gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr pobiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.,za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 26. septembra 1866. Gospodarske stvari. rastlo in čez zimo pod snegom ne pognjilo ; naj ga pozanje Setve ne popasati. Zastran tega se je že veliko veliko govorilo Naj končno gospodarjem našim v se naznanim ce- i v raznih zborih posvetovalo, v kmetijskih društvih mno- k zastran pase na žitu P 0 8 t ktere so različnih časih bile dane Po odp c. goterno pogovarjalo in pri deželskih gosposkah obrav- se sme živina na obsej dvorné gosposke od 20 1786 navalo, ali bi sě smela setev popašati ali ne; ven- ■ ^ % ■■ kad j v, ^ mlj a zmrzl «, — m pu viciuiium usa dar-le pri vsem tem ni ta reč še dandanašnji popoinoma od 16. septembra 1790 je po obsejanem polji pasti t njivi takrat past in po vladnem ukazu dognana ? Kjer zato naj omenimo o tem par besedi. v se po stari navadi živino na obsejane njive krat pripušč b , kadar okrajna gosposk kod " »v »iui, u ci jo u L o o b u u u c, Živino po obsejanih njivah v jeseni ali spomladi na pašo gonijo, pa so umni go- pasti je bilo posebno prepovedano, namreč a) po ukazu spodarji, ondi vendar na to gledajo. da se setvi škoda ne delà. Oni pazijo na to, da se živina na obsejane od 22. maja 1775 x.tc, uj po dekretu dvorne gosposke od 27. aprila 1789 in vladnem ukazu od 2. septembra 1790, potem po dvorném ukazu od 22. novembra 1793 na njive takrat v v spusea, kadar je zemlja zmrzla, vreme suho, in da se je žito tudi po slani mokrotno dosti osu šilo; skrbneji kmetovavci pa živino obsejane njive popasti ne celó trdijo, da ------— njivah, » z se z drugo prahi obsej z živinskimi rastlinami obsejanih bile > če so tudi v smejo kakor z go vej 0 nuarja 1775 po 1777. ~ > gradih po najvišem patentu od la po ukazu od 23. junija dvorném dekretu od 23. avgusta 1787 in vladnem več krajih pa se kmetovavci starih razvad držé. ukazu od 31. avgusta 1807 na ježah in grabnih Komaj njiva v jeseni ozeleni, že se živina na-njo spušča, čeravno ob tem času. ko ie rast zeló nežna in šibka in poleg t Kar se plemen ne dobro obraščena, vsak lahko spozná, da na take živini in goved mm _ a m a a m m m.^ m 11»« TP živine tiče, je ta paša le up in njive živino spuŠčati je zeló škodljivo. Vendar neum- nim gospodarjem ni za pamet mar; oni zaganjajo na je in perut pa o bsej posetev ne le govejo živino in ovce, ampak, kar je še prepaoved 499 državljanskeg m dopuši jive spuščat konik dl o č najhuje, tudi konje. Konjsko kopito premandra zemljo tem bolj, če je podkováno; najhujšo škodo pa napravi 12 na posejanih njivah pasti je po zapovedi od UU»J) «v JV J/WW1.U »MUW J —— ---£--^ - — • - XMI maja A • • U. UU tt U U Vj rt 1 t U I U Ct JLj Ck U U 1 U U C U konj njivi takrat, kadar po nji dirja in s kopiti rahlo se more po dvorném dopisu do 12. marca le takrat 1775 do k februarj a odloč > m zemljo kviško meče. Pa tudi čede svinj na njivo daljšati, kad s o zapodé prerijejo, da je grdo videti. Ravno tako se pasejo v k mnozih krajih tudi gosi cele vasi, ki jih je cela čeda popoinoma premrznj po in jih puščajo dopoldne in popoldne, da njivo Ukaz od 2. januarja 1769 pa prepoveduj 9 da k živina ne sme prost se klatit po paši dostikrat po več sto na takem polji. Tako tavajo po stari raz vadi v temi, v starodavnih vražah. Da je pa tako ravnanje škodljivo, tega se ne dajo ....., ako V . • • zivinoreji prepričati; še smejali se ti bojo in te zaničevali jim kaj drugace svetuješ, češ, da je zemlja predobra - > daj da se žito prevec obraste in v jeseni previsoko odraste, selj Podlaga kmetii je živina. Brez živine ne moremo kmetij na stopnjo popolnosti spraviti, kajti živina nam živina je ve- gnoj in nam obdeluje zemlj Lep potem pa pozimi pod snegom pognjije in slabo obrodí ; ž njo, da čast gospodarj kdor ima lepo živino priča skušnje pravijo > _ - - * učé, da tudi na popašanih njivah je umen, priden in přemožen se veliko pridela. Res neverjetno je to, da na take piškave skušnje se opira starodavna škodljiva razvada! Ktera živina pa je lepa? Lepaje tista, ktera je zalo izraščena, ktera ima lepo, životu primerno bistre, vendar pa pohlev vrat ca v yj y očí. nosnice široke, primeren v r 9 9 oi«iVua»u« «"»-j.»« xa^vaua. ^ viat, CVrSte prSÍ, c Saj bi vendar vsak umen kmetovavec vedeti moral, dobro poraščen rep, dobro obraščeno žito mora donašati obílen dlako poraščeno kožo širok križ, raven hrbet y tanek > znano, da po perji do- da pridelek. Saj je vendar dovolj biva vsaka rastlina, tedaj tudi žito, redilne ____* « zraka, po njem rose in dežja posrka in si tako rast krepko, tanko pa in 9 močí z z gosto in mehko široka, močna in polna kolena, bedra močna, mesnata in ne previsoka, stegna ravna ne stisnj 9 pospeši Kdor Dober gospodar ljub živino, jo vedno marlj redi pa živino na njivo spušča, da pomuli in pridno snaži. Med domačo živino se štejejo: goveda vse, kar se zelenega prikaže iz zemlje, temu smo porok, đa ne bo nikdar bogate žetve imel, kakoršne pričakuje. že boji, da ne bi mu žito previsoko iz- konj 9 ii u silazi, iucu uuuiauu Ziiviu^ ^ otoJcJ,J» ovcé in kozé pa prešiči. Najkoristnejša žival je Ako se kdo govedo. Mnogo je plemen goveje živine, bovska (Alpenraçe) in ravninska (Steppenraçe) Tako hri raz- 310 nih deželah so razni živinski goveji rodovi. Tako, po- redé, v hlevu tako napravo, da vodo v žleb napeljujejo, stavimo, je rod holandski, švicarski, tiroljski, zgornjo- pa jo potem zopet izpeljati morejo. Naprava je ta-le : štajarski (Miirzthalerraçe), koroški, ogerski itd. Razni Vodo napeljujejo po cevéh do hleva; tù je cev povzdig- rodovi so tudi različne koristi ; tako je ogersko govedo njena, in tako voda pride v širok žleb pod strop ; od izvrstno za mesó; holandsko ima zeló veliko mleka a todi pa je voda razpeljana po vsem hlevu; iz velikega ne posebno dobrega itd. Umni gospodar bo toraj skušal, žleba izhajajo male cevi, ktere iz vrha v žlebe vodo iz- da si v hlev tako govedo nastavi, ki mu donaša največi livajo. Ko se je živina vode napila, se odpre v žlebu } da so dobiček. To pa doseže po dvojni poti: ali da si iz jama, in voda se izteče iz žlebov. Opomnim pa živine svoje dežele poišče najboljo za domačo rejo, ali spodnji žlebi kamniti, toraj za to napravo izvrstni. Jame da si poišče tujega, pa njegovi živini primernega ple- pa, ktere vodo iz žlebov izpuščajo, so na koncéh žlebov mena. Vselej mora promisliti, kaj je njegov namen z vsekane; voda se izteka na tla, in tukaj je zopet na-živino: ali da si izreja Jsivino za mleko, ali za meso, prava, da se lepo izteka in da hlev na tleh suh ostane. dobro nastiljati. *JI V . Ctil vica O* «.T.UV "" tw, ali za vprego in delo. Da je ravno Kranjcem posebno potreba, svoje govedo popraviti in požlahniti, to Živino moramo vedno čediti in Konečno opomnimo še to, da je imenitni kemikar tovo. Saj je lepo slišati od dežele, da ima lepo živino. Grouben na kemičnem potu preiskal