnih razmerah brez znaaja jezi-kov? Žal jih še ianamo (celo med asistenti).
Ob navcdenih dejstviih bi si morali postaviti viprašanje: Ali dajejo vse strokovne šole pogoje za normalen štu-dij na univerzi in kako bo izgledal fakultetno izobražen človek s pomanjkljivo splošna izobrazbo...
Na strojno fakulteto se je vpisal absolvent poljedelsko-gozdarske strokovne šole, kjer verjetno malo vedo o trigo-nometriji, niti se v kratkem času ne morejo nauciti tujega jezika.
V  statistični tabeli se naha-ja rubrika »ostale srednje šo-le«, ki so dale univerzi 44 štu-dentov.   Ob  navedeni   rubriki se pojavlja vprašanje, kakšne šole so v tej, tako nedoločeni
formulaciji za;popadene. Ob-staja še ena rubrika, ki niti ne navaja srednja šala, pač pa samo ostale šole. Od teh šol je odnesla velik delež teh-nična, ekonoouska im pravna fakulteta.
Široka možnost vpisa na univerzi je napredek. Daje se možnost nadaljnega študija čiia večjemu številu. Toda resno viprašanje je, al-i je to preudarno in koristno. Osnov-ni pogoj bi moral biti v po-laganju diferencialne velike mature. Če pa želimo univer-zo spraviti na čudeii nivo, ie-daj naj kasneje nanjo ne le-tijo očitki. Tako ravnanje je možno v dveh slučajih: če je potreba po kadrih še v narav-nost brezupnem položaju ali pa če ni prosvetna politi-ka dovolj stabilizirana. rrve-ga. ne gre zapostavljati da-nes, ker tega nismo storili že 1945 leta, drugo pa je bolj verjetno, ker se je pokazalo. da nekaterih aLsolventav stro-kovnih šol ni možno uporabi-ii, pa naj jih sprejme uni-verza, ki jib. bo elimmirala zaradi strokovnosti, če bodo diplomirali bo pa že kako. To pa vsekakor ni pravilno.
Nekaj pripomb   . k izpitnim režimom
»Tovaris kandidat nahejte rni...« Včasib celo po določenem vrstnem redu, ki ga ne smes za-tnenjati. Ali pa — »V zakoniku, oziroma v utbenikt* )e stvar pre-cizirana, povejte mi, kako se tam gLtsi!*  —
T»k sistem izpraševanja )e slcer danes na unherzi ze redek, ker vecina izprasevalcev želi dobili od slnšatelja le zado<votjh odgo-vor, hi pokaze obvladanje _ snavi in doloieno stopnjo inteligence. Kljnb temu pa ga od časa do časa le se na\}demo.
Jasno je, da untverza ne vzga-ja Ijudi, ki imajo izredno sposob-nost za memoriranje, pač pa take, ki ohvladajo snov razttmsko in jo znajo praktično uporabitl. Nam hudentom se smlliijo kandidati, ki se uče na pamet in »gulhjo« h dveh razlogov: Ker morajo na javnem izpitu pokaizati svojo dit-"sevno revsčino in ker ne znajo časa primerneje izkoristki.
Zato bi želeli, da se uvede na^ univerzi moderen in praktičnejsi sistem izpitov. Zakaj naj bi pro-fesor ocenjeval znanje za ka-terega točno ve, da ga bo kandi-dat čez določen čas pozabil? Ali ne bi bilo bol)'se, da se ugotovi kandidatovo poznavanje sploinih zaključkov, temeljnib teorij in uporaba tegav praksl. Ko bomo v shtzbi, bodo lezali na nasih mi-zah priročniki, seznami, zakoniki, ključi kd. Zaktt) tega ne bi bilo ze  na izpitih?
Memoriranje je stvar nižje glmnazije, v viVji gimnaziji je ic redek duca), na univerzi pa ne bi smelo biti rnesta za tak način hudija.
Razvoj študentskega gibanja med obema vojnama
Clani društva »Jadran« so hoteli, da bi formalinemu uni-ficiranju sledilo vsebinsko, ker bi se tako rodila neka nova jugoslovanska nacija in nova jugoslovanska kultura- Navdu-ševali so se za veliko jugoslo-vansko duhovno središče, si skušali zgraditi močno jugo-slovansko ideologijo, ter tako dvigniti jugoslovansko kulturo do »svetovnega pomena«.
Ob takih ciljih se je bilo treba boriti proti »nazadnja-kam-plemenskim separistom« vseh vrst; proti tistim, ki se niso, ali se niso hoteli zave-dati, da ie njihov delokrog Ju-goslavija :n ne Slovenija. Pre-ganjati je bilo treba samo-slo-venske težnje in. se navduševati za široko jugoslovansko kon-cepcijo. Zato se je bilo treba zaletavati v R"'m in v Moskvo Oboje jtm je bilo napoti, kajti vzgojiti je bilo treba individu-alitete in »dati možnost vsa-kernu p>o&amezniku stremeti navzgor   v   vlšave,    kjer    ie
ozračje tenko in kamor priha-iajo le redki«.
Vendar je bilo pisanja o »ruski tragediji« kmalu _ vse manj, celo Lenin je umrl" kot velik in pošten Slovan. Fra-zersko bobnanje je bilo vse tišje in plamen velike jugosl-koncepcije je vse bolj ugašal. »Vidovdan« je iz štirinajst-dnevnika postal mesečnik, iz časopisa pa revija. Se so moč-no poudarjali svobodomisel-nost, a obenem pošteno priz-navali, da skora.1 ne vedo več kam z njo. Spremenjena je bila redakcija, besedičenja o .iugoslovanskem unitarizmu ie bilo vse manj, člankov v srbo-hrvatskem ieziku pa sploh ni bilo več. Nove tendence pa, ki se v več ali man.i jasni oblLki .iavliajo v poslednjih številkah Kberalnega glasila, so dobile svoj krov v »Mladini«- Tako ie pastalo to glasilo bržčas od-več
»MLADINA«  GESLO  NOVIH SIL
2e pred dokončno ugasnit-vijo revije »Vidovdan« lahko zapazimo, da so v njej prene-
hali sodelovati ljudje kot Srečko Kosovel in drugi, k: so našli ^rostor za svojo bese-do v »Mladini«, listu ki je pri-čel izha.iat: v letu 1924-25, pod uredništvom Stanka TomšiCa, tedan.iega predsednika agrar-nega kluba »Njiva«. Z drugitn letnikom — 1925-26 je bil po-stavl.ien nov redakcijski od-bor in spremenjeno notran.ie lice tega glasila. Opazi se, da ima.io list v rokah ljudje, ki hoče.io nekai novega, svojega, da gre tu za skupino, ki ugo-tavlja, da akademska kultur-na društva ne dajejo daleko-delo, ne navdušujejo, ker ne vedo zakai bi se navduševala. Zato pa hočejo oni več dela. več vere v bodočnost, hočejo napre.i, »si korak za korakom klesati cesto«, kaiti »čas zahte-va nove orientacije«.
K te.i novi »orientaciji« je to mladino prav gotovo usmerilo težko gospodarsko stanje, ki v teh letih zajame državo S H S Gospodarska kriza^ dvom in razočaran.ie nad izdaio idea-lov, zato upor — Seprav le v besedah ekopresionističnih se-stavkov. kajti »••• nikjer ne
dušiio napredka in razvoja tako, kakor pri nas. Tisti, Irf bi lahko kazali smer rešitve iz ;e.žkega stanja moraio molča-ti«. »Zato«, pravi Srečko Ko-sovel, »se krog okro-g Mladine ne bo oziral na one, ki pro-da.ia.io za skledo leče svoie prepričanie in ne na one, ki ga sploh nimtijo. Gre nam za resne in poštene sobojevni-ke«.
»Hočemo zedlnjeno in ena-kopravno Sloveniio- Slovenijo Slovencem! To je naš pro-gram. Zivimo še nesvobodni v svobodnih državah- Hočemo bo.i z italijansklm fašiamom in inozemskim imperializmom! Bojevali pa se bomo tudi z domačlmi. da dosežemo zedi-
njeno in svobodno Slovenijo. Za samostojno in zedinjeno Sloveni.io v bratski federativ-ni vezi z balkanskimi narodi!« (III. L. str. 98. sled.)
So proti »jugoslovanski na-ciji«, proti »plemenstvu Slo-vencev«- So za suverenost na-rodov in za suverenost člove-ka. Zato pozlvaio v borbo za nacionalno, gospodarsko 'n po-litično svobodo slovenskega naroda prot: 'capitalističnim velesrbskim tendencam: »Kli-čimo in dramimo sužnie, ki še ne vedo, da so sužnji«-
Ob konstatiran.iu gospodar-ske krize zahtevaio zdravo so-cialno politiko — za zaščito gospodarskih in političnih in-
Prva stran lista KRI2
teresov delovnih narodov Ju-goslavije Načeniajo slovenske gospodarske probleme in ss bori.io protl namer: okrnitve slovenske univerze. Tako pra-vi.io, da bo rešeno vprašanie slovenske univerze šele ta-krat, ko bomo postall Slovenci političen narod. »Hočemo si &ami rezati svo.i kruh — naj čuje to tudi Beograd««
če zasledimo v prvem let-niku »Mladine« ostro naper-leno ost proti Sovjetsk: zvezi, je ta pozneje pod novim ured-ništvom docela odpadla. Po-udar^a^o pomembnost ruske revolucije in zavračajo vsako tendenciozno pisanje o SSSR So za kulturne, politične in gospodarske zveze z novo Ru-sijo. »Mi iščemo pot in našli jo bomo do nove Rusiie, do njene nove literature, umetno-sti in znanosti,« ali: »Nekje leži zemlia — šestina zemelj-ske oble — gore težkih pam-fletov smo brali, pa je vse za-man; noro, otroško vero imi-mo vanjo«. (IV. L- str. 27.)
Borijo se proti klerikalizmu. čeprav   povsem   pravilno pri-pominjaio,   da je borba proti klerikalizmu   trenutno v inte resu  jugoslovanstva   in  zani kanja slovenskega naroda.
So proti orjunašem in v bor-bi »proti vsem oblikam fašiz-ma in diktaturam priviligira-nih razredov sploh... Za svo-bodo misli, duha in besede. Za nacionalno, versko in poHftično toleranco! Borbo vsem privi-legijem, vsem sociaibaiin in stanovskim razlikam. Vsako delo ie enako vredno. Vršimo brezobzimo kriitiko naših kul-turnih in političnih razmer. Vršimo pogumno, čeprav od povsod prezirani svojo nalo-go. •. (III. L. str. 208 in 1. št. IV. L.)
Prof. ing. Leo Novak - šestdesetletnik
PretekH mesec je dopolnil svojf šestdesetoleto prof. ing. Leo No-vak, redni projesor na geodetskern oddelku Tehmske fakultete.
Dve tretjini njegovega življenja izpolnjuje vztrajno in pozrtvoval-no delo, ki ga je vedlo od prak-tičnega dela na ^ terenu, preko plodnega pedagoskega in znan-stvenega dela do katedre na teh-niski fakulteti Ijubljanske univer-ze. Rojen )e bil v LjMjani 30. decembra 1894. Marljivim in z odliko nagrajenim dijaškim le-tom na Ijttbljanski klasični gim-naz<i)i )e sledil enako ploden vi~ sokošohki *studw v Gradcii, ki ga je zaključil — star koma) hiriin-dvajset let — kot inženir za geo-dezijo in gradbenistvo. Prvo n)e-govo samostojno delo je bilo tra-siranje proge Logatec—Črni vrh —Ajdovsčina 1918. leta, ki je ostalo zaradi italijanske zasedbe nedokončano. htočasno pa )e ob razstdu Avstrije zasegel ves voja-ški geodetski inventar, brez kate-rega bi bil "studij prvih slusateljev slovenske tehniske fakuhete ne-mogoč. Z letom 1919 začne nje-govo delo, ki ga je opravljai tri-deset let, dakler ga ni tezka bo-lezen priklenila na posteljo — vzgoja mladih slovenskih tehnlkov in inženirjev. Ko so se maja 1919^ začeli začasni visješclski tečaji nastajajoče tehniške fakuU&te v Ljmbljani, najdemo med prvimi predavateljl tudi njega kot preda-vattelja za nižjo geodezijo. še uto leto je prevzel mesto profesorja na Srednjetehnilki soli, kjer ]e postal l 1938 ravnatel). Neprene-homa pa je dcloval hot predava-telj na Univerzi, kjer je z znan-* stvenimi in praktičnimi izpopol-nltvami razsirll svoja predavm)* še na fotografijo in fotograrne-trijo.
Prof Ing. Leo Novak
Nyegovo ped&gosko delo sprem-
ija vseskozi znamtveno udejstvo-vanje, ki je odraz njegove priza-tosti za vzgojo visoko kvalific:% ranib kadrov in nam ga odkriv* zot odličnega predcevatel)a, peda-goga in strokovn]aka-zna.nstveni-ka. Sad tega dela in prizadevanja so uibeniki: 1921 »Tebniina me-hanlka I. in II. deU, 1929 >Mer-stvo ali obris geodezije*, 1934 »Fotografska terminodogija«, 1947 »Predavanja iz nižje geodezije«, dalje »Multiplikacifski koeficienti tahimetričnib elementov«, »Osno-vi fotografske tebnike* (v srbo-hrvatskem jeziku), rokopisi in številni znanstveni članki. Sedaj pa. pripravlja za tkk kljub teiki bolezni obsirno znanvtveno obde-lavo »Nižja geodezija*, namenje-no  dusateljem tehniske fakultete.
Po osvobodkvi, ko )e slovenska univerza prvič doblla zagotovljen obstoj in aporo za razvoj, je tud* ing. Leo Novak dobU zasluzeno priznanje — mesto rednega profe-sorja na popolnem geodetskem oddelku, cb ustanovitvi Tehmske visoke sole 1950. leta pa je postal prvi dekan gradbeno-geodetske fakultete. Zal je^njegovo plodno delo  prekinila težka bolezen.
