PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 304 (11.720) Trst, sreda, 28. decembra TRST O r.-'2 "T! hi C5 co 7C Ul -z. Ui r_ -is- N-: j> :s; 2> i—i O 3> O' >59 «W '23 Libanon morda v ospredju današnje vladne seje Pertinijev predlog o umiku iz Libanona povzročil žolčne polemike v vladi Predsednik vlade Craxi v veliki zadregi, saj so mnenja v večini kar se da deljena RIM — Ministrski svet se bo da nes morda ukvarjal z libanonskim vprašanjem. Polemika o umestnosti umika italijanskega vojaškega kontingenta iz Libanona, kot je zelo jasno predlagal predsednik Pertini, je v ospredju političnega dogajanja, čeprav se o njej govori na tiho in zelo previdno. V vladi so mnenja deljena in prevladuje velika zadrega: po eni strani se je tajništvo KD odločno izreklo za Pertinijev predlog (prav danes objavlja njeno glasilo «11 Popolo* komentar, v katerem pravi, da se je položaj v Libanonu tako spremenil, da je treba ponovno preučiti umestnost italijanske prisotnosti v Bejrutu). Pertinija odkrito podpira, in to od vedno, zunanji minister Andreotti, in nikakor ni naključje, da ga je predsednik republike javno pohvalil. Po drugi strani pa so tu republikanci, ki so besni. Včeraj je obrambni minister Spadolini imel s Craxi-jem zelo živahen pogovor. Med obema taboroma pa je prav predsednik vlade, ki je očitno v zadregi. Da je politično vzdušje skrajno negotovo pričata tudi dva komunikeja, ki sta ju objavila enega Kvirinal, drugega pa predsedstvo vlade. V obeh odločno zanikajo, da bi kdorkoli in na katerikoli način vplival na predsednika republike, da bi spremenil ali omilil poslanico, ki jo bo 31. decembra naslovil na italijanske državlja ne in pozval italijansko vlado, naj takoj umakne svoje vojake iz Libanona. Craxiju vsekakor ni zavidati, saj se po eni strani strinja s Pertinijevo zahtevo, po drugi pa je podvržen močnim ameriškim pritiskom, katerih glasnik je obrambni minister. Zaradi tega bi Craxi najraje videl restruk-turacijo se pravi zmanjšanje števila italijanskih vojakov v Libanonu. Skratka Craxi in Andreotti bi se hotela umakniti iz libanonskega močvirja brez velike reklame, da ne bi skalila odnosov z ZDA. Najbolj razkačen je seveda Spadolini, ki je včeraj stopil v stik s Craxi-jem in s Forlanijem, da bi pred današnjo vladno sejo skušal izdelati enotno stališče, kar pa mu je spodletelo. R. G. V BEJRUTU SKUŠAJO UTRDITI PREMIRJE BEJRUT — Po treh dneh srditih spopadov je včeraj v Bejrutu zavladal mir, ki pa je poln napetosti, občasne praske pa dajejo slutiti, da bo premirje kot toliko drugih v preteklosti propadlo. Libanonski vojski je uspelo prevzeti vse zapuščene francoske položaje in sedaj nadzira obe palestinski taborišči Sabro in Šatilo. Milicija šiitskega gibanja Amal pa je še vedno gospodar položaja v mestnih četrtih Gobeiri in Šia. Medtem pa je včeraj saudsko - libanonski posrednik Rafik Hariri začel v Bejrutu posvetovanja o uresničitvi svojega načrta utrjevanja premirja s pomočjo nevtralnih, grških in italijanskih, vojaških opazovalcev v Šufu. Predsednik Džemajel in njegov premier Vazan sta se sestala z diplomatskimi in vojaškimi predstavniki štirih zahodnih držav, ki so poslale svoje čete v Bejrut. Kot kaže so se domenili, da bodo večnacionalne sile odslej pravočasno obvestile libanonsko armado, ko bodo spremenile svoje položaje. Francozi so se namreč včeraj ponovno umaknili z dveh položajev, ki pa so ju pravočasno zasedli oddelki redne vojske in tako preprečili reprizo «božičnega spopada*. V pričakovanju nadaljnjih razpletov libanonske krize pa so sedaj oči opazovalcev uprte v Sanao, kjer Arafat pripravlja temelje za sklic «narod nega sveta» PLO. Pa’estinskemu voditelju so v Severnem Jemenu pripravili izredno prisrčen sprejem, kar še potrjuje prepričanje v novo diplomatsko o-fenzivo zmernih arabskih držav, ki bi skupaj z Arafatom in Egiptom poiskale kompromisno rešitev za palestinsko vprašanje. Skupščina sprejela gospodarsko resolucijo in proračun Predsednica M. Planinc stiskanje pasu tudi za Čilski diktator Pinochet zanikal trditve o odstopu SANTIAGO DE.CHILE - Vodja čilske vojaške diktature general Pinochet je včeraj zanikal vesti, da bo prihodnje leto odstopil in prepustil oblast politikom. Napoved ostavke je prva posredovala radijska postaja čilskega episkopata, ki je navajala, da je bil Pinochetov odstop med drugim predmet pogovora med španskim pre-mierom Gonzalezom in bivšim čilskim ministrom za šolstvo Monico Ma dariago. Madariaga je seveda včeraj zanikala te vesti, saj vrši še vedno pomembne funkcije v Pinochetovi diktaturi. Ob vseh teh demantijih pa je odgovorni za objavo vesti o odstopu poudaril, da lahko resnico pove le španski premier. Vsi dosedanji poskusi, da bi razjasnili vso zadevo so se izjalovili. Španske oblasti namreč molčijo in le navajajo, da je bilo srečanje Gon-zalez - Madariaga izključno zasebne narave. Pinochet je povsem razumljivo zagnal vik in krik, saj je na dlani, da vest skriva splošno željo vseh Čilencev o koncu vojaške diktature. BEOGRAD — Po skoraj enomesečnem usklajevanju je zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ včeraj sprejel gospodarsko resolucijo za leto 1984, najpomembnejši letni planski dokument, ki ureja poslovanje gospodarstva in vrsto drugih pomembnih družbenih vprašanj Zbor je včeraj med drugim sprejel tudi spremembo zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, pri katerem je bilo usklajevanje še posebej zapleteno. Novi zakon določa, da pred razporeditvijo deviz del denarja delovne organizacije izločijo za potrebe federacije, popolnitev deviznih rezerv, odplačilo posojil, ki jih je v tujini najela narodna banka, za nakup tujega blaga, ki je posebnega pomena za preskrbo prebivalstva in za uvoz energetskih surovin. Zatem pa ima organizacija pravico do dela deviz, s katerimi kupuje surovine in nadomestne dele ter za pokritje svojih obveznosti do tujine. Vse ostale devize bodo prodajali na enotnem deviznem tržišču. Kupovali jih bodo lahko tudi tisti, ki morajo uvažati surovine in reprodukcijske materiale in za to nimajo svojih deviz. V sklepni besedi na seji zbora republik in pokrajin je predsednik zbora Antun Bubič dejal, da je delo zbora potekalo v izjemno težkih pogojih napoveduje leto 1984 in da so nekatere važne zadeve opra vili v skrajšanih rokih. Sprejetje resolucije in spremljajočih dokumentov, je dejal Bubič, je samo del tega dela in to tisti lažji, medtem ko NADALJEVANJE NA 2. STRANI S 1. januarjem v veljavi novi zakon o deviznem poslovanju BEOGRAD — S 1. januarjem, ko bo začel veljati spremenjeni zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, bodo jugoslovanski državljani, ki živijo in delajo v Jugoslaviji na devizne prihranke dobivali obresti v dinarjih, jugoslovanski državljani, ki so na začasnem delu v tujini, pa bodo lahko izbirali med dinarskimi, deviznimi ali kombiniranimi obrestmi. Razen delavcev v tujini, jugoslovanski državljani, ki živijo in