mnogovrstno klaio. v skem S vaj ci ) na zgornjem Stajarskem , Nem- zapisano stoji, ktere posebno redilne dele ima ta ali druga klaja*) sploh tam, kjer imajo izvrstno govedo, niso od in je tudi sestavil v tablah na tanko, koliko da je treba klaje in kakošne. primerne starosti in teži živinčeta. Videl sem o adu , ojiiuu vuuj , »jvi iuiaju i umno rejo sčasoma, tako, da, na priliko njih krave dajejo jim na dan 20 bokalov mleka po odstavi teleta, in pozneje saj 10 bokalov. Ali ni to velik prid? Ne mudimo se toraj svojo ljubo deželo tudi v tem oziru na karja, in prepričal sem se, da je izvrstno njegovo delo. Fr. Povše. višo stopnjo popolnosti povzdigniti. Priporočam toraj najprej 9 da popolnoma lepe in * Gospodarske novice. Na Reki in v okolici njeni ne bode letos tr- dobre krave in čvrste bike za pleme izbirajmo; tišti pa, gatve (bendime) ker kteri imate veče prihodke in več premoženja, kupite si iz drugih dežel za pleme izvrstno živino. bolezen vse grozdje pokva- rila. * UCUUtUiU y , IV V/ JL JO Ul/iUUUU YOU gl V/A Tako piše graški časnik ,, Telegraf4. so Sussex-u na Angležkem se je prikazala nova ivino pasemo na paši ali jo redimo v hlevu. Paše svinjska kuga, ki je goveji (?) kugi podobna; mnogo zdrave paše so na planinah in tudi gospodarjev je v kratkem času po 20 do 50 prešičev razne; izvrstne 9 v ravnoti kakor na Nemškem. Kakor človek, tako tudi živina potřebuje pravo mero in pravi red v jedi. • y • • 1 V * * 11 i Naj- zgubilo. * Na Angležkem je po uradnem naznanilu za go- umniši je, da živino napasemo v hlevu trikrat na dan: vejo kugo zbolelo 213.675 goved; izmed teh so jih zjutraj 9 opoldne in zvečer. Poleti se poklada živini zelena (frišna) klaja, trava ; da je prav 9 detelja itd. Umni živinorejci priporočajo, koristno, da surovo klajo se suho, čeravno ne veliko vendar malo, pomešamo, ker to živini bolj hasni in živina brez nevarnosti tako klajo vživa. Ako smo živini suho klajo dajali, ne smemo hitro nehati in ji surove dajati; prestop suhe klaje v zeleno surovo naj se godi počasi in po malo. Najboljša klaja je mrva, posebno Tudi klajo. pobili 48.508, 121.571 jih je poginilo, 29.741 ozdra vélo kam jih je 13.855 prišlo, se ni izvedelo. ? Zgodovinsko-politiène razprave Avstrija različnih dôbah. otava, ker ona ima vec redilnih tvarin v sebi. i. Avstrija pred letom 1848. Po bitki pri Kraljevem Gradcu in po miru 9 • slama ječmenová, ovsena, pšenična Najboljša je ječmenová in ovsena. Dobro za klajo je korenstvo renstvo izrežemo in pokuhamo. rzena Je za ? treba je pa ; da ko- pir, Ako živino pitamo, je posebno dobra klaja krom-vendar je treba gledati na to, da ne dajemo živini skle- njenem v zlati Pragi, mnogo je premenjeno stališče Avstrije. To nam daje povod, da pogledamo v zgodovino njeno, ki nam kaže razmere avstrijskih narodov. Odkar so vladarji češke, ogerske in avstrijske takega krompirja, ki kali; kajti tak krompir živini ško- duje. Tudi detelja suha je posebno dobra klaja živini. krone tudi sedeli na vélikonemškem carském prestolu je sama ta okolnost avstrijske Nemce čez njihov broj in njihovo državno veljavo povzdigovala in dajala jim Sicer so ostanki raznih fabriških izdelkov obloda ; dobri za klajo. 9 pomne, neko prevago Po takem so vsi narodi v Avstrii 9 kar se tiče nemške politike, bili skoro v enaki legi; samo Tudi zrnje dajemo živini in koristno je da fliujo uajsuiu «if lui, iu auilObUU j o , ua Zmje na debelo zmeljemo, ker celega zrnja živina ne pokuha dobro, in tako se mnogokrat celo zrnje v gnoji najde. Dobro je, da živini prešanje dajemo, ker ta klaja je bogata masti, in treba je tudi živini, da dobiva nekaj take klaje. Da sol živini posebno hasni, je vsakemu dobro ko so jim ostali av- narodi ogerske krone znali so se, strijski narodi in posebno tudi Čehi pomogli razlomiti turški jarem, ubraniti posledic te enakosti, ter so zmiraj gledali, da si pridržé neko privilegijo v tej legi. Dokler je po vsej Evropi vladal latinski jezik, ni tudi bilo prašanja o narodnostih avstrijskih ; vsi iz-obraženi možje so pisali v pisarni kakor tudi v jav- 9 znano, ker ravno sol obudi radojednost. Priporoča se na dan srednji veliki goveđi > do lote solí dati. Treba je tudi, da živino z dobro, zdravo vodo napajamo, ali v hlevu ali na rekah itd. Vedno je pa da živino v hlevu napajamo, ravno v tacih časih varniše » v^m «4&T Auv ▼ T ^ r Jauiu) JL ci v uu v tciiviu v/aoiu^ ko razgraja kaka živinska bolezen, ktera se hitro za- nosti le latinski. Aí ta lega se je bistveno premenila ko je Martin Luter po svojih spisih latinski jezik podkopal ter nemškega postavil na njegovo mesto. Avstrii pa, ki se je od nekdaj, še več pa od protestan-tiških časov, držala tudi talijanske politike ter tudi na-njo skor tako gledala kakor na lastne svoje zemlje, ni troši w voi, ako se goveda vse vasi skupaj napajajo. ju a Ogerskem imajo veči posestniki, kteri živino v hlevi Na Novice' to tudi že naznanile svojim bralcem Vred 311 se nemščina tako hitro razširjala, kakor po severni ) cesar Jožef II. ki protestantiški zemlji; prvi oklical potrpnost (tolerancijo) v verskih rečéh je Prvi so zoper magjarsko supremacijo javno protesto- _ _ TT vi • __ _ 01 ^__• ♦ t w ___• ter vali na Hrvaškem in v Slavonii, in to že precej rano, starému protestu zoper politično prevago in centraliza- prvi utwJiuai puirpuuot ^tuiw«u^ijuj v vciomu lovcu, jw v/m i* piuioaiu w^m prevagu xii uchuauza~ pa tudi nemščini, tej zaveznici protestantizma, široko cijo magjarsko in stari branitvi hrvaške avtonomije odprl vrata v celo Avstrijo. Al to Je nesrečna una ura, ki je po naši državi enemu narodu l naruuu, to je, UCUJOUCUIU ^ ^uuçmo VVHUU J/AO- liuui VQUUOllt in to po_ vseh zemljah Avstrije, tedaj tudi na so federalisti dodali protest zoper magjarski jezik. Ko so se pa začeli tudi Slovaki močno gibati, so Magjari, sploh enako vago, IU IU IJV »OCU ZiCLUljaU avoillj^ , kuui u« ou icuciouow - „1UVJUO a UUll luwuuug Krvavim Ogerskem, kajti sedaj so z Nemci vred tudi Slovani, sredstvi 1848. leta podvrgli si Sedmogradsko ali Erdelj Rumuni (Vlahi) in Magjari dobivali v nemškem jeziku ki je popred več kakor 300 let imel poseben, neod- zakone in povelja. ^ visen ustav, ter so tako skupno skušali Slovake in Ko bi Nemcev saj bila polovica stanovnikov av- južne Slovane vrivati v magjarski koš. Al kakor so sirijskih ali pa še več od polovice, bridka bi bila bila za Magjari se centralizovali, tako so se posebno Hrvatje ostale narode, ki bi morali plesati, kakor bi bila godla začeli ozirati za istim sredstvom, ter so najpopred kaj- nemščina. In bili bi po takem videli, da bi bile uteg- kavski (slovenski jezik) prav pametno izmenili z unim nemškemu, podělila očitno pre- hudi centralisti kakor Nemci (dasiravno le ti pravijo, da lucus a non lucendo"), s krvavimi ) nile nastati take razmere kakor na Pruskem } kjer na da se zraven Poznanskem se zeló podpirajo razna društva Nemcev, vse zemlje, ki jih morajo prodati Poljaki, pokupijo ter