Ime prof. ing. Lea Novaka za-služeno uvrsčamo med imena. na-ših znanih strokovnjakov in znan-stvenikov na prvih straneh Spo-minske knjige slovenske univerze. Saj je, komaj hinindvajsedeten mlademč skupno z njimi začel po-Ugati temelje slovenski visoki "soli i>n s tem uresničevati želje na-še revolucionarne mladine 19. sto. letja. Trideset let svojega življenja )e posvetd tem smatrom, bogatil svpje znanje in izkušnje, ki jih je kot sposoben pedagog s prizadev-nostjo posredoval svojlm slusate-Ijem. Nič ni pretira.no čs trdimo, da je vzgoja vseh slovenskih geo-detov od prve svetovne vome pa do danes plod njegovega dela. Za to delo ga je ob njegovi šest-desetletnici izbralo geodetsko drw stvo za pruega častnega člana — nejgovi slusatelji mu pa iskrgno želimo, da bi premagal bolezen. k$ ga }e trenutno odtrgala od dels in da se zo.pet vrne med nas. Saf najbolj občutimo potrebo po peda. gogu in znanstveniku, ki nam je tako nesebično in iskreno pomagal pri naslh tezavah in imel vedno toplo človeško raznmevanje z& nas.                                     L. D.
POPRAVEK
Tiskarski škrat je v zadnji ste-vllki zagresil dve pomembnepi napaki. Na sliki na drugi ttrani je Institut za elektrovezo in nt Kenrični inltitut, kakor je bilo po-motoma natisnjeno. V članku »Pa vendar se nam ne godi slabo* je tiskovna napaka v zadnjem stao~ ku: namesto >da }e človek v .,.« se pravilno glasi: »da je članek v...«.
 Mednarodna počitniška
zveza in mi 
Danes, ko imamo avtostop, ki je solidno in ceneno sredstvo za vse tiste, ki jim to ni pod Častjo, je edLni problem na potovanju še: pre-nočevanje in stanovanje v krajih, kjer se na-meravajo muditi več dni. Toda tucu na to vpra-Sanje najdemo skoraj v vseh deželah Zahodne Evrope zadovoljiv odgovor. Domovi počitniške rveze (tako lahko imenujemo organizadjo, ka-tere ime se v dotoesednem prevodu glasl: Med-narodna federacija mladinskih gostišč) so sedaj eelo razširjeni in v njih najde skromen popot-nik prijetno zavetišče.
Začetki te organizacij e segajo v leta pred prvo svetovno vojno in se je priCela razvijati skoraj istočasno v Franciji, Nemčiji, Angliji In v Avstraliji. Sele po zadaji vojm pa so se vse podobne organizacije v razirih državah združile v federacijo ter se dogovorile, da imajo člani neke nacionalne zveze iste ugodnosti v vseh državah-članicah. To je bilo velikega po-mena, ker so postale s tein možn.ostl za ceneno potovanje v tujino vedno večje. Danes je v Mednarodno federacijo včlanjenih 27 nacional-nih zvez Iz sledečih držav: Alžir, Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Anglija, Finska, Francija, Nemčija, Island, Indija, Irska (severna), Irska (republika), Izrael, Italija Lusemburg, Maroko, Nizozemska, Nova Zelan-flija, Norveška, Saar, Skotska, švedska, Svica, Tuois in ZDA; pri delu federacije pa sodelu-Jeta Se zvezi na Japonskem in V Paklstanu, čeprav ti nista ertalni članici. Mednarodna fede-radja je v zadnjih lefcih dose-gla to, da so možnosti sodelova-nja med posameznimi zvezami bolj konkretne, čeprav je vsaka nacj.o.nalna zveza popolnoma sa-moistojna in ima tudi svoja spe-cifična pravila. Federacija ima evoj odibor, ki ga volljo vsako leto na občnem zboru. Clan je
laako vsakdo, ki izpolnjuje pra-vila in naloge; v nekaterih de-želah pa so v veljavi posebne etarostne omejitve.
V Franciji je nekaj nad 200 domov počitniške zveze. Vsi oblskovalci s Francozi vred so mnenja, <ia so td domovi naj-slabše urejeni, vendar pa se v njih vsi radi ustavljajo, ker je vedno zelo prijetno vzdušje in disciplina *ii tako stroga kot mnogokjs drugje. V francoskib. domovih so na razpolago plin-ski kuhalniki in posoda, tako da si lahko pripraviš toplo hra-no proti malenkostni odškod-nini za plin (navadno tega sploh xie zaračunajo). Ti domovi so tako slabo opremljenl zato, ker eo v posesti številaih organiza-cij in ne uživajo državne po-moči. Le tu pa tam se kaka občina malo pozanima za delo in pomore z manjšo vsoto.
Prav nasprotoo je v Nemčiji, kjer je organizacija počitniške zveze (Jugendherbergeverband) trdno ustaljena, ima dolgo tra-dicijo in dobiva veliko državno pomoč. Nemški domovl, kl jih je sedaj že nad 600 (pred vojno jih je bilo okrog 2000), &o do-besedno vzorni. To so navadno najlepše stavbe v mestih, ki so sodobno opremljene in odprte vse leto. Nekoliko pa moti zelo etroga dlsciplina, katero obču-tijo predvsem tujci, ker so Nem-ci nanjo pač' navajeni.
Domove v Angliji in na Dan-6kem odlikuje solidnost. To so navadno skromna poslopja v predmestjih, ki jih je kak bogat Anglež daroval organizaciji. Oprema ni razkošna, vendar solidna in tudi ni pretirane »nemške« dlscipline. Domovi v Belgiji nlso tako številni in je stanje v njih podobno kot v Angliji, prav tako je z nizozem-Bkimi in avstrijskiini domovi, ki so najbolj podobni našim. So večinoma v šolah. in so odprti le v sezoni ali pa celo le med počitnicami.
Imamo domove vseh vrst; v Stokholmu je n. pr. neka ladja v pristanišču preurejena v dom, ponekod (v Luxemburgu) so domovi v gradovih in trdnjavah, v   planinskih    kočah    (Avstrija)
SVEDSKA
Spomenica o menzl
Srudentje t>niverze Uppsala so s posebno spomenico na švedskega kralja postavili za-htevo pa ustanovitv: menze Studentje poudarjajo v spome-nici. da je vprašanje prehra-ne pri študentih zelo pereče in ugotavljajo, da bi polovica itudentov porabila veČ hrane, če cene ne bi bile tako visoke.
in zapuščenih naseljih (Fran-cija). Drugje so domovi sredi mesta na • najbolj prometnih krajih (v Nemčiji), ponekod pa daleč zunaj v predmestju, da jih komaj najdemo (Francija). Na Nizozemskem Je večina do-mov na deželi, ker so name-njeni predvsem domači mla-dini, ki si želi ob nedeljah in praznikih oditi iz hrupnih mest. Le v Amsterdamu in Rotter-damu sta domova, ki sta name-njena predvsem tujcem. Tudi Svedi in Norvežani imajo mno-go takih domov v gorah in ob samotnih fjordih. S tem v zvezi lahko ločimo domove v dve vr-sti: tisti, ki imajo prehoden značaj in stoje v velikih mestih ali v krajih. ob glavnih poto-valnih smereh (Hamburg, Paris, Miinchen, Salzburg) in tisti, ki so zgrajeni v samotnih, mirnih krajih ob morju ali v gorah ter so namenjeni predvsem oddihu in daljšemu blvanju (Otok Sv. Margarete ob Azurnl obali, do-movi na Skotskem in ob Atlant-skt obali v Franciji).
Kuhanje je dovoljeno v do-movih v Frandji, deloma pa v Nemčiji, v skandinavskih drža-vah in v Vel. Britaniji. V Nem-čiji pa imajo vsi domovi lastne kuhinje, kjer je hrana zelo po-ceni. Kar se raznih higienskih in drugih sodobnih naprav tiče, so najbolje opremljeni domovi v Nemčiji in Švici. Dom v Ham-burgu ima n. pr. prostora za 500 ljudi in nikdar ni v njem gneče, hrupa ali nesnage po tleh. Vsak se mora točno držati obsežnega dnevnega reda. Ko se prijaviš, dobiš listek s številko sobe in postelje ter ključ za omariče za prtljago, ki se na-haja v kleti. V spalnico ne smeš nositi svojih stvari. Prav tako lahko ješ le v jedilnici. Poleg tega je tu na razpolago čital-nica in posebna dvorana za se-stanke ter nekaj razredov za potujoče šole. Za vsakih deset sob je na razpolago ena umi-valnica s toplo In mrzlo vodo ter v kleti še velika dvorana s prhami. V domu je kantina, kjer dobiš marsikaj ceneje kot v mastu ter tudl kuhinja za tiste, ki si hočejo sami kuhati. Razen tega je dom postavljen sredi mesta in na najbolj pripravnem kraju na griču nad pristaniščem; noben hotel v Hamburgu nima tako lepega razgleda. Temu po-dobni so tudi domovi v Stutt-gartu, Karlsruhe, Kielu in Han-novru, ter tudi  številni manjši.
V mnogih državah moraš ra-zen skromnega plačila prispe-vati tudi nekaj dela. Pomestl ali pomiti moraš stopnice, na Nizozemskem sem povsod lupil krompir, v Franciji pomival po-sodo In podobno. S tem si do-movi občutno zmanjšajo režij-ske stroške, kajtl načelo vaeh je,   da   niso   trgovska   podjetja.
Cene za prenoCevanie so razllC-ne. Prav tako je za osebe nad 20 let večja prtstojbina, študentl pa imajo navadno popust. Naj-cenejša je pravzaprav Nemčija, kjer plačaS le pol marke za noi, drugače pa je povprečna pristoj-bina povsod od 60 do 300 dimar.iev. Najdražje je v Svici in v Italijl. Toda v prlmeii s cenami sob v hotelih so vse cene v mladinskih domovih smešno nizke. Prav zato pa so povsod zelo strogi in je vstop možen le z ustrezno Izkaz-nico.
Nekatert domnvi prav Kamoinl-ciativno skrbe za nekatere po-drobnostt, ki so pa zelo pomemb-ne. V Kielu Je vsako soboto or-fianizlran     mednairodnl     ples.     v
Stran  iz izka*nice Mednarodne
počitniške   zveze   z   žigi   raznih
evropskih »postaj«.  Takole  zbi-
ranje žigov pa se kar izplača.
šče5 vse mestne muzeje, galerJje, živalsiki in botanični vrt, letališče in gledališče po občutno znižanl cenl. V Londonu organizirajo uprave domov vsako nedeljo ogled in brezplačno vožnjo po Londonu. Podobne stvari nudijo tujcena tu-di v Skandinaviji, kjer lahko čla-ni •organizaoije potujejo z letali diružbe SAS za isto ceno kot z vlakom tretjega razreda. če Je kako mesto v letalu slučajno pro-sto. Ker je letalski promet velik, odpotuje n. pr. samo iz Koben-havna dnevno kar povprečno 5 takih »zastonjkarskih« potnikov. V Oslu pa organlzira uprava do-ma polete do Sevarnega rta z zelo stariml letali, ki niso več v pro-metu. Ta vožn,1a je sicer malo pustolovska, kar kaže to, da vsi potniki dobe pred poletom pada_ la.  Veridar   dosedaj  (5 let  že de-
ske 37.000, Norveške 6000, Avstrije 10.000, Pakistana 80, Svedske 12.000, Tundsa 1000, Svice 5000, ZDA 10.000 in od drugod okrog 10.000. Na drugi strani pa je bilo v istem letu v vseh drugih domovih na svetu nad 350.000 »nemških« noči-tev, od tega največ v Svici (90.000), Danakl (16.000), Britaniji (31.000), Franclji (33.000). Avstrijl (17.000) itd.
In mi? Navadno je tako, da če se pojaviš v takem domu, ti po-vedo, da si prvi Jugoslovan. So pa tudi domovi v večjih krajih all ob glavrvih poteh, kjer Je letos prenočevalo precej naših študen-tov, tako n. pr. v Parizu, Londo-nu, Hamburgu, Mtinchenu, Frank-furtu. Pogosto se najdejo tudl praktikanti, ki dalj časa stanujejo v domu in si tako prištedijo pre_ cej denarja. Pri tem se postavlja vprašanje. kako uspe našim lju-dem priti> v tak dom, ko pa nl-majo ustreznih izkaznic medna-rodne federacije. Kar se tega tiče, je sfvar preprosta. V večini prl-merov se prizadeti poslužujejo študentske izkaznice, indeksa, iz-kaznice naše Počitnlžke zveze ali pa planinske izkaznice. V veMki večini primerov so sprejeti, ker se upravniki domov na^vadno ne spoznajo na predložene izkaznice, ker ne razumejo niti stavka, ali pa sprejmejo kondidata kratko-malo zato, ker je Jugoslovan (po-jem je ek^otičen zaradt redkosti). Mnogi pa so si tudi.v tujini sami nabavlli izkaznice te all one na-cionalne zveze ter potujejo kot »tujci«.
Mnogo se je govorilo o tein, da bo tudi Jugoslovanska poLit_ niška zveza pristopLla v to medna-, rodno organizacijo in bl tako tu-di našim članom bilo omogočeno polnopravno uživanje vseh ugod-nosti povsod po svetu. Hkrati pa bi tudi tujci lahko obiskali naše domove in centre počitniške zve-ze. To bi bilo lepo in edino pra-vilno. Slišijo pa se glasovi, da ne bomo vstopill v to federacijo, ker »nlmamo tujcem kaj nuditi, ker ni domov in so prenočišča od-prta le poleti itd.« Mislim, da imamo vsaj toliko domov kot Island in poudarjam, da je ve-čina domov v mnogih državah od« prta tudi samo poleti. Zdi se mi pa, da .1e resnični vzrok nekje drugje: v počitniški zvp?i ^p ;" uveljavHa provinclalna parola, da naj potujemo predvsem doma, na drugi strani pa je naš odnos ao tujcev tak, da vidiino  le devize.