delajo v domovini, ne morejo imeti deviznih računov v tujini in se tam tudi ne smejo zadolževati. To praktično pomeni, da zunaj države ne smejo imeti te kocih in drugih računov, tujih hranilnih knjižic in kreditnih kartic, ki jih izdajajo tujci, ne smejo kupovati tujih vrednostnih papirjev in se zadolževati zunaj države, (dd) Srečanje med papežem in Agco RIM — Kakor poročamo na dvanajsti strani, je bil papež Janez Pavel U. včeraj v zaporu Rebibbia v Rimu. Ob tej priložnosti se je srečal s 400 izmed 1.500 sedaj v tej Umski ječi živečih zapornikov, katerim je med drugim izkazal svojo zavzetost za spoštovanje človeškega dostojanstva in pravice zapornikov, da se vrnejo v družbeno življenje. Ro obredu v jetniški kapeli se je Papež 20 minut na štiri oči pogovarjal s svojim atentatorjem Alijem Agco. Temu pogovoru ki je bil v po sebni samici in ob odprtih vratih, ni prisostvoval nihče in bo po volji obeh udeležencev tega pogovora ostal v tajnosti. O tem dogodku je ostal ?amo tale fotografski «zapis», ki ga je posnel uradni vatikanski fotograf. NA 12. STRANI Mnenje o podrobnem načrtu za Križ Rajonski svet za zahodni Kras je na svoji zadnji seji izglasoval mne nje o osnutku podrobnega regulacij skega načrta za Križ, ki bo po odobritvi občinskega sveta postal sestav ni del splošnega občinskega regulacijskega načrta. Ugodno mnenje zadeva zlasti normativ, medtem ko se je zahodnokra-ški svet odločno izrekel proti širjenju cest in proti urejanju novih parkirišč, po katerih resnici na ljubo v vasi ne čuti nihče potrebe. Uresničitev teh posegov pa bi privedla tudi do razlastitev zasebnih zemljišč. Rajonski svet, ki je v celoti spre jel predloge domačega prebivalstva, je dokazal, da mu je glavna skrb ohranitev narodnostmi’ in kulturnih i 7odarske px>litike razen tistih pozitivnih in zaželenih ima tudi negativne učinke. Nesmiselno je pričakovati, da je mogoče px> iskati takšno najboljšo kombinacijo ukrepov, ki bi imela samo pjozitivne učinke. S tem ne trdim, da je bil vsak ukrep gospodarske politike idealen. Verjetno je bil največji davek letos v rasti inflacije, ki je dosegla 50 odstotkov. To je tudi najtežje breme, ki ga bomo nosili v gospodarski politiki v prihodnjem letu. ZIS je sklenil, da hkrati s sklepi za odpravljanje največjih razlik v cenah in o spremembah cen izdelkov sprejme tudi sklep o zamrznitvi vseh cen. To ni bila lahka in nepremišljena odločitev, posebej glede na bre-pne kompromitiranja politike zamrznitve cen v preteklosti. Izbrali smo manjše zlo. Drugo veliko večje bi bilo nadaljevanje pospješenega gibanja k se višji stopnji inflacije,® je poudarila Milka Planinc. «Leto 1984 ne bo prineslo manj prizadevanj niti manj odrekanj, kot jih je bilo letos. V prihodnjem letu naj bi predvsem okrepili zaupanje v lastne sile našega gospodarstva in samoupravne družbe, ki morajo poiskati izhod iz sedanjega položaja. Od tega bo odvisen tudi naš položaj v mednarodni gospodarski skupnosti. Vrnitev zaupjanja naših portnerjev v to, da jugoslovansko gospodarstvo z njimi lahko enakopravno sodeluje, je velikega pomena. Uspošno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa je ključni dejavnik za uresničevanje teh nalog®. Moskvi in kabulskemu režimu ni uspelo pomiriti države Afganistanski uporniki snujejo enotnost v spopadu proti sovjetskim zavojevalcem RIM — Štiri leta so minila od tistega tragičnega večera 27. decembra 1979, ko je bobnenje orjaških transportnih letal aantonov 22» nad Kabulom