Srbije govori po Slavonii, po vojaški kteri meji in Dalmacii, in malo za tem so začeli delovati o spravijo v nemške roke. leta 1857, ko so tedaj v celó nemškem politiški centralizacii, to je, o zedinjenji Hrvaške in Sla-Al službena statistika od vonije z vojaško mejo in Dalmacijo. Kar se tiče jezika, času preštevali se je Gajeva ideja od leta 1835. izpolnila; štokavski narode, ni mogla, čeravno jih je z lučjo iskala, vec kot jezik čuje se službeno po trojedni nekaj čez kraljevini; o politiški milijonov Nemcev najti, kterih je precej centralizacii pa se deluje posebno od 1848. leta ; ko je veliko razkropljenih do Bukovine in Kotora poleg Čme hrvaški zbor v veliki stiski od strani magjarske genijalno pokazal pot do avstrijskega federalizma, za kte- in še gore Slovanov pa šteje čez 14 milijonov. Že sam cesar Jožef II. je videl poslednja svoja rega pa 1861. leta t da ne gré kakor je mislil niti z enako politiško maral. manje letošnji ni kaj več Erdelj i je podoba, da Rumuni ali pa Ro- leta obleko, niti z nemškim jezikom. Posebno so se Ogri mani še nimajo krepkega življenja, ker so se od malo- protivili temu početju, in za Leopolda II. prevrglo se brojnih Magjarov zopet tako íahko dali preobladati. je skoro vse do temelja, kar je za veke mislil zidati Slovakov Ogerska šteje skoro toliko, kolikor prenagli cesar Jožef. Absolutizmu politiskemu in jezič- Magjarov. Al veliko jim škoduje materijalno siromaštvo, nemu bilo je konec, ko je cesar Leopold 1791. podpisal nad kterim se šopirijo magjarski bogataši in slovaški 9 kteri se, kakor povsod priklanjajo „zlatému zakone predložene ogerskemu zboru; iztočna stran Av- odpadniki strije pridržala je stari svoj ustav, samo jezik latinski teletu" sv. pisma. Drugi vzrok je razdrobljenost vere pustili so v večnem miru ravno tako, kakor ga je cesar ker je med njimi katoličanov, Luteranov in reformi- Jožef za veke pokopal tudi na zapadni strani Avstrije. janov, in to Magjarom služi v njihove nakane. Tretji > Al dasiravno so hudo protestovali zoper novi — nemški nekaj daljnji vzrok je ta, da vsled vražjega slovan-jezik, L M V Uv/ OU iiUULf UI U IVU %J\J T (411 «v/ » A *1V iXI UH« A4 V«I41J UJ A T A4« V U J V y Vit» T U1V V» T M. *J T UU vendar so na iztočni strani vpeljali enako kri- skega separatizma ne pišejo več, kakor nekdaj, po ura-kakoršno so komaj odbili od sebe; tudi Magjari dih českega jezika. Zato Magjari tako marljivo pod-so vsem narodom, živečim pod ogersko^ krono, začeli pirajo slovaški jezik, samo da ne bi duševne pomočí S. v1co y siloma vrivati tuji — magjarski jezik; Slovaki, Rusini, dobivali iz češke literature. Slovaška „Matica* Rumuni in južni Slovani (Hrvatje in Srbi) imeli < v ..... P°" prijeti azijski, malo obsežni magjarski jezik. Od tega časa imamo tedaj, zunaj južnih , na talijanski jezik osnovanih krajev, dva glavna različna jezika Martinu bode vendar sčasoma duševno središče slovaško. Na zapadni strani prebudili so se Čehi in Slovenci skoro ob istem času. Čehi so se začeli prebujati o času francozkih j y ~•- ---- -----j- ----— r;---~ ---- —^— ki sta vladala kakor edinozveličavni lek za iz- bojev; prava literarno-politiška delavnost začela pa se y 1X1 * UHttUt WU1UV/U * m* obraženost, za omiko in pa za službe državne Gali- k.U iu pa not oiuouo uiuavug ^ J6 ou kar se tega tiče, zapadni nemški veliko se cija dodala se Je po parižkem miru. To jim je na obojem polji pripomoglo, da so izvedenci véliki in prebogati zaklad stare literature posebno iz časa husitskih bojev polovici. Odkar je 1815. leta Avstrija za izgubljeno nemško in vélikega Komenskega zaceli izkopavati iz debelo na-krono dobila predsedništvo v neživotni nemški zvezi, sutega nameta in praha. Njihov razvitek v literaturi ter je zapadna stran Avstrije, razun čisto talijanske in na politiškem polji ozira se zraven literarnega pan- Lombardije in Benečije, privržena bila véliki Nemčii, slavizma zmiraj na stare češke okolnosti, ko je česka jele so rožice germanizovanja na silo cveteti po vseh zemlja za kralja Karola Nemcem kazala pot do omike. poljih češke, poljske, rusinske in slovenske zemlje. Al ker se jim je prepirati z nemškim duhom centrali- y da se lj v XI 1 li v vu 11v y J/Ul j uuv ^ 1 UVJl uguu l U UI v f vuuu V uv lu il v» A/*! VI u v j lui j i V£S11 WVi ju» v Ukl % Kjerkoli pa na jugu nemščina ni mogla nadvladati, raji zovanja, centralizujejo se tudi oni ter zahtevajo je pustila talijanšcini prevago, kakor da bi kakošnim jim v nekem oziru pridruži Moravska in Slezka; podoba bodi Slovanom kje popustila ravnopravnost. Enako ab- je, da Slovani moravski in šlezki gredo ravno za tem solutistiški je na iztočni strani začela se šopiriti ma-gjarščina, ter pod svoje perute spravljati vse, 5 razun y s talijansko svojo kulturo , ktero bi pa bili sča- ~ ako bi jim bilo Reke soma kulturaši v Pešti tudi pomagjarili da jih v tem zadržujejo Nemci, kteri živé po teh zemljah, manj ali več razdeljeni in razkropljeni. Enako so se Slovenci začeli buditi za francozkih bojev ko si je Napoleon veči del njih dežel prisvojil 3 U1X1 ć. auibui aoi v i von uuui pu ixiafaj ai i i i, oau ua Jtiu uuv wujov , ou ox jo jli <» p u i o v u. » vwi uj»u mogoče bilo pregristi jedro hrvaško. Al ker jim jezik po začetku tekočega stoletja, ko jih je vse zedinil v ni evropski, ni omikan, in ker so še le 1791. leta za- „kraljestvo ilirsko", dodavši jim se en del Dalmacije čeli klestiti najdebeleje veje, da mu dajo nek spodoben in ker temu malo obširnemu narodu razun cen- oblik, IU tomu maw wvuuvuau. ucuv traîne Azije ni nikjer rodbine in bratov iraine vizije m niKjer ruuuiue m uraiuv , m jiui kaj iiiaiu tuui uuuiuvuaui, m urugo »w»i" p«; prav sreča hotela streči, posebno pri južnih Slovanih nismo razcepljeni na razne vere, ampak smo do nekaj ne, dokler je v zapadni strani več vzrokov pripomagalo malega ogerskih Slovencev vsi katoličani. Al kose je m vojaške meje. Razvitek je nam Slovencem težji, ker ni stare literature, kakor jo imajo posebno Cehi in nekaj malo tudi Dubrovčani; iz druge strani pa, hvala Bogu v to da V w, «« J rokah svojih. je nemščina prevago zadobljeno držala v 1848. leta videlo, da se mi začenjamo povzdigovati literarno in politično, razdelil nas je Schmerling na šest de- da ne želnih zborov, bi imajo vsak malo po vec poslancev, morda tukaj ljudi pokopavali? Odgovorili so mi, u< kakor jih ima mestni zbor ljubljanski, ne gledé na une, pametijo tega in da tudi niso od preddedov nikoli sli ki so na Benečanskem in na Ogerskem. Al ravno to šali kaj tacega nas uči, kaj nam ima biti glavni predmet naše po- litike (Dal. prih.) Dragi čitatelji „Novic": lepo vas prosim, ako se Ozir po domačii med vami kdo ki kaj godovinskega vé od tega grada in hriba, naj nam pové. Kar sem od druzih ljudi izvedel in o čemur se sam preprical, to sem zapisal. Kamnjih 8. septembra 1866 Popis starega građa pod sv. Pavlom 9 in pa prošnja 9 naj pové, kdor o njem kaj več vé Ozir po slovanském