L1,
Grad Hollenfels v  Luxemburgu, kjer je tudi dom Počitniško
ssveze
luje ta ssistem) Se nl bilo nobene nesreče. Podobno deluje tudi or-ganizacija v ZDA, ki prevaža svo-je člane preko Atlantika v zelo starih In počasnih ladjah.
Vsako leto izda mednarodna fe-deracija priročnik, kjer so imena in naslovi vseh domov po svetu, kl so prijavljeni kaki nacionalai argamizaclji. V njih je tudi ozna-čen čas obratovanja, ker so pred-vsem v Franciji ln Skandinavijl domovi odprti le poleti. Take pri-ročnike in zemljevide izdajajo tudi vse  nacionalne zveze.
Stevilo domov v posameznih državah:
Vsako leto  pride  k  nam  na po_
ftitnice stotine turistov, ki spadajo v tisto skupino ljudi, ki imajo mnogo denarja. Ne damo pa mož-nosti za potovanje predvsem ti-stim mladim ljudem, katerim je naša država kaj več ln ne samo »cenena  turistična  dežela«.
Naši domovi in druga sredl-šča počitniške zveze bi oživela in imeli bi sijajno torišče dela ter kraje, kjer bi se srečevali našl mladind z drugiml. Da bi bilo to koristno, ni treba pose-bej poudarjati.       Drago Kralj.
sedež agro-nomov in
s prakse na norveškem    
VOLLEBEKK
Tega Imena ni v voznem redu niti v turističnih pro-spektih norveških potovalnih uradov, kajti Vollebekk je le mala vasica, približno na pol poti od reke Glomma do Oslojskega fjorda. V tem kra-ju je rezidenca slušateljev Norges Landbrukshogskole — študentov agronomije, vrtnar-stva, mlečne industrije in go-zdarstva. Slednji so nama po-slali prijazno vabilo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je norveške študente včasih težko obiskati, saj so zbrani v štirih univerzitetnih središčih v Oslu, Bergenu, Trondheimu in v Vollebekku.
Najstarejše univerzitetno središče je v Oslu. Univerza je bila ustanovljena leta 1811 in ne vključuje fakulteti za stomatologijo in veterinarstvo. Tehnična fakulteta je v Trondheimu in ima oddelke za arhitekturo, rudarstvo, za elektrotehniko, kemijo in ci-vilno tehniko. V Bergenu je bila leta 1936 osnovana Fakul-teta za ekonomijo in poslovno administracijo ter leta 1948 samostojna univerza z vsemi oddelki.
Gozdarji iz Vollebekka so nama že takoj ob prihodu raz-kazali novi gozdarski inštitut, fakulteto in naselje ter sva se z njimi prav po domače po-govorila o vseh mogočih štu-dentovskih vprašanjih. Izpre-hod po naselju da slutiti do-bro ofrganizacijo dela te veli-ke družine.'
Studijski načrt določa tri-letni študij. Slušalelji morajo imeti pri vpisu v višji letnik opravljene izpite \z prejšnjega letnika. Letnik ponavljajo le redki posamezniki. 2e ob vpi-su na fakulteto mara imeti kandidat opravljeno triletno prakso v podjetjih. Pa tudi med študijem se polaga veliko važnost prav na vaje. Indivi-dualno delo s slušatelji v fiasu predavanj, vaj in zlasti semi-narjev, ob nenehni prtsotnosti znanstvenega kadra omogoča študentom, da predpisano snov absolvirajo ter diplomixajo že po treh in pol letih.
To dejstvo je seveda vell-kega ekonomskega pomena za študente, kajti pretežaa ve-čina njih izhaja iz kmečkih družin, ki pa na severu niso kdovekaj bogate. V Volle-bekku je 75°/» študentov, ki se vzdržujejo samL Del slu-šateljev prejema podporo dr-žave, toda ne v obliki štipen-dij in otroških doklad kot pri nas, temveč v obliki brez-abrestnega posojila. Povpreč-no porabi študent za študij, hrano, stanovanje ter za razne osebne izdatke 200—300 kron mesečno, kar znaša 8000 do 10.000 din.
Problem gozdarskih študen-tov pa je v tem, da priha-jajo na fakulteto zaradi pred-pisane predprakse, že precej starL Procent poročenih štu-dentov je, če ga primerjamo z našim, zelo visok. Zato so zgrajeni v naselju tudi dru-žinski bloki.
V Vollebekku stoji moderno poslopje — odlično opremljen gozdarski inštilut, ki me je spominjal na naše institute na Mirju. V prostorni čitalnici sem našel tudi nekaj jugoslo-vaaskih gozdarskih publikacij. V bližini inštiluta je zgrajen družabnl dom z dvorano za gledališke, filmske in plesne prireditve.   V   tej   zgradbi   se
IZRAEL
Stavka na medicini
V stavko so stopili študent-je medicinske fakultete v Je-ruzalemu kot protest proti vi-sokim študijskim pristojbi-nam- Ker .1e dekan fakultete obl.iubil, da bo zagovarjal zah-teve študentov po znižanju študijskih pristojbin, so štu-dentje s  stavko prenehali.
Nemčija                         »00
Velika Britanija          417
Svedska                         262
Francija                    209
NorveSka                       201
Svica                              141
Danska                           134
Kanada                            71
Nizozemska                    52
Indija                             50
Italija                             49
Irska  (republika)         33
Finska                            28
Nova Zelandlja             14
I.uxemburg                    15
Tunis                              11
Saar                                 8
Izrael                               6
Island                               2
Obvestilo Mednarodnega odbora ZŠJ vsem združenjem
Frankfurtu  pa lahko dobiš  pose_     Islanda   76,   Italije   7400,   Maroka ben  kupon s katerim  lahko obi-  510, Nove Zelandije 2000, Nizozem-
V smislu   zaključkov   II. plenuma   COSSJ,   ki   je   bil sklican konec preteklega leta, obveščamo vsa združenja in prizadete,    da   bo   izdajanje  priporočil  za   privatne  prakse omejeno na minimum in da se bodo ta izdajala po sklepu UO ZŠJ na podlagi karakteristike in priporočila združenja. Za praktlkante, ki odhajajo na prakso preko raznih med-^narodnih organizacij, kot so to: IAESTE, AIESEC, IFMSA, 2.SVI  itd. se bodo priporočila udajala kot doslej, ˇ       Prosimo  odbore združenj,   da to  upoštevajo,   pripomi-za  liustracijo  nekaj  Steviik iz   Anjamo  pa, da priporočilo ZŠJ ni nujna priloga k prošnji nemlkfhSrmov!hb^^^^           J«  izdajo  Potnega  lista  in  da  lahko  privatni  praktikantl
dobijo potm list brez nadaljnjega na Odseku za potna do-voljenja pri Tajništvu za notranje zadeve MLO Ljubljana na osnovi predložitve kreditnega pisma firme, kamor od-haja praktikant na prakso.
Ljubljana,  dne  25. januarja   1955.
Mednarodni odbor ZSJ
jona inozemskih nočitev. Zanimi-vo Je, kateri tujci so obiskali Nem&ijo: iz Alžira 750 nočitev, iz Avstralije 750, Danske 42.000. Bri-tanije 35.000, Finske 4500, Franci^e 14.000,     Indije   640,     Kanade   2400,
nahajajo poleg obednice še številne sobe za družabne se-stanke.
Kratek sprehod popelje obi-skovalca po naselju mimo pi-sarniškega posiapja in majh-ne pošte do predavalnic, ki so nameščene v dveh, večnad-stropnih stavbah starejšega tipa. Vollebekku pripada še Inštitut za raizskovanje mle-ka, in mlečnih proizvodov. Nedaleč od študentskega na-selja se pa vrste enodružin-ske, lične lesene hiše profe-sorjev in asistentov.
Izven mesta, dobre pol ure
m
njih. Druga organizacija pa skrbi za razvodrilo ter pri-pravlja prireditve. Glavna let-na prireditev se v Vollebek-ku imenuje »Dus fest«, t. j. »Priložnost za praznovanje«.
V Oslu je sedež centralne organizacije s števiinimi 6d-delki. Nordisk Conim.ittee skrbi za izinenjavo študentov skan-dinavskih držav, dočim »Na-rodna zVeza norveških študen-tov« urejuje promet z ino-zemstvam. Glasilo centralne organizacije je Minerra. Me-dicinci izdajajo časopis Esku-
Tipična  severnejša  norveška  gorska  pokrajina.   V  ozadju  sta divje oblikovani gori Bispen in Kongen
Agronomska fakulteta v Vollebekku
z vlakom od Osla, tvori Vol-lebekk s svojimi inštituti ter naselji celoto, ki je nedvomno dober pogoj za uspešno delo. Študentje sodelujejo, ne glede na različne nazore, pri dveh organizacijah. Prva skr-bi za sodelovanje s profesorji pri študijskih vprašanjih in svetuje pri finančnih vpraša-
lap, ekonomisti iz Bergena pa Speculatorja.
In še nekaj: leta 1956 bo prišlo verjetno nekaj gozdar-skih študentov iz Vollebekka na prakso v Slovenijo, verjet-no k blejskemu gczdarstvu na Pokljuko. Nič pa ni zaenkrat še slišati o agrononiih.
Z. M.
Prijateljstvo in mir
Obisk maršala Tita in ju?o-   posriodbii,   kljub   temu   pa   je
slovanskih   političnih   vodite-    njun    pomen    vecji    in    po-
ljev v Indiji in Burmi je knn-   membnejši  kot pa  kak  pakt
can.  Ni  dvoma, da so razgo-      Delhijska    cieklaracija    za-
vor, med Titom, Nehrujem in   ,Tača politik« bjokov, kot tu-
U   Nujem  rodili  take   uspehe   di politiko nevtralne pasivno-
?l v      ™"\dL>   dolS°  a/.VPa.   sti.   Popiiščanje    mednarodne
nikoh iie bodo drugi politicni   napetosti na svetu in kolekti-
sestanki.                                    ven   ^j^    dalje   pT>iznayanje
Uspehi teh razgovorov leže   neodvLsnosti,  integritete, ena-
v dejstvu, da narodi JugosJa-   kopravnosti in   nevmešavanja
vije,   Indije in Burme   danes   v notranje zadeve, so pi-edpo-
gledajo  na   mednarodne   pro-    goj  mirnega sožitja  mcd na-
bleme z istimi očmi. Tako nas   rodi.
ne  veže samo  iskreno prija-
teljstvo, ampak tudi ideali, ki
so zasnovani na načelih spo-
Šfbvanja neodvisnosti vseh dr-
žav, enakopravnosti v medna-rodnih odnosih, ntrditve miru
Rangoonska izjava predsed-nika Tita in premiera U Nu-ja, vnovič poudarja, da se bosta cbe državi še nadaljo trudilj   za   utrjevanje  svetov-
,     .      , ,.             .            nega miru in zboljšaiua med-
v svetu m aktivnega mirnega   narodnega  souelovanja.   Mim
danes ni mogoee doseči s pa-sivnira nevtralizmom, ki bi pomenil umik s pozorišča borbe za inir ali pa s pristo-pom h kakršnim koli blokom, ki so glavna ovira na po.ti reševanja    mednarodnili   pro-
sožitja.
Prav gotovo pomeni obisk maršala Tita Burmi in Fndiji novo obdobje v razvojn od-nosov med Azijo in Evropo. Na azijskih tleh so se sestaSi predstavniki držav. ki danes vodijo v svetu politiko aktfv-nega sodelovanja raed narodi.
Političai    razgovori.    ki
so
blemov in utrjevanju miru na
svetu.
„ ., . - Načelo koeksistcnce, ki ua jih imeli voditelji omenjenih je predsednik Tito razložil, držav, niso bili nikak kom- pomeni nov prispevek za prorais. ampak ugotovitev, da ustvaritev miru na svetu. se politike, ki jsh zastopajo »Koeksistenca ni nevtraliztm, posamezne države odlično skladajo.     To  daje   še   večje
perspektive za bodočnost. na-
ampak aktivno prizadevai; je, da se vsi nnrodni problemi rešujejo na miren način. Ko-
rodi  Burme,  Indije   in   Jugo-   eksistenca zahfeva mednarod-slavije pa bodo cdslej še tes-   no sodelovanje.«
poli
neje bodili po skupni prizadevan ja za ohranitev *mi-ru in sodelovanja med narodi. Med najpomembnejšimi re-zultati obiska predsednika Tita so politični razgovori, ki so pokazali izredno enakost pogledov na posamezna med-narodna vprašanja. Delhijska deklaracija in Rangocnska iz-java nista    nobeni    formalni
Obisk predsednjka Tita Bur-mi in Indiji, kot tudi njegovi politični razgovori z voditelji teh držav so pokazali, da se naši pogledi skladajo in pred-stavljajo nov prispevek za ohranitev miru. Pokazali «o tudi, da so narodi Jugojlavi-je, Indije in Burme odločeni potegovati se za demokratič-ne odnose v svetu.
1955
MESTNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMLJA
se vridružuje lestitkam ob občinskem praznika in želi vsem svojim meščanom veselo praznovanje ! H
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
ČRNOMELJ
eetn xa abčinshi pruznik in
KULTURNA TRIBUNA
1849-1955
To thee, sweet, happy Verba, all my praise! Dear corner of my father's home and land, Why did the thirst jor knowledge e'er demand My going hence into life tortous ways!
(Prevod soneta VRBI vz »Selection of Poems by France Pre-iern«, ki jih je izdala založba BASIL BLACHWEL-Oxford.)
Iz žlvljenja In dela naših mladlh umetnlkov
POT K USPEHU
Sartre: Obzirna vlacuga. še ner kaj trenutkov in zavesa bo padla. Lizi, to preprosto, naivno, prosto-dusno in lahkoverno dekle, ki ver}ame> da sta na svetu resnica in pravica samo ena, je končno klonila. Tam, kjer sc je izjalovila in propadla vsaka brutalnost, je uspela navidezno itkrena očeiov-ska skrb in Ijubezen starega sena-torja. Ta naivna vlačuga verjame v plemenitost sivolase starke, ka-tera bo njeno laino pričevanje proti nedolinemu črncu nagradila, ameriska druiba pa jo bo spct sprejela in priznala koi enako-vrednega člana. Toda vse to )t samo laž in hinavsčina. Lizi je spet ogoljufana in ponlžana, crnec pa ubit in »vse je spet v najlep-sem redu*, kot pravi nekdo oh zakljnčku dejanja, ki ga kljub vsemu pesimističncmu občutju za-kljua publika z navduscnim odobravanjem.
Predstava
Prosim, oprostite!
za zaprtimi vrati
Tako kot vsako leto ob za-   intenzivno, medtem ko so o-   terna.    Z  isto motivacijo    in
ključku   semestra   je   Akade-   stali  nastapali  manj   uspešno,    kljub dejstvu, da so v dvorani
mija    za    igralsko    umetnost   bodisi da so vloge vse prenia-    sedeli gostje, ki nimajo ničc-
pretekli teden uprizorila  od-   lo   ustrezale   njihovim  zmož-   sar  skupncga  ne z Akademijo
Iomke iiz Shakespearjevih del.   nostim, bodisi, da so s pomoč-
Draine  in  komedije  velikega   jo   nepotrebnega    naprezanja
ne z igralstvom,    je rektorat preprečil vstop nekdanjim di-
dramatika spadajo v okvir ob-    ustvarjali le vnanji, a vsebin-   plomantom    svojega    zavoda,
Kako je potekal drugi del predstave. žal ne morem poro-čati. Kljub temu, da je bilo uredništvo Tribune povablje-no na produkcijo, je rektorat že pred njenim pričetkom onemogočil ogled predstave z motivacijo,  da  je  strogo  in-
veznega študija na Akademi-   sko prazen  videz.
ji, produkcija sama pa je ne-
Kakšen izpit, kjer morajo slu-
šatelji  pokazati  svoje  znanje
in  svojo   nadarjenost.  Takšne
prodmkcije so bile doslej ved-
no nekako interne in publiko
so sestavljali povečini le štu-
dentje  nižjih letnikov,  komi-
sija, starši nastopajočih in ne-
k&teri povabljeni gostje; več-
jega števila navzočih majhna
dvorana  ne more sprejeti.
Prvi del letošnje produkci-je so sestavljale Shakespear-jeve tragedije: Macbeth, O-thello in Hajmlet. Slušatelji sovizbranih odlomkih posku-Šali prikazati najbolj značil-ne oseibe in prizore. Kljub ¦majhnemu odru in skromni inscenaciji so se nastopajoči pognimno vživeli v svoje vlo-ge in pokazali precejšnjo me-ro znanja. Res, nekateri me<i njiani niso dosegli tiste izra-zitosti in tisto nctranjo inten-zivnost, s katerima bi mogli ustvariti iluzijo pravega odr-skega dogajanja. Del krivde je prav gf>tovo v nastopajočih samih. Osnovni stil rgre, kot ga je bilo mogoče v večji ali manjši meri opaziti pri vseh, je vse preveč temeljil na vna-njem, deloma celo krčevitem naprezanju, ki vzbuja pri gledalcu kvečjemu občuiek masilnosti in nesmiselnegapri-zadevanja ter navsezadnje iz-enači nadarjenosl s spretnjaš-tvom. Resnična mo5 gledališ-ke igre in sugestivnost nasto-pa pa je v resnici daleč od vsake vnanjosti in pretirano-sti. Slušatelji, ki se priprav-ljajo na svoj igralski paklic, bi morali najti sebi in tudi Času ustreznejši stil igre. To je rprašanje nadarjenosii, res-nosti in prizadevnosti, torej tistih csnovnih lastnosti, iz katerih raste enkratnost vsa-ke igralske stvarilve. In takšne lastnosti lahko Akade-rniia le vzgaja, dati pa jib. ne jnore.
ter v odmoru zahteval, da se odstranim. Kakšai so kriteri-ji te stroge internosti, je se-veda težko razumeti, Š3 tež-je pa je ugotoviti, čemu je klavzura s stražo na vratih sploh potrebna. Da o vljudno-sti takšnega postopanja sploh ne govorimo.
-c
Jelica Siardova fcot Lizi v Sartrovi »Obzirni vlačugi«
Razstava v OSLU
Toda tu se pričenja drago poglavje krivde. Vprašanje je najnreč, v koliki meri študij-ski okvir Akademije dopušča inožnost izoblikovanja iiidi-Tidualnega nastopanja in eks-perimentiranja. Zdi se, da Akademija za igralsko umet-nost vse bolj in bolj vzgaja pri slušaieljih tisti konvenci-onalni gledališki stil, ki je močno podoben formaliizmu starega Burghteatra in ga po-gosto srečujemo v ljubljanski Drami. Toda tam, kjer se končuje eksperiment, se pri-čenja nejnoč in zaprašenast. In vse vzgojno prizadevanje je lahko brezuspešno, če ni obenem šola in iskanje. Kjer iega ni. ludi pogum in zna-nje  malo koristita.
V odlorakih iz Shakespear-jevih tragedij sta se prav go-tovo najbolje odrezala sluša-telja Dauilo Bezlaj in Alja Tkačeva.    S  svojo    mirno  in
V  začetku februarja so v Oslu odprli  razstavo  »Zgodovina  ju-goslovanske   kn^jige«.   Pred   tem je bila ista razstava že v Stok-holmu  in  Kopenhagenu.
V  prvi polovici marca bo raz-stava prenešena v London, po-tem pa verjetno še v  Pariz in Benetke.
»Vojno in mir« bo snemal Michael Todd
Končno so v Beogradu za-ključiii razgovore kdo bo snemal film Vojno in mir. Filmski producent Michael Todd je z jugoslovansko vlado dose-gel dokončnl sporazum. Izjavil je, da na ta sporazum ne bo vplivalo dejstvo, da tudi dva druga film. producenta priprav-Ijata snemanje Vojne in mlru. To sta Dino De Laurentis in David O. Selznick.
Michael Todd je Izjavil tudi, da prlčakuje, da bo scenarij za film pripravljen do junija, ko bosta on in  režiser Zlmcrmann
zije. Zunanje prlzore, katere bo-do posneli v Jugoslaviji, bodo začeli snemati v septembm. Po dosedanjem nažrtu bo prikazo-vanje filma trajalo približno Stiri ure.
In tako je od predstave do predftave. Vseeno kje, v Kranju, v Ljttbljani ali kjerkoli drugod. Dvorane se polnijo, publika ph' ska, Nttda in Jelica pa kot inter-pretki Lize, zadovol<\ni in polni zaupanjtt v svojo začetno umetni-ško pot.
Jelica }e v te) predstavi imela svoj krsit, saj je komaj nekaj me~ secev od tega, ko je zapnstila Akademijo. Nada pa ima za sebo) ze dve uspeha in radosti polni sezoni, saj je dosle) kot Micka v »Kranjskih komedijantih* ter v »Mladosbi pred sodisčem*, »Dragi Ruth* in mnogih drugih delib dosegla ze lep igralski vzpon. In kdo bi pred leti dejal, najmanj pa cmi sami, da bosta nekoc iz skroimnib, nagajivih dekfetc vzra-sii dve pomembni slovenski igral-ki.
Kako ddel \e ie v$e to, a ven-dar je tako lepo in nepozabno. In Jelica se vsega prav dobro spo-ntinja. Spominjit se, kako se je zaielo, nekje dcdel ob morjtt, ko je nekega paleinega popoldneva srečala in spoznala znano glcda-liiko igralko in svojo bodoco vzgajiteljico, Igratki Se }e naglo prikupilo to skromno dekle in postaili sta dobvi prijateljici. Ve-liko sta se pomenili, o tnarsičem
* sta govorili in seveda tttdi o gle-daliscu. In takrai )e v dekletu vzplamtela tiha Selja, ki ni v njej nikoli več ugasnila — želja postati igratka. Polna zattpanja vase in svo) ta>lent se }e "se tisto jesen iz Ekonomske fakultete prepisala na Akademijo za igral-sko umetnoft. Težko te bilo z<t-ceti, sa) se }e dotle) le malo ttkvarjala z gledalisčem in tiidi taiko mlada )e še bila. Po svojent videzu ze sicer dorasla in viasih celo prcvel resna — tako jo }e napraw'la vo>}na in materina smrt, vendar pa v bistvu še tako plaha in otroško spogledljiva v svojem začetnem odrskcm nmtopu, polna iluzij o odrskem živlienju, ki ga še ni dojela, pa bi ga vendar že rada posredovala drughm, je bila, ko je začela. Iz leta v leto pa so se v trdem delu in studiju ottrila njena spoznennja in njeni liki so pmtajaU vedno bolj pre-pričljivi in igrahko dognani, vzgojitelji pa v njene igralske spofobnosti niso več dtomili, Od omovnih značajev antike, skozi dolgo vrsto tako imenovamb pro-hlermttlčnah znacajev iz sodobnega žlvljer^a, ki segajo od salomkih dam do preiresljivib figur, kjer razkriva, zemka dusa svoj poraz, kot je to mpelno izvedla v Co-cteaujevih »Monologih«, pelje Je-liclna pot nctpre) v like polne »metniike   invencije   in   resnega
znanja.
Približno tako fe začela svo)o Igralsko pot tudi Nada. O gleda-lišČu }e sanjala ze kot otmk, ko }e nastopala v raznib otroskih igricab. Pozneje je hrepenenje po gledališču prenesla že v svoje zrelefse in resne.jse tibdobje. Ko pa se )e prikljuiila hudentski kul. turni skupini »Kajuh* ter tam odigrala nekaj vlog, ki so }i pri-nesle uspeh in priznanje, }e v nje} dozarela odložhev in tttdi ona se }e vpisala na Akademijo. Tu sta se z JeUco prvii srecali in ob previdfri ter izkusen) polni roki Vide Juvcvnave, *ta rasli in se razvijdi dedje. Vida Jtevanova, Mira Dmilova in Stane Sever so s svojo pedagolko rtttlno in bo~ gatimi ifoljenskirni izkmnjami odločihto v.pUvali na prvi razvo} nadarjenih zatetnic.
Mimo pozithmih poročil o «/•¦ nih nastopih, pa se zelo pogoslo mocno deljena mnenja kritikov celo glede njunih dognanih igral-skih   stvaritev,   Obe  sta   H   živo
nasprotje: ne le po vldezu in tem-peramervtu, po pogledu na svet in presoji človeških dejanj, ampak titdi po dojemainjih, po igralskem navdihu in po metodi dela. Tq smo labko vldeli že pri njuni in-terpretacLji Sartrcve »Obzirne vla-cnge*, ki sta jo obe odigrali vc$t~ no in prepričevalno, igrahko do-gnano in popolno, vendar pa ;« vsaka dala v Lizi nekaj svojega; vndar obe timetntsko dognan lik, na katerega sta obe ponosni.   —a
LITERARNI VECERI
V PRESERNOVEM TEDNU
Kakor vsako leto za Prešernov teden bodo slovenski knjlževnlki imell tudi letos vrsto literamih večerov. Od četrtega do osmega t. m. bodo imeli literarne veče-re v Ljutomeru, Gornji Radgo-ni, Vidmu ob Sčavnici, Radov-ljici in Soštanju. Na teh lite-rarnih večerih bodo poleg naših starejših književnlkov Franceta Bevka, Mateja Bora, Cvetka Go-larja, JuSa Kozaka, Janeza Po-trča in drugih sodelovali tudi naši mlaj$l književniki Kajetan Kovič, Janez Menari, Ivan Mi-natti, Ciril Zlobec in Beno Zu-pančič.
Nada Bavdeževa, ki igra Llzi v Sartrovi »Obzirni vlaguči«
France Pibernik: ,
PESEM UBOGE DEKLICE
Bila bl lepa črnolasa deklica,
dober otrok očetu in materi,
topla uteha nekomu v žalostnih dneh —
pa se je rodil samo ubogi otrofc
z obrazom nelepim,
rok nebogljenih
in vse drugo ni bilo tako kot je drugod.
Sredi vsega zdaj samo srce bije tako kot povsod in moje sinje oči jofcajo včasih, kadar bi rade drugam,
drugam odtod. Ze dvajset let je tako. Dvajset let sredi nemih sten. Duajset let v brcme Ijndem.
To so žalostni dnevi brez sonca.
Eno samo življenje — pa še to odveč.
Nikamor ne greš,
nikogar ne pričakuješ,
nikjer in niJcoli ne čakajo nate — ,
vse življenje.
Sredi vsega zdaj samo srce bije tako kot povsod in moje sinje oči jokajo včasih, kadar bi rade drugam,
drugam odtod.
čutim, kako lepo bi bilo živetionkraj teh žalostnih sten, kjer hodi vsak večer Ijubljeni fant z lepim dekletom. Vem, dvoje od tistih srečnih Ijudi. Kako bi rada za njima, kadar ostajarm čisto sama, brez Ijubozni, brez upanja.
To so žalostni dnevi brez sonca.
Eno samo življenje — pa še to gre mimo.