svetu. Lep jesenski dan je bil, ko sem se napotil na hrib Etnograficna (národopisná) razstava v Moskvi sv. Pavla, kteri je blizo kamenjske fare pod trnovskim gozdom. Pod tem hribom na južni strani se še dandanes razvaline starega grada vzdigujejo pod silno nebó. tem gradu ljudje mnogo govorijo ; ako jih pa po pre- li na Ruskem. (Dalj Predmeti domačega življenj e pred je povedano, da je namenjeno, vsako sku-bivalcih tega grada poprašaš, ne bo ti mogel nobeden pino, ki kaže ktero pleme, ali kteri po svoji posebnosti pravega povedati. Nekteri pripovedujejo, da so bili imeniten kraj, obdati z vsakterimi recmi domačega pagani (ajdje) prebivalci tega grada. ■u*, ^««pjvy f ■ -"o- ©---— 1 j e nj a , aioio tu ^IVIJCUJC uujuuvuijujcjvj iu gicuaiuu i. act- Ako priđeš blizo grada, vidiš zidovje visoko nad kladajo. Zato je želeti, da bi se dobile značajne reči sežnjev, ktero je tako trdno kakor skala. Kamenje 0d domačega življenja iz vseh krajev, kakor so: Hišni ktere to življenje upodobljujejo in gledalcu raz- ni nic obděláno, ampak tako je kakor ga je vsegamo- lišp in hišna oprava gočni Bog stvaril, in kakoršno je bilo, takošno so porabili ker morda v tistem času niso ljudje še železnega kladva f hišna in mizna orodj častj posoda 9 godbeno , otroške igrače, reči za očitno in domače bogo (posebno maliki), poljsko in obrtnijsko orodj 9 9 poznali. V zemlji so pa tako široki in dolgi^ oboki slike od čolnov in ladij in njih priprave, in od stanišč (velbi), da vsak na širokost okoli tri sežnje meri. Opi- potem mere in vage. rajo se na sivo skalo. Če v jamo pod oboke stopiš, Za to reč ni treba nobenega razlagovanja; in mi vidiš u« divu oaaiu. vo v jaiuu jjuu. oiu^id, ^a to rec nj ireD« da so prezidani, pod njimi morda so bile hude dostavljamo samo to-le Dalje zapaziš dolg obok, ki pelje v dobov gozd ki raste pred tem gradom, in pod tem obokom bila je morebiti skrivna pot iz grada v gozd. Gozd zdaj ni velik ; le majhni dobi rastejo v njem Al kmet, ki mi je to kazal, mi je pripovedoval, da tù je bil nekdaj velik dobov gozd. Pod nekim obokom je tudi izvirek, kteri je zdaj zasut. Iz tega grada so ozke stopnice na hrib sv. Pavla še zdaj se vidi njih sled. Hrib je na južni strani strm pa tudi stopnice so ravno tako strme, njih Tako 9 9 moras po Kipi (modeli) in obrisi od ruskih in druzih slovanskih hišnih poslopij bi nam bili zeló zeló po volji ; . po volji bi nam tudi bili prizori, povzeti iz raznih okolščin národnega življenja, pa tudi imenitni raz-kazi od krajev, v kterih národ prebiva. Antropologiški (národopisní) raz delek ta razdelek pada vse v te» laauciciv opaua voo, aai oo nv^v fizičnega stvora raznih plemen in narodov kar se tiče značaj nega On se po ? skali ženj tak je stopati, kakor da bi šel po lestvah. Stopnice so v svoji naravi deli v dva podrazdelka, kterih eden bo k te- na strani pa je zid, kteri je še čez poldrug se- obsegal predmete, ki razlagajo vnanja znamenja 9 širok 5 ta zid obdaja hrib na vseh stranéh. Ravno rega plemena; a v druzega gredo priprave, ki razkazu ; kakor nam stari Rimci svoj Kapitol popisujejo JeJ njegov notranji stvor. To je polj 9 ki je pri Slo Na nobeni strani ni mogel sovražnik na hrib priti. vanih še čisto zanemarjeno. Toraj je želeti, da bi slo- zida so majhne opazovali. luknje, skozi ktere so morda sovražnike vanski zdravniki in naravoslovci posebno prizadevali si za slovansko antropologijo. Ne bo odveč, če omenimo Tako sem přišel s kmetom na vrh hriba. Na njem bitne skupine in priprave, kterih odbor želi za raz zapazim tudi še ostanke zidov. Vprašam ga, kaj neki bilo tukaj? Odgovori mi: tukaj je bilo mesto, kakor ~ " * in res Je so mi moji preddedje pripovedovali. Gledam stavo in muzej Doprsr obličje od spred ali cele slike in fotografije, ki kažej face) in od strane OV/ Uli UUVJ1 JJll^U V \jUU v Cllli uiouam y IU 1 vw^vj v v/vi, Wj^t VU ^UU iwvwy vv* UV&MUV y je videti, da so mogle nekdaj tù hiše stati. Še utiče so račamo se do vseh slovanskih fotografov profil) Ob 9 da dobro poznati in temelj hiš. Vprašam ga: kdo pa je ljejo čem večo zbirko podob ktereg kraj nam pos- Mi želimo tukaj prebival? Morda Rimljani v starem veku odgovori. 9 mi obilne zbirke zato, ker je tudi pri plemenih, kterih obrazi so si zeló enaki, veliko različnosti, ne samo po Dalje greva na severno stran. Tukaj me zopet o^vxu, otaivou. m «.uj^«». ou pu xo^u kmetič ustavi in reče: pogledite noter. In kaj je bilo? spolu in istih letih. Vsaki sliki naj se přidá stanova spolu starosti in življenji ampak v se celó pri istem Grob in kosti umrlega člověka. Grob je čedno sezidan ; lišče, narodnost in starost lepe škrlí ležé na tleh, na vrhu groba pa je bila velika široka ikri. Tudi ta grob kaže, da je veliko let preteklo, kar je bil sezidan. 9 Kosti so bile še vse v redu kakor jih ima vsak živ clovek. Grob je bil zidan v podobi piramide; to je tudi znamenje, da je že veliko let minulo, kar so tukaj ljudi pokopavali. Dragi čitatelj! to ti vse kaže, da so mogli nekdaj bov in Mumije in mumificirane Tistih čepinj (lubanje) in Cepinje, ogródi in druge gomil raznih plem gródi reči iz starinskih gro Preiskavanje starinskih grobov in gomil je važno ne samo za antropologijo, ampak tudi za zgodovino —' *- -------.j " , s ljudje tukaj prebivati; al to se mi čudno zdi Cas 9 da se pošljejo fotografy m bleke ene cele da naši skupine za razstavo, trpi do i J VIIÍ1 J ai LV/ og 1111 UUUUV -CiUl y ua liaoi — IWÍiUUMf V y UV prebivalci o tem nič ne vedó. Zgodovina nam menda mezne reči se lahko pošiljajo novembra t Posa v se do konca tega leta tudi nič ne pripoveduje niti od ljudi niti od grada niti Za muzej se pošlje, kadar koli, lahko. Pošiljke naj od mesta. Gotovo je pa to, da ljudjé so mogli tukaj gredó na Dunaj z napisom: Vis. častiti gospod Mihel prebivati, ker so znamenja še gotova. Pred 80 leti je Rajevski, protopop pri ruskem poslanstvu na Dunaji bila na hribu cerkev sv. Pavla 9 kajti v se dandanes ima hrib od te cerkve imé. Vprašal sem stare ljudi, ali (Wallfiscbg Nr (Kon. prih.) so 313 Ozir po svetu. Davki v Evropi. / zanašamo, da bode si. ministerstvo pravosodja zdaj, je služba c. kr. deželnega sodniškega svetovalca v Če- ko lovcu • - ■ - - ízpraznjena, mcotu v Leta 1864. so znašali davki v 49 evropejskih dr- besedi in v pismu trden v slovenščini, ktera ie v « * ... ^ ^ . t v /j v i \ • i • • n i i •« « • « 7 J poslalo na to mesto možá ki je v ? žavah okoli 11 tisuč (tavžent) miiijonov frankov teh jih je prišlo na Francozko 2075 miiijonov, na giežko 1750, na Rusko 1500, na Avstrijo 1290 Laško 935, na Španjsko 300, na Prusko 534. Od tega 9 od Anna tacih okolščinah vsacemu ondašnjemu uradnikuživa po- treba. Da je to tako, oči vidno pričaj o Od sv. Trojice na Staj. r. Ako t olmači ! vam drage „Novice" po dovršenih preskušnjah o ljudskih šolah silnega zneska so armade dobile okoU 5000 miiijonov, doljnjega Stajarja nekoliko vrstic pišem, ne bote se uradniki 1700 miiijonov, in le 125 miiijonov