Bila bi lepa čmolasa deklica, dobra, Ijubljena iena nekomu., pa se je rodil samo ubogi otrok, ubogi otrok, samo ubogi otrok.                         >
Stndenti Akademije za upodabljajočo umetnost pri risanju akta
Ob robu
(Nadaljevanje z 2. stranl)
nas je pustil nepotešene tako t lepim uvodom o kulturi in umet-. nosti ter njund funJcciji oprem-ljeni referat italijans.kega delega-ta, kakor tudi diskusija o njem. Bdini predlog, o čeiu naj bi prav-zaprav govorili ti seminarji — to-rej tema v kateri smo upravičeno mislili, da bo vžgala — sta bila francoski (o zgadovdni študentske^ ga gibanja oz. študentd.kega sindi-kalizma) in nemški (o filmu). Mi-tnognede: at-straktni in povsem neopredeljeni temi — Svoboda kulture letošnjega seminarja V San Remu in po instambulski konferenci določena tema bodoče-ga seminarja COSEC-a Utnetnost in kultura, bi bilo vsekakor zdra-vo soočiti z lepo določenim in oniejenim delom obeh seminarjev, ki ju bo letos organiziralo VDS (Zveza nemških študentov): spo-mladi v BerMnu delovni seminar mladih filmskih delavcev in po-leti seminar, ki bo govoril o kul«. turi skandinavskih držav. Neko neodločno stanje v COSEC-u, kar se tiče seminarjev (seveda mora-mo upoštevatl objektivnc o.rgani-zacijske težave!), karakterizira ta-le odlomek iz diskusije:
James Edward, ZDA: Ali obstoji natančni  plan  seminarjtv?
Johan Thompson, generalnl se-kretar COSEC-a: obstoji. ampalc nl deiinitiven(!?). Eolje je, da pridejo ljudje pripravljeni na se-minar v letu 1S56, kot neprdprav« Ijeni ,v 1955 ...
Tako je debata o seminarjih (na katero se je zreduciralo vse raz-pravljanje o 4. točkl), izzvenela v mislih na leto 1956, in sipoznanje, da je »vsekakor treba dolo5iti in-ternacionalne skupine, ki bi pri-pravljale delo semanarja. *
Mislim, da bi bile na mestu 5e tri opombe:
1.  Na konferenci se ni govorilo o   povezavi   študentov   filozofskih fakultet,  čeprav  bi bilo to — po mojem.— bistvo ln prava vsebima četrte točke,  ki govori o  oblikah seznanjanja    s    kulturami  drugih narodov   (mimogrede:   konferenca je  zelo ra^umno    kmalu    uvidela riesmiselnost   debate   o   študentskl in nacionalni kulturi). Govorilo se Je o filmu,  gledališču, plesu — o Mteraturi   ni^.   In  vendar  mi  vsi, kollkor    sploh    poznamo    ktiltiira drugi naroaov, jih pač najbolj po-znamo ravno po njihovi literaturi, Kcivkretni kontakti med seminarjl posameznih   fakultet,   medsebojna obveščanja    o    novih    strokovnih knjigah in tudi beletrističnih no-vitetah bi bili vsekakor pozitivnl. S tem v zvezi:
2.   Vloga   študentsikega   tiska  je bila   popolnoma   zanemarjena   in prezrta.
Teh par opomb se mi je zdelo potrebno izreči zato, ker mislim, da so bili pozitlviii politi5no-mo-ralni in praktiCni rezultati konfe-rence omenjeni še na clTUgem mestu. Malo kritike pa nikjer ne škodi — zlasti, če pomislimo, da je to prva konferenca in da ji bo slediilo še mnogo drugih ta vrste            DAItKA HOCEVAR
Peter Božič:
Beli šal
preiprosto igro sta učinkovala   opravila v Evropi zadnje revi-
Leto V.
LIST
ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE
TRIBUNA Ust Studentov l^ubljangke unlvente. — Odgovoml ured-nllt Bogdan PleSa. abs ekon. — UrednlStvo tn uprava: LJubljana. MlkloSitevs 5a, telefon J2-102. — Tekofti račun Narodne banke 606-t                               T-R41     -   t.rtns   nnro^nlns  MO  dln
-mmmmmmm      -.. _ ... j.......—~~.     ^ xuka tlskarn« Slov. poročevalca
TRIBUNA >: Str. 4
Objavljamo odlomek no-vele studenta primerjalne književnosti, ki bo v celoti objavljena v eni od pri-hodniib  hevilk  BESEDE.
Deklica, ki je prej pobrala šal, je zavila v stransko ulico. Spo-minjam se še (morda je to samo laž; spomin rad laže v mojo prid), da ji je drhtela roka, ko je obrnila glavico skoraj čisto k meni. A moj spomin je kot pokvarjeno kolo na vodnjaku. Včasih se obrne nazaj. Takrat laže. A to samo čez dan, ko se pofcutim tako nenavadno in ni-sem pijan. Včasih se sporečeva, a tako Čisto na koncu nama je vseeno. In deklica z belim ša-lom je tako ali tako krenila v stransko ulico. In to drhtenje roke ni edina stvar zaradi ka-'tere prideva midva s spominom navzkriž. Potem je še mnogo takih majhnih stvari. Na pri-mer, kadar sediva za mizo tako pozno v noč, se pogovarjava o različnih stvareh. Zelo enostav-nih. Včasih, sem se trudil, da bi ga kam zagrebel. V dekliško
dlan ali pa med prstke. Med tem pa je neka deklica z rjavi-mi očmi mečkala med prsti bel šal. Zdelo se mi je, da je ne-strpna.
»Sedel sem nekje zunaj in gledal daleč po morju. Videl nisem ničesar, ker sem čutll tvoj šal, ko si šla mimo. In to prvič,« sem ji govoril takrat. Se bolj ga je mečkala. Zdaj ga je stiskala med dlani.
Nato sem ji še rekel, da Jo imam rad. Od takrat. Ne vem, če me je pogledala. Čez dolgo časa mi je ponudila steklenlco s čajem in mi rekla »vic. Sal jl je zdrsnil z ramena. Dotakni-la sva se z lasmi. Potem sem ji še rekel:
»Ti! Zakaj ne rečeg — ti?« SaJ res, zakaj ne reCem tl. Najbrž je to pomislila. A spo-min je slaba stvar ln ugibanie še mnogo slabše. Dolgo Je gle-dala stran. Nagnil sem se nad prstke in grebel spomine v nje-ne dlani. Dolgo sem ostal tako. Potem *va  se  čez  nekaj   Časa
poljubdla in tedaj je nekdo pri-žgal  vžigalico.
»Bi morda prižgali«, je rekel zamolkel glas.
»Kadar kadim imam vžigalice sam in jih ne potrebujem od vas. Morda bi jih kdaj, tako zunaj na cesti, ko rosi. Takrat je težko dobitl ogenj. A ravno takrat ga navadno nimam. Re-cimo če bi se takrat srečala. A na koncu je vseeno.«
»Oprostite«, jtf rekel in ni upihnil vžigalice.
Deklica z rjavimt oftml pa je s šalom brisala ustnice. Najbrž so bili spomini tako težki in grdi, da jih je čutila. A to ni prljetno. Prej je plinska luč tre-petala prav mehko in toplo, zdaj se je premislila in metala le hladno in zelenkasto svetlobo po stenah. Pravzaprav pa ne vem, če je bilo vse to res. To je odvisno od oči. Od očl, ki gledajo v plinsko luč na vlaku.
Potem sem dolgo stal> pri njej. Božal sem Jo po vratu in po la-seh. Ne vem zakaj, a hotel sem jo poljubiti, na vsak način sem jo hotel in to na uho. Pravza-prav bi jo moral, toda boža! sem jo kar naprej, da bl zatrl ta nesmlsel v sebi. Ne vem, kaj bi si potem mlslila o menl. A vendar. Bolje bi bilo, ko bi to tedaj storil. Potem te želje zdaj ne bi čutil več Ueklica pa je še vedno gledala nekam stran. Nekoč sem videl nekoga, ki je slinil dekleta po  bradi. Morda
dalje ni segel. In to v telefon-ski celici na pošti. Ko pa je za-pustil govorilnico, mi je rekel:
»Tudi zate je še kaj.«
Da, in deklica z belim šalom je gledala stran in bilo je tako pripravno, da bi jo poljubil na uho. A zdelo se mi je, da bom moral potem reči onemu z vži-galicami:
»Tudi zate je še kaj.«
In to nisem maral za nobeno ceno, ker ... no ker ... in, ko sem se že čisto nagnil k njej, sem se nenadoma premislil in, ker se nisem spomnil nič pa-metnejšega, sem jo vprašal, če me ima morda tudi ona nekoli-ko rada, in ona je htiro odgo-vorila »da, jasno,« in potem čez čas še »da, res«. Zdaj ne vem kaj si naj o vsem tem mislim. Bilo je tako čudno vse skupaj. Zakaj se ni obrnila kam proč, ko je vstajala, da sva se lahko poljublla v usta? Dala si je le šal okrog vrata.
Nato smo izstopili. Deklica z belim šalom in rjavimi očmi mi je še rekla:
»Nekdo me bo Cakal.«
»Da, prav, če te bo,« sem od-govoril. Videl sem še, kako jo Je oni poljubil na uho, nato sta krenila po kockah, velikih, le-senih in nabrekllh od mraza. Zato so mi kocke zadnje Čase tako zoprne. Morda pa še iz kakšnega drugega razloga. Mor-da zato, ker imam vedno luknje na podplatih in kadar je tako
kot danes, imam mokro v čev-ljih; a to ni hudo. To je neke posebne vrste ugodje. Ce ima človek luknje na podplatih sa spomni stvari, ki bi mu sicer nikoli ne padle v glavo. Na pri-mer meni, ko je tako deževno kot danes in stojim na vogalu, kjer stojijo skoraj vsi vozovi cestne železnice in me zazeb© v noge. Takrat se nenadoma do-mislim in stopim v prodajalno za čevlje.
»Imate čevlje?«
Prodajalka navadno molči in se ji zdi to vprašanje neumno.
»Na primer take z luknjo na podplatu, ali pa vsaj z raztrga-no peto.«
Ljudje se smejijo in pravijo, da sem neresen čolvek, ali to je lahko hudo resna stvar. Ka-kor se pač vzame.
No, zdaj sem utrujen, celo ne-' koliko moker. Plašč bo drugi dan popolnoma pomečkan, ker se ne morem navaditi, da bi ga obesil, kadar je moker. Malo bom še počakal in stopil pod streho, ki je globoko nagnjena čez pločnik. Morda bom videl deklico š šalom. Tako mi je žal zanj. Za bel šal, ki je padel v vodo in je umazan. Ce je ne bo dolgo bom šel in, ker danes ni-sme pijan bom najbrž razbil zadnjo svetilko na drogu. Res, prijetno je, ko se siplje steklo po tleh. A vendar. Ostro je. Iq> reže. Bog vedi kie. Nekateri me-aijo, da imajo dušo,                  |
Akademsko
smučarsko prvenstvo
Malo po travi, po snegu 
VRANČIČ pred PRESTORJEM
V itzvedbi Akademskega smučarskega kluba Ljubljana je bilo v nadeljo 23. I. v Kranjski gori zanAmivo smučarsko te-kmovanje ljubljansMh študentov . ZaniimiiVo ne le po rezul-tatih in po tem, da je bflo izvedeno »m,alo po travi, malo po snegu«, temveč tudi zato, ker je to prva letožnja smučarska ptiteditev večjega obsega.
stal, uradovali pa smo kar pod napuščem senika. Tu je bilo seveda tudi žrebanje in kaj kmalu so prve brzele skozi vrata — dame imajo seveda povsod porednost!
Ruttnirani Magušarjevi ni mogla nobena ogrožati zmage, čeprav je Batdstičeva od lani pokazala dober napredek in sta se na študentskem nebu pojavili novi zvezdi Ckončno!) — Zeleznikova in. Centnihova.
Pod fitrmo mladiiicev so startali srednješolci, njiihov nastop je treba n,a tej tekmi še posebej pozdraviti.   Večino
Vsem skepitikom in nam sa-mim. v nekako pobudo smo se vsem prognozam navkljub po-dali v Kranjsko goro — v res nemcigtGče snežne razmere. Mrzlično srao prieakovali, kdaj se bo vlak ustavil v Kranjslci gori, saj pogled skozi okno vso pot ni bil prav nič pamir-jujoč- Nič pa se ni mudilo na-šemu Gorenjcu, ki nas je po ločili za Brsnimo, ki je sredi zelemh livad karavamške stra-ni kazala vsaj malo bolj zim-sko lice. S požrtvovalnostjo sitjo postavljali !kole, saj je bi-lo treba za vsakega napraviti luknjo v ledeno zemljo, da je
največ aplavza. Na startu pa žal ni bilo opaziti nekaterih močnejših (Kariževa, Lenar-donova, Budinek, Janc, Zadel, Zupet) ki bi varjetno spreme-nili vrstni red tekmovalcev.
Na splošno smo lahko s to prtireditvijo zadovoljni. Obču-tili smo pomamjkainje snega in opreme, toda dokaz nam ,ie lahko. da se z dobro voljo in nekaj smisla z& humor tudi v teh razmerah izpelje taka pri-reditev-
M. S.
dili Vendar se ravmo tu poz-na pomanjkanje snega in se-veda — opreme!
Studentov je bilo na startu nekaj nad 30 — posiedica sne-žnih razmer- Vrančič je zma-gal pred Prestorjem predvsem zaradi »garanja« s paliicami. Slednfi pa nas je zopet pre-pričal o svoji sigurno&ti in ele-ganoi. Mladi mariborčan Cizej je prviič stopii v ospredje štu-dentov smučarjev in kaže, da smo z njim na Univerzi dobi-li novega »asa« mlajše gene-racije. Pohvaliti je treba tudi ostale, ki so se kljub pomanj-kljivi opremi — Rotar, Ogriz, Verbek — krepko prerili v ospredje. Med starejšimA aka-demiki pa je Knop Ljubo po-kazal,      da    mu    marsikateri
miadih se vedno ni kos. za ^tudentska smučarska olimpiada — največja
svoje prvo mesto -*> *q1  ^1"1'                                                                 r
Smučišča na Jahorini že čakajo
ZADNJI DNEVI TEČEJO
^e žel tudi
Vrančič Janez, letošnji prvak Univerze, med vožnjo
štirih   urah   odložli   v nažem      je  priipeljal  iz Planlce narn
,zimskošportnem centru.               vsem dobro znani Kosec Mi-
Snega ni   —   je bila parola    loš, ki jih tam šola. Daleč sta
tistih,    ki so nas  priičakovali   ostalim pobegndia Kamniik in    3 acro
na postaji. Vendar amo se od-   Skudnik, čeprav so se vsi tru-  ,   har)
REZULTATI
Dljakinje                                  sek.
1. Golmajer Greta                       44,4
Studentke — absolventko
1. Magušar  Marija,  prol.           37,2
Studentke
1.  ZeleznlJk  Eriflca                        89,6
2.  Batistič  Tatnara                      41,6
3.  Centrih   Lldija                        43,9
Starejšl  akademlkl
1.  Knop Ljubo                             31,6
2.  Kosec  Braniko                         38,4
3.  Dr.   Novak  Rajiko                  38,8
Dijaki
I.  Kamnlk  Ecnll                          32,9
Studentl                    najboljšl čas
1.  Vrančič  Janez                       31,2
2.  Prestor  2iga                          31,4
3.  Cizei   Marjan                         31,5
4.  Rotar   Stane                           33,4
5.  O@ris   Kristl                           33,9
6.  Verbek Jože                           34,0
7.  Remec Jože                            34,2
8.  Kržišnlk Ivo                           34,3
9.  Robas  Stane    .                     34,8 10. Novak Franc                          35,0
II.  Kuhar Ignac                          35,0
Plasman moštev
1.  Stroijna  I  (Remec Jože,  Robas, Novak)                                    104,0
2.  Ekon.  (Vxančič, Prestor,  Ziherl)
104,3
3.  Strojna II (Strle, Kunaver, Ku-
zimsko-športna prireditev
Mrzlične priprave na Jahorini. Kakšen bo
uspeh naših tekmovalcev
105,7
Olimpija
fNadaljevanje s 1. strani) štvo. Partizan. Kmalu so sp>o-znali, da s tem zadeva ne bo rešena. Studentje imajo svoje specifične probleme, kakršne rnore reševati samo študentsko društvo. Društvo, ki smo ga ustanovili, bo sprejemalo v svo-je vrste študente, srednješolce in starejše akademike. Ce gre-mo po vrsti, lahko ugotovimo, oa se sedaj bavi s športom ko-maj 10 odstotkov ljubljanskih študentov. Srednješolci se vklju-čujejo v razna društva in ni-majo nobenega stika z univer-zo, kamor bodo vstopili čez nekaj let. Prav zato j« usmer-jenost v srednje šole izredno pomembna, saj bomo tam našli veliko mladega kaidra. Starejši akademiki pa bodo iahko poma-gali predvsem kot funkcionarji.
Novo društvo bo uvedlo nov sistem dela, ki ga doseaaj sko-raj nismo pozjiali. V mislih imamo množična tekmovanja v obliki Iig in tumirjev; dosedaj smo imeli samo redka univerzi-tetna prvenstva. Za uspešno iz-vajanje te naloge je namenjen tudi večji del proračunskih sreiistev.
Igrišča v Tivoliju -najboijša rešitev
Znano je, da študentje nima-mo nobene telovadnice za zim-sko delo, dočim imamo za tre-ninge in tekmovanja poleti en prostor, t. j. košarkarsko in od-bojkarsko igrišče pod Cekino-vim grsaiam. Vendar samo s tem ne bomo mogli nikamor. Ena izmed prvih nalog novega uprav-nega odbora bo prav skrb za gradnjo novih igrišČ. V načrtu je gradnja športnega parka v Tivoliju, kjer naj bi uredili šj&rtne prostore v enostavni obliki, tako da o kakšnem re-
prezentativnem štadionu ni niti govora.
Se večji problem so seveda telovaianice. V diskusiji smo sliišali precej predlogov, med katerimi naj omenimio dva. Tov. Thaler je popolnoma upra-vičeno kritiziral profesorje ljub-ljanskih srednjib šol, ki nimajo razumevanja za zimske potrebe študentov-športnikov, kljub te-mu, da so prav ti izvedli skoraj
vsa srednješolska prvenstva. To-variš Bizjak pa je predlagal upravnemu odboru, naj stopi v stik s kakim gradbenim podjet-jem, ki naj bi v kletnih prosto-rih ene izmed novozgrajenih zgradb v Ljubljani uredilo te-lovadnico za študente.
Po dolgem prerekanju, vendarle Olimpija
Največ se je govorilo o no-vem imenu športnega društva. Znani   koSarkar   Kristančič  je
novo
športno
društvo
predlagal, da til novo društvo imenovali ASK, ker j« pač ta klub največ prispeval k popu-larizaciji športnega društv^ do-ma in v tujini. Slišali smo še nekaj predlogov, ki pa so blli manj upoštevani. Val navduše-nja je sprožii predJog tov. Ber-gleza, ki je predlagal, da naj se novo društvo imenuje Olim-pia, poleg tega pa naj vsak klub obdrži še svoje sedanje ime (na primer Akademski odbojkarski klub »OlimpiatO. Ta predlog je bii z glasovanjem soglasno sprejet.
Ne pozabimo na vzgojo
Studentsko športno druStvo je nekaj posebnega in ga ne mo-remo enačiti z ostalimi. Gotovo se marsikao vprašuje, kje vidi-mo razliko? Vsem tem naj po-jasnimo, kako pomembna je vlo-ga tega novega kolektiva. Stu-dentje, ki jih bomo vzgajali v tem društvu, ^odo čez nekaj let zapustili univerzo in odšli kot profesorji, sodniki, zdrav-niki, ali inženirji na teren. Ce bodo izpolnili to, kar od njih pričakujemo, potem bodo to pionirji športa na terenu, pa naj bo to v mestu ali na deželi, v tovarni aii šoli. Zato ni čudno, če smo naleteli na tako veliko podporo javnosti in raznih Io-rumov, predvsem seveda Zveze štfortov Slovenije. Naša naloga je sedaj, da to zaupanje upra-vičimo, da krepko zavihaino ro-kave in da delamo po vseh na-čelih socialističnega športa, brez raznega primadonstva, profesio-nalizma ali neamaterizma.
Na koncu so udeleženci izvo-lili 22-članski upravni odbor, kateremu bo predsedovai prole--sor pravne fakultete, dr. Stojan Pretnar.            Vla(jo ^^
O prireditvi študentov-smu-čarjev smo že mnago pisali. Sedaj tečejo zadnji dnevi, dne-vi mrzličnih pripraiv, saj vemo, da bo to ena največjih smu-čarskih prireditev, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji. Olim-piado organizira — Športski odbor Saveza studenata Jugo-slavije
Študentske smučarske olim-piade veljajo za izredno kva-litetne prireditve. To ni' nič čudnega, saj vemo, da je prav med študenti mnogo smučar-jev, ki so že mnogokrat zasto-pali državne barve tudi na pravih olimpiadah ali na sve-
Šah na naselju
študentje na Studentskem nase-Iju bo se že takoj v prlčetku leta z vso resnostjo posvetili lepi ,in koristni lgiri — šahu.
Prvo večje srečanje Je bil mo-štveni brzoturhir med Student. naseljem in Kolegijem. V obeh moštvih je nastopilo nekaj mojstr. kandidatov In prvokategornikov. Igrali so na 15 deskah po ševe-niškem sistemu. Z<magal je Kole-gij s tesnim rezultatom 111:114. Za Student. naselje so imeli največ točk Kos, RomSak, Drobež, Ilgo ln Radovič, za Kolegij pa Njego-van, Cuderman, Kos, Tekmovanje je vsekakar pokazalo niz kvali-tetnlh partij in bl si želeli še več takih  prirediltev.. ¦
Pred kratkim se Je v prostorih Studentskega naaelja odigral brzo-turnir za prvens]ty.Q Student. na-selja za mesec januar. Med 22. igralci je po peturni borbi zmagal Ilgo pred Ačikotocn, Drobežem dn Verkom. Turnir sta dobro vodila Verk in Kukovec.               Odbor
AJK - zmagovito moštvo
31. januarja Je bilo končano I. republiško prvenstvo posamezni-kov v judo-do. AJK je izmed svo-jih številnih članov prdjavil 10 tekmovalcev, od katerih so postali tr.ije republižlki prvaiki. Ce pri-merjamo to število s števllom vseh nastopajočih, vidimo, da so dosegll velik uspeh. Tako ima ZTAK Ljubljana enega prvaka (nastoipilo 16) Zelezničar Maoribor pa  dva   (nastopiU  4).
Rezultati: bantam: 1. Križman (AJK); perolahka: 1. Zidanii (AJK); lahka: 1. Miklič (Zel. Mrb); srednja: 1. Moihar (AJK); poltež-ka: 1. Vu«č <2TAK Ljubljana); težka: 1. Senko (Z. Mrb.).
Razen teh je dosegel II. mesto A.Tko M. (AJK) v poltežki in in. mesto v lahki:  Kolnik  (AJK).
Tine Lapajne
tovnih prvenstvih. Zanimivo je, da so imeli naši tekmovalci na obeh pre.1šnjih olimpiadah precej v.speha. Na pnvi olimpi-adi, ki je bila 1. 1951 v Badga-steinu, je naš reprezentant Ivo Razboršek osvojil naslov štu-dentskega svetovnega prvaka v skokih. Slovenska tekmoval-ca — tekača Ben in Navak sta se na' istem tekmovanju pla-sirala na drugo in tretje me-sto. Tudi na drugi olimpiadi, ki ie bila 1. 1953 v Sant Mori-tzu, je našemu skakalcu Go-rišku uspelo, da si je z odličru-mi skoki priboril naslov sve-iovnega prvaka. Ti uspehi ni-so majhni, posebno če vemo, da so na teh tekmovanjih na-stopali tudi tekmovalcl sever-nih narodav. Na prejšn.iih te-kmovanjih so se slabše odreza-li alpinci, ki se niso mogli pre-biti v elito svetovnih »asov«, sa.1 so nastopali Schneider, Rubi, Jamnig in drugi, ki so že vefrkrat prekrižali račune naj-večjim svetovnim favoritom.
Kako bo letos?
Z rezultati, ki smo jih našte-li, smo lahko pavsem zadovolj-ni, celo ponosni smo lahkq nanje. Lahko rečemo, da bi nas podoben uspeh na letoš-.. n.iem svetovnem^prv-etistvu za-. dovoljil, kajti tudi letos bomo lahko na belih poljanah Jaho-rine opazovali mojstre smuča-nja iz Avstrije, Švice, Nemči-je, Holandije in morda še kake druge države. Ce pregledamo listo pri.iavl.iencev, lahko ugo-iovimo, da imajo največ mož-nosti za dober plasma prejko-sle.i naši skakalcl. Gorišek bi lahiko tretjič zaporedoma pri-boril Jugoslaviji naslov sve-tovnega študentskega prvaka v smučarskih skokih. Ker se ni-so prijavili tekmoivalci nordij-skih držav, imajo precej mož-nosti za uspeh tudi naši tekači. Vsekakor bodo nsjtežje in ver-jetno tudi najlepše borbe v alpskih disciplinah. Naši te-kmovalci Prestor, Budinek, ModriC, Jano in drugi se bodo iežko zoperstavili odlični smu-čarski tehniki Avstrijcev, Svi-carjev in Nemcev.
Priprave naših tekmovalcev na to veliko smučarsko prire-ditev so vsaj za sedaj nezado-stne. Glavna ovira je pomani-kanje snega paiudii pomanjka-n.ie finančnih sredstev pred-staivlja precejšen problem.
Kje bodo tekmovali?
Smučarski tereni na Jahorini so idealni. Vendar je z.aenkrat še vprašanje, kako bodo orga-nizatorji uspeli urediti vzpen-jačo- Smuk proga pelje izpod vrha Jahorine (1890 m) po od-prtem terenu, ki omogoča ve-liko brzino. Šele spodn.i: dei proge, ki pelje skozi gozd, je izrazito tehničnega znača.ia. Smuk proga je dolga 2800 m in ima 708 m višinske razlike. Ta proga zahteva tehnično dobro izur.iene in pogumne smucar.ie.
Tudi proga za veleslalom se prične na istem mestu kot proga za smuk in teče po zelo valavitem terenu in po precej-šnji strmini. Dolga je 1750 m, višinska razlika pa je 440 m.
Proga za slalom je dolga 570 m, višinska razlika je 159 m in je kakor ustvarjena za gle-dalce.
Proga za tek je dolga 15 km in je precej valovita. Vse pro-ge bodo.do pričetka tekmova-n.ia temeljito pripravljene, njihova dobra lastnost pa je tud: bližina modernih hotelov, v katerih bodo nastanjeni te-kmoivalci.
HITREJŠI KOT ZATOPEK
Atlet, ki preieče vsak dan
70 km
Mislim, da ni nikogar, kl mu ime Emila Zatopeka ne bi bilo znano. >Češka lokomoiti-va«, človek z jeklenimi pljuči, ali kako so ga. že vse iineuo-vali, je s svojimi neutrudlji-viini nogami zlahka zmagoval svoje nasprotnike. Podrl je rekord 13:58,2 nekoč slavnega Gundera Hagga s časona 13:57,2 ter je od leta 1952 da-lje zmagal na vseh važnejših tekmah v Evropi in Ameriki. Na progi 5000 metrov je bil neprekosljiv. Ni bilo športne-ga Lzvedenca, ki bi si upal po-misliti, kaj šele reči, da Zato-pekova zvezda- ugaša — toda..