se je obr- čudile, ako vam povem, da v obče naše sole ne napre-nilo na šole. Kar je čez to ostalo, seje po odbitih do- dujejo tako, kakor je živa potreba. Videli smo. da hodkih vladarjev in po poplaćanih obrestih državnih Učitelji otroke 3. razreda isto učijo, kar je že drugemu, dolgov obrnilo za državne fužine, fabrike, za kovanje v mnogih predmetih celó prvému razredu dostojno, in denarjev, za tabakarije in solarnice. Leta 1854. so vsi davki znašali le 6250 miiijonov frankov 9 tedaj so se davki v desetih letih 9 to je 9 od leta 1854. do leta da se vsi predmeti preveč mehanično učijo: učenci čitajo, pišejo, pa večidel ne vejo kaj. Morda bi se dalo tudi kaj več storiti o spoznavi sveta in narave itd. 1864. povikšali za4750 miiijonov, tedaj blizo za 2 tret- zgodovini domači ne slišijo nič. Vaj 9 O v govorjenji in ; jini!! Ako se bojo davki v tej men povikševalí, bode spisovanji pravilnih spisov, ktere so "člověku potrebne, "foutara davkov v vseh evropejskih državah leta 1874 kakor vsakdanji kruh, celó. pogrešamo. Zato dobivamo znašala okoli 18tisuc miiijonov frankov — in vprašanje starši od naših vojakov liste, da se Bogu smili zamo- kako se bode nabral ta znesek, ker se vé. da že je, zdaj ljudjé zdihujejo pod jarmom silnih davkov? so možjé, ki držijo krmilo vladino v svojih rokah, ^ priuai, kaj pomislili, kaj neki bode, ako bojo davki rastli v častniki. Ali že WVMXW* UIVOIU « vjuay» "UCU , vtu oimu, aamu- tane kakor klopko, brez vse podobe. Kdor je imel pri- severnimi vojaki govoriti, ta se je pre- liko, s ptujimi pričal tej meri, kakor so rastli poslednjih 10 let? da prostak govori in piše omikano kakor poljedelstvu otroci že zadostujejo naši ako ktero drevce vcepiti znajo Lepo bi bilo, ako bi naši Dopisi. učitelji deco učili zgodovino našo, če tudi prav na kratko, da sliši prošlost teze slavo našega junaškega národa. Naš Krempelj nam je knjigo spisal, ktero naši Iz Hrvaškega 20. sept. R. (Tristoletnica v Zrinu.) ljudje zeló častijo, in se tedaj v mnogih rokah nahaja. vedó VJ^ t« JL«I V - ■ v. vtv.y t) J \) f MJ ▼ iXJ UV^IU 1 V/UbUU UC4UU I C% • Čitatelji „Novic" vedó, da se je imela obhajati tristo- Al boljšanja naših ljudskih šol se ne nadjamo, dokler letnica neumrlega junaka hrvaškega Nikola Šu bića se učiteljem ne zboljša njihov stan, da bodo bolje pla- dne t. m. na mnogih krajih. Pa bilo je veliko več čani in da dobivajo svojo plačo z drugimi uradniki dima Uilličl , kakor plamena. » ena jo Uli giao , ^i« ujaiu VICU) ua uo ucia^ju ovujc6a rnvcùa jjvs ^u^auii, jvajll národně srčnosti. Tudi v rojstnem kraji viteškega ju- tako so služabniki prostega kmeta, odvisni celó od svo- Velik Je bil glas, pa malo vred da ne beracijo svojega živeža po županii; kajti naka v gradu Zrinskem ju a rt cl y v gi ouu £j l a u g a v lu j kjm.lv j \j umuj svečanost, ki so jo vsi domoljubi zahtevali bila je namenjena ona jega učenca. Počasi jim postane beračenje navada 9 in 9 ni je napravi zeló surove. Ako jim na pr. krme za živino 1» i « • • ê i • • 1 ^ * bilo ne duha ne sluha o nji! Le mala peščica prija- ali v kuhinji kaj zmanjka, poprosijo samo učence 9 IZ bližnje okolice se Je snidla v omenjenem oni ali njihovi stariši mu prinesó mleka sená da slame. 9 teljev gradu, kteri, dobro znavši ovire zarad tristoletnice, so česar po svoji kolekturi ne dobivajo. Ne upa si tedaj bili izgled vsem domoljubom. Žalostna res je o tem tak učitelj svojih učencev kaznovati, zlasti bogatejih ne ljudska nevednost. Ko smo namreč prišli v Zrin, nas vse » gleda, **c*j u« UWWULUU ow ttHoumuuji univ Pa kmalu pridere ljudstvo za nami, jezé se nihče ničesa ni kazal. Se celó katoliški pop dobro kteri po takem večidel za siromaškimi v uku zaostajajo. kaj da hočemo sè zastavami narodnimi itd. Da vendar pri skušnji ne bi „prevrgli", izurijo si kakih 9 da kteri jim v „Novicah" čV ui l\.c%£jai» uo i/ciu ivabiruoai JJUJJ , xvtuii je uuigujouo JJS1 cous , ai^io oo cic» vou oviu pu prihod in tristoletnico znal, je odšel v bližnjo skušnji potiti morajo. Težko je tedaj v tacih okolšči- pet dečkov in toliko deklic, in to so tište omenjene „grešne ovčice", ktere se za vso šolo pri naš župo (faro), namesti da bi bil v domači cerkvi sv. mašo nah 9 da otroci bogatih staršev na koncu leta šolskih bral in tako svečanost povikšal. skih pesem, národním plesom petjem slovan- premij ne dobili, sicer učitelju prihodnje leto dober snili pestîLU , jlíčuuuuilli picouui , caso uuurega vili a x tu. viciod uočtuuci oo uugau oaiui ut^auj ujujv, ouu- smo slavili in častili neumrlega junaka, dokler nas ni maški pa otroke domů jemljejo, rekoč: kaj bi se moj 1 u «ait! 1 1 # 1 ivi 1 1 • 1 • i 1 • v __v t I m • dobrega vina itd. vrelec usahne. Tako se bogati sami okanjujejo siro- trda noč prisilila, da se vsak na svoj dom vrne. deček okoli potepal 9 Tako je obhajala mala, pa mnogo vredna družbica tri- dragi čitatelj, živa istina! saj se tako nič ne nauči! To Je> Mnoge naše šole pa so stoletnico v Zrinu, pri kteri priliki še omeniti moram, slabe zato, ker so učeniki slabi; mnogi se za šolo ne da so bili Slovenci, kteri so Slovenci, ki so jo obhajali. J° vredili 9 in večidel brigajo, kakor bi trebalo 9 m Iz Koroškega 18. sept. P. Nikjer menda ni imajo Da za posestvo svojo skrb • v «/• i » i se kaj hasnovitega sami se naučili ■■ učili 9 zato národna ravnopravnost, ktero po pravici zahtevajo Slovenci , tako revna kakor pri nas na Koroškem. Pri €. kr. deželni sodnii v Celovcu, kamor spada najmanj 150.000 Slovencev, tedaj dobra tretjina, neki jim ni mar, akoravno se niso vec učili, kakor tretji normalni red, in kratke mesence pripravništva. Gospodje duhovniki, kteri jim s čim postreči hočejo in jim koristne bukve, „Novice" ali „Šolskega Tovarša" posodujejo, da bi se kaj hasnovitega iz njih naučili, dobivajo je za dva gospoda svetovalca razumeta slovenski. Po takem pol leta, ako pred listi niso bili razrezani, tudi cele ne vemo, kako bi mogoče bilo sestaviti popolen - senát, ako gré za obsojo člověka, ki zná le slovenski in se je ukrivičil tacega hudodelstva, za ktero postava odločuje kazen od 5—10 let ječe? Prav taka je tudi nazaj! Pa tudi pomoćnika nočejo imeti, bojé se, da je prekosili; izgovarjajo se, da ga ne morejo rediti, čeravno si kupijo posestva, ker je županija dobro oskr- buje. Ali bi po vsem tem naš preč konzistoři, kteri pri c. k. državnipravdnii; samo gosp. državni pravdnik je ljudski šoli neposreden predstojnik, ne imel bolje je trden v slovenščini, njegova dva namestnika ne raz- paziti nad vedenjem učiteljev naših, da bi Ijuliko ločil umeta slovenski. Treba je tedaj na Koroškem to Ima- od zdravega žita, to propuščamo drugim v razsodbo. Le ^v, kjer biva med komaj 400.000 stanovalci 150.000 dobre ljudske šole so prave odgojiteljice mladosti, prava Slovencev! Naj reče kdo: ali tolmači nadomestujejo semenišča duševnega izobraženja. ^ Dandanes se svet ravnopravnost? Gledé na tako napako se tedaj trdno zeló ozira na šole, ker