Bilo je na evropskem pr-venstvu v Bernu 1954. Začetek konca slave >češke lokoimoti-ve<. Zgodilo se je nekajf, kair ni nihče pričakoval. S pe-klenskim "tempom je doteda.j malo znani Rus Vladimir Kuc prisilil udeležence, da so za-puščali stezo — jin končno jo klonil tudi Zatopek, ki je spo-znal, da se s takim nasproini-kom ne rnore meriti. Vladiinir Kuc je zinagal na progi 5000 metrov s časoon 13:56,6. Nov svetovni rekord!
Po uspehu v Bernu se je Kuc padal v London. Tu. se je na stadionu >White Citv« od-igrala Bbrba med Chatawa-yem in neutrudiniin Rusom. Žniagal je Anglež, ki je v fi-nisu prehitel nasprotnika in prispel na cilj samo z dvema korakoma prednosti ter tako popravil svetovni rekord za 6  desetink sekunde.
Ta poraz ni odvzel poguma trdovratnomu Rusu, ki je ne-omajno Irdil, da lahko doseže boljši čas od Chata\vaya. Iz-vedenci so nejeverno odki-mavali  z glavami.
Par dni pozneje so Kucapo-vabili v Prago, kjer se je vno1-vič spoprijel z Zatapekom, ki se je na to tekmo pripravil, da še nikoli tako. Pogum mu je dal tudi neuspeh Kuca v Angliji. Zaman! Polnih 20 se-kund je Čeh potreboval, da se je približal Rusu, ki je te-kel kot bi imel krila. Rezul-tat 13:51,0. Chaita\vayeva sla-va je bila kratka. Tako je Zatopekova zvezda dokončno zašla.
In kdo je Kuc? Rodil se je v Leningradu 1927. Bil je traktorist, med vojno pa mor-nar in tankist. Sedaj študent telinike v Leningradu. Posta-ve je čokate in prav nič ne spaminja na tekača, ki vsak dan preteče 70 km. Da, pred tremi leti, ko je pričel s tre-ningom, so se smejali njegovj nerodnosti!                     Š.  J.
2ičnica na Crnem vrhu
imtmimmmiiimimiiiuii.....................,.............................................................-
KAJ SO POVEDALI CASTNI GOSTJE?
Rektor dr. Kuhelj: ŽELIM VAM USPEHA!
Prvi je pozdravil Vstanovno skupščino rektor Ijiibljan-ske univerze, dr. Kuhelj, in zaželel študentom čimveč uspe-ha "pri njihovem delu, Izrazil je osebno zadovoljstvo, da smo ustanovili organizacijo, ki bo združevala aktivne šport-nike in prijatelje športa na univerzi in, ki bo poiskcda mnoge skrite energije ter vnesla zdravega razvedrila med študente.
Tov. Premeič, podpredsednik Zveze športov Slovenije: VELIK DOGODEK
Vstanovitev tega društva je za Ljubljano in vso Slo-venijo velik dogodek. Študentski šport je izredno važen, ker bomo prvdobili vrsto novih Ijudi. To društvo bo vzga-jalo Ijudi, ki bodo šli na teren in ne bodo pozabili, kaj jim je nudilo študentsko športno društvo. Zato je vsebinsko delo še posebno važno. Nanj morajo biti pozorni vsi fb-rumi — oblastni \n športni.
V imenu Zveze športov lahko obljubim tudi materialno pomoč v pogledu vzgoje kadrov, ker se tudi mi zavedamo, da je  to študentskemu društvu nujno potrebno.
Društvo profesorjev in znanstvenih delavcev
Skupščino je pozdravil tudi zastopnik Društva profe-sorjev in znanstvenih delavcev.
Naša naloga je v prvi vrsti posredovati čimveč znanja, vendar se ustanovite tega športnega kolektiva zelo veselimo, ker bo lahko nudil študentom tisto življenjsko borbenost in vztrajnost, katere univerza sama ne more dati v taki meri kot prav šport. HiitiittfiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiHHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittmiiiiiiiiiiiiiiiiiitm
ELITNI GRADBENIŠKI PLES
bo 12. februarja 1955 v prostorih hotela Union,
•  IIM1PO )RT   Uvažamo strofe, nadomestne
•  )EXIPO]RT                 dele in utensilije za
LJUBLJANA - CANKARJEVA CESTA 1    tekstilno indUtrijo
¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦

sirio sa sreiii . . . Vse to pa ni več res. Ndti nadmanj. V ozkem stožcu 'namizne luči so zaživele maijiine porceianaste mindature. LJmdje prihajajo od vsepovsod. ZažAve v lu&i dn ko se dotaknejo roba svetlabnega stožca, se vtope V temo.  V  avtotnisu  nlso peli te
rna na vaai (ndko sremsko ime, ki se konča na -ci). Sadaij pri-haja nazaj, da bi preživeila no-voletrai večer v krogu svojih ko-legov in kolegic. Obljubilla jnm je. In v kovčiku ima hrano, zato ima
opažen ter pobnra ined ptiesom za-pusčme .sentdviče.
— Za.pilešiva. Stail sem sredi gneče v valiki dvorani. Dotakmilo se je moie rame, da sem se pre-senečen   ozrl.     Ves   večer   nisem
REPORTAŽA TRIBUNE
P^smi, Niti igrali. Toda to je že epiiog vsej zgodbi. Druga melodi-ja je sedag na sporedu; daumatdn-cka. Stari Ive (motrda mu je tudi dnigače ime) v ponošeni suknji Je pdjan, ne preveč. O6i v kosma-tem, vtooklem obrazu — oči brez leska: odvržena gledališka ma-ska! Njegov nasmeh je nelep, smeh vseh brezzobih ljudi je ne-lep, pa čeprav so veseli. Stari Ive je vesel in zadovoltien. Ne zaradi novega leta, pij.anosti all ker se vrača domov, temveč zaradi me-lodlje. Sladka, ne preveč tempe-ramentna. Nekdo jo je zaigral v avtoibusu — nič posebnega prav-zaprav. saj je Ive ne sliši prvič v teh letih, odkar ne žiivi več ob morju. Toda tako nepričakovano je prišla. Kako maio je potreb-no, da je človek zadiovoljen. Fant Je igral na kitaro in nekaj drugih Je pripevalo; potem so slooraj vsi peli, le siprevadndk ie mrko mol-čal. A/vtabus drvl v polnoč, druga podnoč leta 1955; avtotous — to&ka veselja med nvo6to<m in študent-skim naseljem; nesmiselnega in slučadnaga. Od vraga so ti fantje! Ive ne poje. On je samo zadovo-Ijen in nekaj malega svetlobe je v niegovih očeh. Vsi pojo, kot bl ga hoteii še bolj zadovoljlti. *
Večerni časopisi dadejo mestom tiov impulz. Beograd ima svoje nočno življenje. Ljubezen, zlo \n pesem. Toida ni govora o tem. Se-daj vem, zaikaj koiporter kriči tako glasno: slep je! Bilo bi vse-en.o, če bi ne vipdl. toda . . . mor-da, ker ne vidi ljudi okrog sebe. Poslviža, skrbno oddaja časopise ln sprejema bankovce in drobiž. Zaupa   ljudem,   morda  ga  res  ne
•
Svecli stožec se boJj in boilj oži, kot bi hotal ugaanki ali pa bi miu billo vse teže prikilicaici v svoj krog 1'jiudii iz spoimina; še in še porcelanaisitih miniatur... 2e je vežer. Dekle "nn nosaži. To naj bi bil zaičetek zgodbe.
Maijhna, c!rna z dvema vel/iiki-ma kovčikoma. Prišla je preko h kolodvora. Ncsa^i so io obkoliili ip-red »Ajstonijo« in se ji ponujajo. Glada.m od daileč. OALmava. Po-vedo ji novo ceno, a ^e ne sprej-me. Piriime koivčka in hoče odkL I>va jo zaidiržika, apet .postavi prt-Ijago na tila in odkima. Prepri-čani so, da ne bo mogla nesti tiovor po strmi B.iilkansikii do virha. Ddkle apet dviiigne svoie breme in moipa dal'ie, dva ii siedka in ji prigovanjata. Po&va četz. nekaij iass^, gJeda j'šh in .potem apet od-kima.
Monda b\i komedija trajaJa da-Ije.   .
—  Pomarem vam do vrha. Gle-•daJ   sem  nosača, ki  sta   se  neje-
vodjmo umalkniilla. Zleipa me ni kdo ožvTknS s tako sovražnim pogle-dom. Vse do drugega vogala, kjer poetajie cesta boilj scrma, nii rekla ničesair. V^asih ie pogledaila, že ji res sledim. Potem je potlo-žila kov^ek na cla.
—  Težko je? sem dejal.
—  Da, je odgavonla.
—   Na   taik,   čLsco   navaden   iin T»aikda«}i način se je pričel najin pogovor. Izvedell sem, da  je štu-dentlka.  da   ie Si'1a   reHen  dni   do-
dva — za teden dni al>l več bo sllanitne in klobas, za dan, dva ;pa koJa^ev. Menza je le meniza. Go-vorilla sva le, ko sva počivala. Praiv7.aprav mailo.
Na troilejibuisni postaji sva po-slu^alla. Trli Jcudenitke so biile v »potlkičnem« razgovo.ru. Prepri-čevaile so tretijo naj bi šila z njiimi siiLvasrrovait. Ker bodo tam pač trije famicie in nima smisla, da oma osrane v domu, kj&r — pa vondar ne miistli ip^lesati z dekletL Tretja okleva. Dobire p-lo^če ima-jo in dva pe^ena. Ravno prav vdLika pujdka, Pristala je- Vrsta ljojdi je pritisniJa ob prepoiln tro-lejbuis, pomagal sem ji utovonki kcvžka. Dejala ie, da ne stanuje dailec od končne postaje.
Niisem giledal za vozilom, ko se je odipeilijaila. Prarvzaipra.v sem se lotiJ tega »ipodviga« samo zaradi nosačev; hctel sem videtii kaiko bodo z dollgimi nosori odsli. Za-kaij je n.:Bem viprašail kam gre siilvetsorovait?
Fanitallimi rprodajaij'O slane bucne peške. Dolgo še so btiJi sdnonii žairki na niiih, kot bii vedeJi in si zato iizbraili tak prostor. Mnogo Lpdi je kupovalo od irjih in od-hajalo v kino. To bo smeoi, tistih zofpm.ih smeti, ki se težko po-meta'jo. 2e prodajajo večerne ča-scpiise. Le te mallo, morda ?.e, in pričdla se bo vesela pot no5i.
Morda ]e moje nezaiupainje do Studencskih zaba^vnili priredkev neupravičeno. Zato sem naijprej okilevail, da bi vstoiprl. Pričelo je snežkl. V svetlofei pired vhodom so še prikazallii obraz-i. Sami stu-dend. Spet ie pihaila koša,va in ljW'je so hodilii prdko bulvarja nagn'jeni v veter. Potem sem vsto-pil.
Ves ogramen prostx>r TVŠ je biil na siilvesitrovaTiiju na razpola-go Studentom. Samo dekanad in imtituci So biili zalkilenieni. Vel,ika rtiinožica se je gneda po prostira-nem stop>niX5u, kjer sta visela dva enaka transpairenta, z nait>iisom na temo o ZŠJ. Orkester, ples v pre-naipoilnienii divoraini (kot povsodj in igamje, tudi vroče, v vseh bi-feiih.
Bilo Je veselo in prijecno; po-zatffi jajocfa se ladija leta 1954 je pocasi drsella v globino 2asa. Toda on, ta maiH stvor, zamj je biJ to le dober \ov. Še ena miniaituira v tem cudnem aprervodii spominov. Ccsta je pred termi ocroki edina neprdkosiPiiiva mož-Tiost. Vedno ma.tij jih ie, 2as ne de4a zanje. Kradeto in ape v nedograjenih staivbah. Kdo^e, kakšen' sluča'j jih Je vrgd \z priiiettnega primkrviiZina vasi na beograijsko cesto. Ta pa je nevaima za miado srce, kajti Beo-grad le n>\ veleimesto. Kmailu bo; sedaj dorasča in to je vel5k in zloben čas. Ta ru se srmika med Ini^rni:   mni^en.   preziran   in   ne-
srečail znanega človeka v teh pro-storih. Bila je ona. Za&idiil sem se, hkrati pa se mi je z^dello pov-sem naraivno, saj je pripovedo-vaila, da poijde na ples. Plesatla sva in se smejala nakljuaju. Po-sllednji da.n starega leta se je pre-toipil v prvi dan novega in vsi, ki smo se po stari navadii in ved-no novi želiji v tera tratruinku po-Jlpbtljaiii, tega nismo čuciJi. Mnoge neiz,polnjene žeLje mirno čakaijo datje!
Igralli so »Za5tx) smo se sreli!« in m'idva sva se smejada. Pnijetno se je smejaci ka^r cja v en dan...
Morda bi se vse končailo dru-
gače, nrnoio cbrugaže, če bi proti jumi ne ugasaile J-uči. Množica je po9tala glasna in nemima. Iz-gubii sem nijeno roko. Po-vedaili 90, da se je nekdo za šado zagugail n» snretilkii in ipovzirožii zaiteminir tev. Ellekitrotehniki 90 it isikalli okvasro. Nekaiteni to v temi ple-s*li dallje, drugi so odžli in jutro se je prikradlo kot tait skozi kvadrate oken. Njc nisem magel več na.jti. Preiiodil sem vse hod-nike, sobe in stopoišča.
Tako je izginila »pepeLka« moje novoletne noči. In verjetno Je ta-too najbolj prav. Skičaj združuje In razxlružuje, nl txeba od njega nič zaiitevatd in ne zaupati, pa če narecii še tako neresen uvod in še tako nezaželjen konec. Svetlo Jutro gazl z velikimi koraki po praznih ulicah in odgTinja zastor noči. Pea^pektlve ce®t se luščljo Iz brezličja; perspektive, nalcwn-ljene z neenakomernltni mrežami zidarskih odirov, ki silijo ljudi. da se umikajo s plo-čnikov. Kakor rešetke so prekrili ti odri pano-ramo Beograda in šele ko bodo odstnanjeni bomo videli njegov pravi,  novi,   obraz.