so one izvir duševnega izobra- ce v » ženja brez kterega vse materijalno napredovanje tudi zasadbo drevja itd., in to ne dobičkarije ampak Aouja ) uioA »»viv^« ' -~ «HvvujMiuv--r— ----j / ; v** ^ J j iu iu uw i« i« uvuiv/aaiijo , vsa obrtnost in trgovina zaostaja ali le revno životvari, za to, da se vsemu temu kraju pridobi čedalje vec národa samovest pa pod zlo gré. —v^ato si. oblastnije, hvale in da so gostje zadovoljni. Le tako naprej * i« ktere imate šolstvo v svojih rokah, čujte nad ljudskimi kadar pridrdrá kdaj — in to mora biti — železnica učilnicami, kajti one so vseučilišča ljudska, in go- blizo Triglava, hvalilo se bo tudi imé Lukmanovo in tovo tolike skrbi vredne, kakor vseučilišča za pravo- Malnerjevo. Jedilo v gostilnici Malnerjevi je bilo iz slovce in zdravnike. Ako se v teh šolah izrejajo pri- prva prav dobro in ne drago, — poslednji čas pa ne hodnji umni kmetijski gospodarji in obrtniki, gotovo so ti za domovino našo toliko vredni kakor vsak doh- tarski klobuk! moremo tega reči; pa recept kuhinjski izgubila u vlio^u , - uuoiwuují vmo u« uc ali je Peternelova gospá kuharico ali tega ne vem Da se Iz Sodražice 20. sept velikim veseljem Petranu" gostje postrežejo s prav dobro kuhinjo tako y „pri to je že sploh znano, in tako je bilo tudi letos; samo da sicer morem povedati, da tudi pri naši okrajni gosposki so prav ljubeznjiva gospá Petranova včasih nekako trmo začeli po slovenski pisati. S tem se bode vstreglo vsa- ima^ pa j0 kmalu zopet zgubi. Evine hčerke so že cemu kmetu, da bo sam lahko umel, kar se mu piše, ako foetu, vi« i/v , — — — r-.—, take; kdo jim bo to zaměřil? saj tudi mi možki gospo- brati zná, in ne bode mu treba vsake vrstice darji nismo brez svoje glave. — Druzih zabav je tukaj nositi županu ali še dalje tolmača iskati. Hvala tedaj, ceJó malo bilo — natora sama pa odškoduje člověka komur hvala gré! Tudi tukajšnja šola je čisto sloven- za sko osnovana, kar pa ni po všeói tistim, ktere je nem- tiste „unterhaltunge škutarija uBiepua, u<* uo viuijv, u«wu ov Ti so prav podobni tistim ljudém, ki mislijo, da je kmet že kaj več, ako čez svojo pošteno kmetisko obleko obleče gosposke škrice! Bog daj ljudém sprevid, da oslepila, da ne vidijo čemu so ljudske sole. Vendar lica ", ki jih vživa v druzih toplicah. > dobro déla včasih kakošna národna vese-čisto njč ni bilo letos slišati lepih domačih pesem po jezeru. Skoda! Eno nedeljo pa smo pričako- , da iz Ljub- vali ODiece gosposKe sKrice: oug uaj ijuucua ua ljane pride velika „kavalkada" — s janacev; ar spoznajo, da farna šola naj nam izredí íarane, ki znajo pri Mataerju je bil okinčan z mnozimi zastavami neke posebne veselice ; počil je glas jahačev; drevored lepo po domače brati, pisati in rajtati da so dobro y Z 1 y — »u uuuru do maco ne, — to je bilo znamenje, da imamo tujih da se naučijo za gostov se nadjati. Ob desetih, ravno med cerkvenim čo ne podučeni v krščanskem nauku to je bilo znamenje, da imamo tujih kmetijstvo in rokodelstvo potrebnih naukov, znajo nekoliko domače in tuje dežele in kaj se tam bližajo konjiki da po- opravilom, začnó možnarji pokati na znamnje y da se kam godi vec.HHHHHP . jp^H^H^R^^H^HH^ kakor če se mu v farni šoli toliko vbije nemščine mvuí»v;v --j- ------ — —j ----- unciciju ttvujitt», — kmetje so mislili, da Garibaldovci se dala kakošno roba prodati in tacega pridejo čez goró in bležke žené se že neki kakor nek- Vse to vedeti, je vendar tavžentkrat vec vredno daj o francozkih časih pripravljale na>upor > da S tem, se vé da nepotrebnim strahom pa je bila — vsa slovesnost nobenih nemških bukev in nobenega nemškega pri kraji. Kaj je pomenila slovesno napovedana pisma ne razume, — r~------- ------------------- ,ttmuua, «»«v,* petelin svoj kokodavs. To vendar ni težko spoznati, da neki poetično popisala in par nemških besedi poje kakor valkada yy še v svojem maternem jeziku podučen in izveden kmet je veliko vec vreden, kakor neumna ka- danes nihče ne vé. „Laibacherca" jo je da papir je potrpež y se ve y ljiv. — Tudi vojakov je veliko tukaj, ki so poživili idilično tihoto; imeli smo z vojaško godbo dva prav ve- kmetiška birsa, ki lomi par revnih nemških besedi! sela plesa. — Med gosti naj omenim še deželnega go spoda poglavarja barona Ba cha z njegovo gospó in Tukajšnja nosa se je nekako čudno spakedrala, posebno kar se je naša vas začela „trg" klicati. Ženskih obro- čev gospodičino hčerjo. Jako jim je neki dopadla bleška krinoline jih neki imenujejo — se vidi čedalje več; okrajna; samo ceste skozi vas Grad, mislim da niso J* " J J — ~ -------J — / uaiajua ^ oauuu v/vovo oavot » «o wimu j luioiuu , ua uiou ako ima cura (dekle) le en groš, dala bi za to opravo hvalili, kajti bolj je podobna kozji poti kakor cesti. ivi "Rnrr /loi «nvni'nnm nomof! - VfPmft RA nfllT» y> sloga motam letos okoli jezera, o kterem po pravici naš pes- jači a nesloga tlači:" to stoji vekovito na čelu vsaki nik poje, da ga nikjer ,,ni lepšega kraja kakor je ta YWCLX7 a nnrlnKn tinîn (< \/ v»/-* wi a v> n W> • m« n « w ^ ^ k ^ ^v napredvalni družbi. Torej bodite složni vsi, ki imate prava podoba raja." Vreme nam ni kaj posebno pri- srce in glavo za občni blagostan; jazno bilo y vendar tudi nismo bili brez lepih in vročih moža saj na čelu imate dni. Homatije politične letošnjega poletja so bile menda sedež dobi na pravega značaja. Da mili naš jezik čestitijivši krive, da ni došlo, kakor vendar smo imeli nekoliko Hrvatov gležev druga leta, obilo tujih gostov; svojem mestu, tega smo si gotovi ; pa tudi smo si v svesti, predno še enkrat slive dozoré, da imeli bil tù y v -—v.* uunuimv JJ.i»»iuv , Xtaujttuuv JU XX U." tudi ruski profesor^A. Duvernoj iz Moskve je Italijanov in An- bomo tudi pri nas narodni dom — čitalnico. Čestit vam posel! Dopisniku iz Trsta y ki je přehodil tudi Svajco, pa se čudil čarob- Posel, ki ga dopisnik T____P. v „SI. P. št. 18. pa to-le s našemu županu na- nemu bleškemu jezeru; tako močno se mu je dopadel. klada, bode, ker je županu dokaj važnih opravil na rame Za prijetno stanovanje zdaj ni take stiske, kakor je naloženih, valjda lahko dopisnik sam prevzel, ako bo nekdaj bilo; v toplicah ) ki so zdaj lastnina gosp. Luk- svoje marjedlice belil mana, so prav lične sobe z izvrstno postrežbo, kakor Lukman sploh skrbi za olepšanje topliške okolice končnici ,,ije u y ktero še s V ze y ktera tiči v žira pa še teže prebavlja. Dotični O ----— iu|/uoau uauiao ; ZjLL C* , jjči SC ItJZttJ pa tudi mlađemu gosp. M alnerju gré čast in hvala, „recte" krčmarica da nevtrudljivo skrbi za olepšanje svojega posestva z več let toliko modra, da ve tisto žaltovino vsaki_ prosti bravec težko po . ski krčmar y mu pa poroča zakaj y so da „Tigra" je ž© kremplji konee 315 plasnov pognali, ter milova dopisnika, da je v naravo- talnica naša pridobila izvrstno moč. „Godrnjača" in slovji tako malo trden, da ne pozná zveri, dokler nje- „Kljukca" je igral gosp. M., ki nas vsako leto saj en-nih krempljev ne okusi. Priljudnim Gorizuttivcem se krat iz daljnega kraja pride razveseljevat z izvrstnim tudi zló nie prikupil ni, kajti prostaki, pa tudi drugi svojim dramatičnim talentom y on ) ki nočejo veljati za pre-pobožne je „per eminen » Umrli sestri. (7. kimovca.) Zgub'la te je družina, mila Ana! Edino hčerko staraev se živečo; Prestala Ti si smrti moc grmeco Ko si dve leti zdih'vala bolana. Loč'la se si věrno v Boga vdana; Užgala žalostnim si up, da srečo Nasla si pustivši življenja ječo, Ko nas skeli prebridko ljuta rana. Pregrenke družina solzé pretaka, Krog bledega, velega Tvoga lica, Neutolažljivo mať Tvoja plaka. Ne zdrami več te glas noben'ga klica ! Dok glas trobente ne pridere s zraka Mirno spí v Bogu, ljubljena sestrica! tiam" skladatelj šaljivih kupletov nam je tudi ta večer o „dobrem in piškavem bobu", ki ga pekó po svetu, kuplet pel, ki je izbudil viharno ploskanje. Naj vam en bob za pokušnjo pošljem BÉI H fil Bfll Kdor je pač ravnopravnost znašel Ta bil je velik res bedák! Da bi brez nje vse lepše bilo To vé pač dualist že vsak. Pri Pipku sem bil zadnjič Lep ravnopravnosti izgled: ; i videl D V brat t potico jedl drugi jedli so podmet j To bil je pravi, pravi bob Bob oj t ; ravnopravnosti t Mislim, da ne lažem, ako rečem, da je vsak zopet » prav zadovoljin zapustil čitalnico m gospodom, ki Hvala gospodičinjam V Senožečah 7. kimovca. Iz Borovnice 15. sept F. Meden so nam napravili vesel večer! nedelj po malem Iz Ljubljane. Juter vdrugič doide Ljublj lika radost ve- Šmarnu so v Rakitni 17 funtov težko volkuljo (canis pokraj nidej da se v ozidji njenem iz vseh slovenskih UU1MVJW udjo „XfX H UUC" v Ol pozdravljaj o prihod njih tudi „Novice* Mat L.) vstřelili, ktero je borovniški gosp. kapi _ _ lijr — ■ !_A % • za lupus gosp. V.Galéta umetno napravih Krvožejna mrha je menda že mnogo ovác podavila; tedaj že davno smrt v občni zbor. Srčno dobro došli zaslužila potepajo Pravijo, da se še trije drugi po gozdih okoli _ „ ter jim kličejo Čitalnica predragim gostom na čast besedo", v kteri se bo péla izvrstna Tudi kosmatina in požeruha medveda (u Arctos L.) večkrat sledijo v naših gozdih, in nekteri / ^ _ ^ ^ • ^ ______V 1 i i zvecer napravi „ Ipavčeva spevoigra „Tičnik" in v ktero* so vablj „Juž. Sokola" in „čitalnice". vsi udje „Matice", trdij ? da jih je celó čvetero namreč, dva mladica in na nektera vprašanja (Iz mestnega zbora.) Gospod župan odgovarja tu tvcioiu, uauii^, VA*«* x^.cvwv,« --------- • r-----• -, da se je oklicala prepoved, Přetekli teden se je tudi azijatiška da nihče ne poškoduje brežín pri Gruberjevem kanalu pa dva starca ganka — kolera - pri nas prikazala in že tri dva možka prav bolehata agio y in eno žensko vzela in da nad tem bodo čuli mestni policaji; pridelka pa ) za njo Bog nas varuj veče nesreće Iz St. Vida nad Ljubljano dva pa še letos ni še bilo na teh brežinah, ker se trava ni še pomota je bila, da se je od domačih dosti zarastla Naša mlada či- gospodarskih voz zahtevala mostnina čez most v malem talnica hitro postopa. Komaj po visoki vladi dovolj že napravi v nedelj 30 dne t. m 7 uri zvečer „pri Kraljiču". Kaj ž P besed ob odolj ubj grabnu. Iz svojega potovanja na Dunaj poroča gospod župan, da fabrika za tobak in monturna komisija netkah hat i tedaj ne more ki se tudi na kmetih premore, kaže vam program more meriti z vsako mestno čitalnico. To-le se bode že gotov godilo ta večer: Prečastiti gosp. predsednik bode začel avgusta je dovolj ljano; o general-komandi je sklep biti, da priđete dali a v Be v Ljub , da pride v Gradec poroča, da po ces. sklepu od 14 se sme oglednina za zidanj ? ; da besedo pesem gosp. 1 z govorom Slovenci mi ro Janez Kunovar u jaki potem pojó domači naši pevci poberati v Ljubljani, in da je dr. Kovač v zahvalo, da vsi" za tem g tajnik ga je mesto izvolilo za svojega mestjana, osnoval usta ? po pevci „Duh slovenski", in potem zopet stopi na oder in govoru pojó zopet domači novo za otročjo bolnišnico stem, da za zavarovalšóino od Bob ibUči fciicui&uiiia eue v ui£;i a iu ÍaTcÍDI â* * 86 uu aw^« »«^ví oo u\a<* i, ui^uiaiu oiuiç. ua ui ou vzuaoii oxj ki jo tudi igrajoť dom^i "rodoljubi h/rodoljub- kreti in gnojišéa „J hffah ôedili, p'a tudi storiti ne mo govori gospodičina Kraijičeva Cilka. Kaj pa zdaj ? kratkočasna glediščina spevoigra igrala kinje. jimo, 1200 gld. hoče on odrajtovati vsakoletno plačilo bornik dr. Valent bo lero, kakor so Od se pritožuje, da komisije za ko zdaj , premalo storé, da bi se vzlasti se- Ali ni to program, da je kaj in to da bo ta večer pisal grah Iz Kranja 24 tako sept Le ena se bo Kraljič" premajh Je tudi res bilo z našo „besedo Kakor sem Vam zadnjič se bode po sklepu d rejo, ker nimajo močí za to; on želí posebneg močnega odbora. Gosp. župan razloži na drobno } Kakor v 8torilo, m da tako tudi v petji je vstregla prav izvrstno obilo in raztopl boj ajet dravst i delav polno- I kaj komi-hišah železnega vitrijola večkrat na teden Igiau , bOAV IUUI v JO »OUVgtU luymvuu vuiiv " * * »muvu^huv » imj vil. » vuuimv un vv zbranim poslušalcem. Kakor ste bile igri dobro izbrani vlivali v sekrete. Dr. Valenta je s temi razjasnili za- in izpeljani („Bob iz Kranja" in ni ^„uuu iZé JDLiauja íu „KljukeC je od smrti dovoljnu. vuuuium xxuiatv uoorviujc, tako so tudi gospodje pevci lepa dva čvetero- kaka dva tedna prepovedalo prodajanje Odbornik Horak nasvetuj VStalU) J taav WV tuui gVO^UUJU VVl IVJ/m u»m vt vtuiv- ^ * w vvuuw V^/V/ V VUMAV speva (Lisinskovo „Predico" in Valentovega „Mačka") v nekterih druzih mestih; dr. Bleiw • 1 i i • • 1 v i v 1 1 1 v 1 1 • \T 11 v •__. • __J • naj bi se za kakor izbrali in ju s zasluženo občno pohvalo dovršili. Ne bodem se spuščal v pretresovanje posameznih dél, povem is je zoper to prepoved, ker zmerno vživanje sadja ni škodljivo, vča- to log 9 da gospodičini in gospodje so zadostili svoji na- aloge pa so v vsaki igri bolj ali manj „hvaležne", Go- sih še celó koristno, zlasti ker je zdaj že sadj 1 *Vt>4 ? U"ÍV6V IgllMVlJW.i UiMUJ^U,«, in tako ena več, ena manj unanjega efekta delà Dr. Tom pravila. 1 • v • podici nam je že odpřed priljublj misija z Gosp lučj bžaluj P y da se Je v s odgovori, da boinišnica zdravstvena ko- iskala druzega poslopja, pa ga ni v gravka in vsem mestu ne. Odbornik Pro li ch želí, naj bi se daj prikupila se je tudi danes kot „Polonica"; prvikrat pa na gostilnice oštro pazilo, da niso čez postavne ure je danes stopila na oder gospodičina P. in sicer kot odprte; gosp. župan obljubi to n (( rinrlilî n«vi/\ on nîûn ûtvin ImnoMAtMii rvA+in g d nlr n tt ni rrnr imonil "î a norAO/ Po nasvetu potinj Čudili smo se njenemu krásnému petju seka ? kterim je brž o prvem nastopu si srca vseh pridobila, sklenje grad „ mesti v čigar imenu je poroča! dr. Toman liV/UU JC ^UlUU»* 4. V UI O U , je Wi»V stori, česar je treba, da se bode mestni od bilo naj pa tudi igrala je tako izurjeno, kakor ^da bi bila že večkrat se gibala na glediščinem odru pod Turnom iz podnje Siške ločil in dodal njo si je ci- Po nasvetu finančnega odseka in sporočila 316 - ! županovem je bilo sklenjeno, da^se 42 oralov njiv spadajo pod grad mestni y gosp Činkelnu za ci h y ki najhuje razsajala, da se sam prepriča o nadlogab in potrebah revnih teh krajev. 