Povsod sem srečal vesele Ijndi, ki jih ni motil prihod jutea. Vred-no se je veseliti, čeprav ni po-tem nič bolje. Kolportetrji, tudi slepi, že raztnašajo Jotranjike in majhen de*ek v cunjah kupuje ci-garete in srečko v nvajhnl leseni traflki, stisnjeni med d^e veliki okornl stavbi. Dolgo izbitra števil-ko in potem paipir skrbaoo zgane. Tedne je zbiraJ denar zanjo, tedne Je postajal v gnečah pted kino-blagajnami in potem pneprodajal vstapnice. To Je sdcer p>rep<weda-no. — Srečtoa! Ta lažni dkikument sreče, ki uniči toliko doveške volje in energijo mnoglh, kL žlve v neprestanem svetem prMSako-vanju glavnega dobttka, all vsaj ..
Odiiod...! Stožec luči na mojl mizi ae oii; bledi, kot bi se ves ta temnl oklep noči In brezčasja okrog njega topll. Z odhodom se končajo mnoge Storlje. Beograd se odmika, majhne porcelanaste minlature postajajo prozonne, čisto prozorne. kot bi bile iz stekla. Nerazkošne luči mesta se blešče skozi zgoščeno svitanje — kot padilo ozvezdje ob sotočju. Nekateri jedo slanlno, mnogi Se dremljejo, kajti zelo so dolgočas-na jutra v potniSklh vlakih. In nikogar nl, ki bi zapel »zašto smo se srell...«; prav nikogar. Samo Lme in poklic (In tako nevažen pokllc), zaman bi Jo iskal! SlučaJ lahko pomore — toda to bi bila že   povsem   druga   zgodba.
Prozorne mlnlature so se raz-topile v dnevni luči. Spomdn je zdrknil v rttem vlaka. Beograda ni Več, vzpeli smo se v sremsko ravnino.                                     —go
Sestanek Tito - Naser
(nadaljevanje s 1. stranl)
Tistl dan je pomenil preobrat v življenju Naserja in Egipta.
Kdo je Naser? Na to vprašanje najdemo nekaj zanimivlh odgo-vorov v knjigi »Filozcfija revo lucije«, kl jo je napdsal sam Na-ser. Pisec knjige, Naser, pravl o sebi, da se je v njemu začel bu-diti odpor proti fevdalnemu ab-solutizmu že v najzgodnejšl mla-dosti. Se kot študent je demon-striral 1. 1935 in skupaj s študent-skimi delegacijami obiskoval te-daj vodilne politike ter jih pre-pričeval o nujnosti enotnega na-stopa v korist egiptovskega ljud-stva.
V Palestarii, kjer so se pred ne-kaj leti borili prota Izraelu brez pravega navdušenja, slabo cprem-ijeni, s sabotirano municijo, le bil Naser član nekega štaba. Ti-daj je razmniišljal Naser o usodi Egipta. In prišel je do neizbež-rega sklepa, da je to sairiG posle-dica tega, kar trpl ves egipcovski narod, uvidel je, da so žrtve iz-dajaJcev in pohlepnežev, ki so se brezvestno O'koriščali s kr/jo egipitovskiih sinov. V rovih so se tedaj sesta.iali rodoljubni oficirji. Njihovo raaočaranje se je prelilo v   trden   revolucionaren   sklep ...
23. jullja 1952 so zrušili s pre-stola staro, korumpirano oblast kralja Faruka in vzpostavili Re-volucionarni svet. Toda z držav-nim udarom še niso prebrodili vseh težav. Nasprotno, pokazalo se je, da so se prave tež-ave šele začele. S politično revolucljo Je bilo treba povezati tudi družbe-no. Trhlo fevdalno vladavino je bilo treba nadomestiti z novlm, pravičnejšlm in naprednejšim dru?benim redom. Toda na tej poti so naleteli na številne za-preke: od stardh poilitičnih strank do zaostalosti ljudstva. Naser pravi sam o tedanjem položaju Eglpta takole: »NaS narod Je kot karavana, ki je zašla na poti, na-padli so jo razbojniki, razguMla se je sredi puščavskega viharja. Naga naloga je zbratl vse te raz-tresenc dele karavane ln jih pu-stiti,   da  gredo   po   svoji   poti.«
Naserju je do danes uspelosku-T>aj z njegovim Revolucionarnim svetom zlorhiti odpor vseh ne-kdamjih političnih strank. Vse manj je sllšati o vafddstdčni stranki, skoraj nobenega glasu pa ni o dejavnostl saadlstov, liberal-cev jn drugih poldtičnih strank. Razbita ie tudi največja ln naj-močnejša opozicija — organizacl-ja »Miasllmanskih bratov«, ki Je arganizdrala atentat na predsed-nlka vlade Naserja. Vedno več je ljudi, ki spoštujejo novooblast in njen hrabri postopek pri uni-čenju   »Muslimanskih   bratovt.
Oficdrjd pa se kljub temu 5e nl-so odločili, da bi organlzirall lastno politiCaio stranko. Kot predstavnlki srednjega meštan-skega razredia bl radl obdržald se-danjl družbenl red, le z nekoili-ko spremenjenlmi in naprednej-šimi temel.1i. Prav od tod pa iž-vira njlhova delna negotovost in pomanjkanje radikalnostil pri do-ločanju splo*ne politiate v deželi. To slabost je uvidel tudi sam Naser In je v eadnj«m intervjTiju nekemu angleškemu novlnarju iz-razil mnenje, da bo treba v naj-krajšem ftasu ustanovltl politič-no stranko. Revoluclonarni svet tudl obeta parlaimentamo žlvlje-nje v začetku prihodnjega leta. Niso pa še jasne njihove namere, ali želijo eno all večstrankarski s-istem. Naiporednejžd krogl se ve-činoma ogrevajo za eno stranko, ki bi združila vse eglptovsko de-lovno ljudstvo. Prl tem Jih pod-pira dejstvo, da so stare politična etranke postal« tako brezpomemb-ne, da bl njihovo ožlvljanje ne lmelo nobene koristl za politlčno žlvljenje Egtpta.
Nova vlada akuža tudd z raznl-mi gospodarskiuii ukrepi doka-zatd ljudstvu svoje nesebične na-mene in razbitl zid nezaupljivo-sti, kl že od n-kdaj loči navad-nega eglptovskega državljana od vsake vlade. Začeli so z gradnjo cest, lzboljšujeio namakalne na-prave itd. S sredstvi lz zaplenje-nega premoženja kralja Faruka, ki znaŠado nač manj kot 70 mill-janov funtov, gradijo šole, vodo-vod€,  bolnišnice in podobno.
Tudl v zunanji politdkl Je Eglpt dosegel velike uspehe. Kairo je postal središče arabske poldtiike in diplomacije, Naserjeva vlada Je sfclenila ugoden sporazum z Velika Brttanijo o Suezu, odnosi z ostallmd državami se lzboljšu-J^o...
Naserjev ugled pa bl bil še večjt, 6e bl bll ponefcod odločnej-61 in doslednejši. Agrarna re-forma je bdtla ttsta, ki je dala najtrdnejša tla novi vladi in veri-dar Je ne izvajajo tako hltro, kot bi jo lahko. Doslej so razdelili le eno šestino zemlje lz sklada agrarne reforme. Se vedno so v veljavi nekaterl reakcioi.arnl de-lavski zakoni, kl so Jih tAat spremeniii, niso jih pa odpravUi. Ali naj to pomeni, da se je Na-ser ustavil na pol poti? All mu je zmanjkalo sdle, da dosledno opravl zgodovlnsko poslanstvo v korlst egiptovskega naroda? Mne-nja so razldčna: ve61na pa opo-zarja na to, da je Naser le pred-stavnik srednjega meŠCanskesa razreda ln da bi bilo prevefi pri-čakovaitl od njega korenltejšlh refoitn.
GLOSE
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
IZLET V POSTOJNO
Naši gostiaci imajo svoje muhe. Ob nedavni mednarodnd konferenai studjemtov-kukur-nikov je naš dopisnik zabe-]ežil v beležnico nekaj opomb na račnn gostinske dvojne morale. Po svetu je znan ho-tel pri Postojuski jami. Tja so se zatekli tudi izletniki, udeleženci konference. Bilo jih je precej. Ko so zahtevali, da se jim pogrne mwa za za-kusko v zakurjeni soibi, so jim odgovorili (osebje hotela naanreč!):
>Za vas študente je vse do-bro, saj tako nianate denairja. Če vam ni prav, pojdite k upravniku hotela vn se - pri-tožite. V zakurjeni sobi ni za vse davolj prostora!«
Ko so zahtevali upravnika, so jim  zviška odgovorili:
>Ž direktorjem nikakor ne morete govoriti, ker &pi.<
Soiba pa je bila kljub temu dovx>lj velika za. vse.
IZVLEČEK
Iz skript >Dinamična geolo-gija«, ki so izda.ne prosto po
profesorjerih predavanjih, premišljuje in postavi vpra-šanje:
»Povejte mi glavne cipe kaznivih dejanj po zakonu 0 cisku.«
Kandidat je nemo zrl pro-fesorja. Ni ra^zumel vpraša-nja. Šele čez nekaj časa je nazvotzlaj uganko. Vprašanje naj bi pomenilo: >Povejte mi glavne tipe kaznivih dejanj po zakonu o tisku«.
SKROMNA RAZGLEDANOST
Karakteristilce uporabljajo ljudje v različne namene. Eni za odliod na prakso v inozem-stvo, drugi za sklopanje p(>; godb o štipendiranju tretji za službo pri Putniku itd. Pred kratkim se je na Uni-verzitetnean odboru ZŠJ ogla-sila deklica, češ, da nujno ra-bi karakteristiko.
>Veste, jaz sem aJctiven član naše organizacije na fa-kulteti. Delam kolikor morem in za svojo plodno delo sem dobila že več priznanj.«
>2e doibro tovarišica, toda karaikteristiko lahko dobiš sa-
mo pri predsedniku združe* nja!«
so namreč v precejšnjih skr-beh. Kaj naj naredijo, da bi slišali celotno snov. V štirih letih študija, bo namreč pre-davatelj predelal komaj po-lovico zgcdovine NOB.
Zato nameravajo slušatelji zaprositi fakultetne oblasti, da jim dovolijo ponavljati vsak letnik, kajti le na ta način bodo lahko slišali predavajijd iz celotne snovL
Hitrost pa taka!
Kot poroča ncisa. tedenska rtm vija TOVARIŠ dne 28. jamtarja 1955 snemajo v Londonu film »Gospod Ripois« v francosko-an-gleski koprodukcifi. Presenečeni smo do dna duse, d& )e bila ie dan kasneje premiera tega jihn* v Ljmbljani, kar pri nas ni na-vada, saj vidimo druge tuje (in domace) filme včasih dolga leta po tem, ko jib posnamefo. Vpra-sanje je le, komu moramo iesti-tctti, ali poročevalcu v reviji To~ variš, ali pa podjetju za nabava filmov.
lahko Tidimo, na kakšni znan-stveni ravni je naiša študijska &trokoiaia literatura. Skripta je izdalo z&ložništvo ljuibljan-skih geografov. Med drugim beremo na strani 92. sledeče: > ... Antiklinala v katero je vrezala Sava mea Laizami in Litijo ter Zidaniim mostom svojo strugo, je bila prvotno prekrita s sedimenti. Prvotno je torej tekla Sava nad anti-klinalo, ne da bi se teiga zave-dala, sacer bi usmerila svojo strugo po moravški dolini...
PRAVILNA IZGOVORJAVA
Stari viri iz kronike na pravni fakulteti govorijo tudi
0   dogodku,  ki se je  pripetil profesorj«   na   rtej   faJcuTtetil Pred    vojno  je  na    fakulteti predaval tudi prof. Maklecov, ki je bil ruskeiga porekla. Za njega je  značilno, da je slo-venske    besede    iizgovarjal   z rusko mehkobo. Največ težav je imel z izgovarjavo naše čr-
1 e t, ki jo je enostavno spre-menil v mehki c.
Tako so mu je riekoS na izpitu pripetila neljuba po-mota, kajti vprlšanje je do-bilo zaradi nepravilne izgo-vorjave povsem drug pomen.
Kandidat je bil pripravljen in je komaj čakal profesor-jevega    vprašanja,    Profesor
ZAKAJ   PA  NE  GRES   SPAT?
>Ja, prosiim -?as, kdo pa je predseanik     nasega    združe-
ZGODOVlNARJI IMAJO SKRBI
Na zigodovinskem oddelku filczofske fakultete poslušajo slušatelji med drugim tudi zgodovino NOB. Ta predmet predava profesor že tretje le-to. V treh letiih je izčrpal snov do 1942. leta.
Slušatelji, ki že tri leta po-slušajo   njegova    prHavanja,
OBVESTILO
Neki uradnik je ob priliki, ko je prinesel štipendijo v Ljub-ljano, izjavil na vprašanje, za-kaj niso dali štipendije tudi za mesec september, da tisti štu-denti, ki pridejo septembra v Ljubljano, pridejo samo zaradi deklet.
Zato obveščamo vsa primor-ska dekleta, da bodo odslej štu-denti zaradi pomanjkanja li-nančnih sredstev podaljšali »po-čitniške ljubezni« na terenu vsako leto do vključno tridese-tega septembra.        (»Naš glas«)
L
OB OBCINSKEM PRAZNIKU
č e s t i t a
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
vsem študentom svojega okraja injim hkrati želi še mnogo študijskih uspehov za čim boljšo strokovno usposobljenost. Potrebujemo mlado in zdravo slovensko inteligenco