18. dan t. m. fabriko v nájem dá po 25 gold, za en oral, za kte- slednji oddelki pruske armade zapustili Prago. so po se rega pritrdi temu daj ni dobilo več kot 14 gold. Večina zbora Grof Goluhovski je izvoljen deželni glavar gali- klepu soie je bil volje P odsek za zidanje realkine ciški. Po oktoberski diplomi je bil on prvi državni mini- Turško-egiptovsko armado so ustajniki v ster. Deželna zdravstvena komisija je uni teden eno- Kandii, ki jih vodijo grški oficirji, tako. otepli da za_ cas kolere iz vez glasno sklenila, naj mestna^ gosposka ^ odloči peri cam poseben kraj, da přidej zdaj nabirajo umazano in tedaj tudi ukuženo pe-rilo* in kamor vozijo oprano. Magistrat jim je pripravil je zgubila 3000 vojakov. Punt zoper tursko vlado se če dalje bolj širi; narodni zbor v Sfakii je sklenil da ne uoijo J o***, uoiuuiii «uwi v uia&ii jo Ofutuii, ua ju c trpi več turške vlade in da hoče priti pod grško. Tur- čijo so dolgo imenovali „bolno" , zdaj popolnoma X X1VJ JL11 J^UIHUI ^ X7 ~ v " -----O------)--J i 1------------v * J v «V «MWM V » 7 7 ^ w J «UM/I ^VJj/VlUVAAil^ za to sejmske ute. Al na to je vstal grozen šunder in umira, in čas je, da umrje; al kdo se bode dělil v klepet ker boj u, xvuj. ^ — r morale v utah po nekdo poštene babice podšuntal y da gold zapuščino njeno, to vprašanje bode še pretresalo svet. v davka plačevati na „Matica Slovenska" v Slovakii je imela 11. dne m. mesec, zraven tega pa še k teden 15 kraj sebej Vse to pa ? pericam so ute odločene po svoj občni zbor. Drugi pot več o njem Kakor časniki severo-amerikanski zagotovljajo, se mehikanski g ne vemo plačila. Ako njim niso po vsem pripravne, cesar Maks pripravlja na to, da kmalu slovo dá svo-kako da so štacunarjem in kramarjem? Nad- jemu cesarstvu in zapusti Mehiko. — Iz Badena poleg da se babicam vleže prevroče našuntana kri, Dunaja se od jamo se, da se babicam vleze prevroce našuntana Kri, Dunaja se od 6. septembra to-le piše: Preteklo ne ker upor zoper postavo in potrebo zdravja nič ne pomaga. deljo je tukaj umri poslednji cesarski paglavec (pri C. k. deželna vlada je v Ljubljani začno novembra t glasila, da se vse tlikovec) g. Matija Gulja, ki je meril 2 čevlja in 10 pal- cev in tehtal 23 funtov; od svojegapetega leta ni vec Danes (v torek) je neki 8 ljudi zbolelo za ko- rastel. Življenjepis njegov je tale: rojen je bil v Istrii lero zbolelo 39, ozdravělo 10, umrlo 14 v Ljubij dva sta prav naglo umrla. Do 24. t. m. jih je in sin dobro vzraslih staršev. Leta 1833 so ga na Dunaji kazali v národni obleki; govoril je gladko te le ViU -.v 7 ------ - * -)--- vsem Kranjskem jih je do 22. t. m. zbolelo 363 bolelo 101, umrlo 137 y ostali so še bolni Po pre nemščino COdgovor zastran podkovijske in živinozdravil jezike: francoščino, italijanščino, hrvaščinoin igral je na goslih ter bil malar dober, jezdec in lovec. Obhodil je Angleško, Francosko in dolgo bival v Pa- ske šole v Ljubljani). Ker nam je došlo že vec vpra- rizu. Leta 1840 se je povrnil na Dunaj; cesar Fer kdo se vzeme v to šolo, koliko potřebuje učenec, dinand ga je vzel na svoj dvor ter mu dal ta posel sanj : da se živi v Ljubljani? itd., odgovarjamo na to y t da da je cesarsko mizo pogrinjal. Od te službe je doslužnino to je, v » Ogl naznanilo v prihodnji dokladi „Novic*, niku" bode na drobno povedalo vse, kar je vediti po treba onemu, ki želi priti v to šolo, ktero se začne o vžival do svoje smrti. Zapustil je vdovo s 4 vzraslimi 12 ur; bolezen si je pa naklonil otroci, bolan s tem, da si bil preobložil želodec s češpljevimi cmoki h Svetih. Re3 je živo potreba, da vsaka soseska kterih je bilpovžil 24. Pač velikopre več za njegov mali y bi imela v tej šoli skih nik boleznib k d e ne g g k in v zivin- želodček ! kega pom Je tak člověk na srečo > m pa si tudi služi dober kos kruha, kakor pricajo obilne skušnj Zukunftu po deželi posebnim ljem pa moremo povedati še tudi to, da že nekteri v naši šoli izučeni kovači in živinozdravniški pomočniki, ko so jih po dovršeni šoli v vojake vzeli, so prišli potem v veliko dunajsko so pri vojacih v našem listu ze večkrat po pravici hvaljeni in živo priporočani časnik bode od 1. oktobra tega leta izhajal v veči oblik i, podobni oni, v kteri izhaja » Presse £ na k t r o š k zato ker pokazali, da jih je ljubljanska šola naredila pripravne za boljše službe. tem kaže, da želi svojim čitateljem čedalje bolj ustrečL Ker pa so ji zagotovljeni dopisi iz vseh važniših krajev Avstrije pa tudi iz izhodnih dežel, in ker sicer med Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Leto m dan preteklo 20. dne septembra ko svojimi sodelavci šteje izvrstne moči, bode z večo ob sirnostjo lista tudi zanimivost notranjega obsežka. doljubi, ki nemške nam Slovencem sovražne Ro- še podpirate s tem, da ste naročeni na druge JU4VUVS IU VAWU. jV ^IV/DVttiU KJLXXKŽ iO V U K C 1X1 U 1 <«, J\.\J je bila Avstrii nadepolna spomlad v političnem življenju _____ ____1 v !•!___ 1 _ v• i • i liste, opustite jih m na ro da nam ni ob- ovedana; žalibog, da moramo reci, sadů, tako željno pričakovanega, tako potrebnega! Mir z Avstrijo in Italijo ni še podpisan, pa zago- tovlja se, da bode do konca tega meseca; navkriž ste si dosihmal vladi bile za 25 milijonov gld. oporavnavi be- ne mudite še dalje, da stopite v vrsto naročnikov naše „Zukunft", ktera zastopa naše zadeve, našo korist s tako izvrstnim per es om, da mu tudi protivni ki ne morejo odreci tehtnosti. Narocnina povekšanemu listu iz naša za celo leto 10, za pol leta 8, za četrt leta 4 gld.*, za mesec pa 1 gold. 40 kr. dolgá. Brž ko bode mir dovršen, se bo raz- pustila naša armada, kolikor je ne potrebujejo. — Za višega poveljnika je izvoljen slavni nadvojvoda Albreht, za ravnatelja vojnega ministerstva pa podmaršal J o h n ; obé te službi ste podložni cesarju, najvišjemu vojnemu gospodu. — Ogerske homatije so dozdaj tako deleč pri-kipele, da je imenovanje ogerskega ministerstva odloženo do onega časa, ko bode deželni zbor v Peštu sklenil osnovo zakona, kaj naj ogerska dežela skupaj ima z ostalimi avstrijskimi deželami. Kursi na Dunaji 25. septembra. 5% metaliki 62 fl. 25 kr. Narodno posojilo 68 fl. 65 kr. Ažijo srebra 127 fl. 75 kr. Cekini 6 fl. 10 kr. v Wien. Abend- Zitna cena v Ljubljani 22. septembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 4 fl. 65. banaake 5 fl. 98. post" donaša veselo novico, da presvitli cesar prihodnji mesec potuje po vseh deželah, kjer je vojska s Prusi oves 1 fl. 60 tnraice 3 fl. 95. sorsice 3 fl. 40 ječmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 45. 4 fl. 10. ajde 2 fl. 90. v > rezi Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaxilib v Ljubij