napovedovalo začetek prve sovjetske invazije izven meja varšavskega pakta, ali kot so takoj poudaril v Moskvi: začetek «sovjetske internucio-nalistične pomoči bratskemu afganistanskemu ljudstvu in njegovi revoluciji®. V teh štirih letih pa moskovskim generaom ni uspolo kljub očitni premoči pomiriti dežele, še vedno nadzorujejo le pomembnejša mesta in glavne ceste. Še manj pa je uspolo Sovjetski zvezi prepričati svetovno javnost, da so z bratsko pomočjo le preprečili agresijo Zahoda in zmago kontrarevolucije, Prav tako so se izjalovili vsi napori, da bi postavili na lastne noge prepričljivo afganistansko partijsko vodstvo, ki bi bilo kos plemenskemu in rodovne- mu mozaiku afganistanske stvarnosti. Morda bo to uspolo tistim, ki so pred štirimi leti zagrabili za orožje in se uprli tujemu zavojevalcu. V Rimu so namreč včeraj napovedali, da se bo vp rihodnjih mesecih sestal «veliki svet®, neke vrste afganistanski plemenski parlament, ki je imel v preteklosti še večjo moč kot monarhija. Na tem zasedanju bi morali uresničiti akcijsko enotnost in skupno poveljstvo najrazličnejših oboroženih skupin, ki se borijo pjroti sovjetski vojski in njihovim afganistanskim kvizlingom. Samo tri fundamentalistične skupine se niso do sedaj pridružile tej pobudi, vsi ostala p» se dobro zavedajo, da bodo lahko le s skup>nimi močmi prebrodili vojaško pat pozicijo. Akcijska enotnost je toliko bolj potrebna, ker so sovjetski generali spoznali, da bodo lahko kos afganistanske- mu hajduštvu le s strategijo požgane zemlje. Od letošnjega apnih so se namreč v Afganistanu zvrstile sovjetske vojaške ofenzive, ki so bile navadni kazenski pohodi, s katerimi hočejo islamskim upornikom odvzeti človeško zaledje. Bojijo se namreč, da bi postale močnejše gverilske skupine katalizator za desetine in desetine raznih rodbinskih oboroženih skupjin. Ob napovedi sklicanja «velikega sveta® pa je včeraj v Rimu bivši afganistanski krai:j Zalmai navedel, da je sovjetska vojska v teh štirih letih ubila več kot milijon ljudi, štiri milijone Afganov pa se je zateklo v Pakistan in Iran. Bivši monarh ni seveda navedel sovjetskih izgub. Na Zahodu trdijo, da te znašajo že od 8 do 10 tisoč vojakov, 15 tisoč pa je bilo ranjenih. Število pa se bo bržkone povečalo, ko se bo odpor poenotil v Čeprav odsoten, Andropov utrjuje svojo oblast MOSKVA — Po zadnjih uradnih podatkih se je v prvih 11 mesecih industrijska proizvodnja SZ dvignila za 4,1 odstotka, medtem ko je načrtovana rast znašala 3,2 odst. Ta ugotovitev izhaja iz poročila, ki ga je Jurij Andropov, partijski in državni voditelj Sovjetske zveze, predložil v odobritev plenumu centralnega komiteja partije, ki je dva dni razpravljal in odobril proračun za prihodnje leto in ustrezen gospodarski načrt. Oba dokumenta bo 1.500 članov sovjeta, sovjetskega parlamenta, odobrilo med bližnjim zimskim zasedanjem. Andropjov, ki se p>o 18. avgustu ni več piojavil v javnosti, naj bi po nekaterih govoricah imel vnetje ledvic zaradi sladkorne bolezni. Kljub temu povsem obvladuje položaj v partiji in v državi in kot dokaz, da drži vajeti v rokah poznavalci sovjetskih razmer navajajo imenovanje kar treh njegovih privržencev od štirih za nove člane politbiroja. Sicer pa je poročilo Andropova optimistično navdahnjeno in izhaja iz spodbudnih rezultatov 1983. leta, ko so presegli planske naloge. Po besedah Andropova je boljše gospodarjenje samo začetek širše zastavljenega procesa, med katerim bo potrebno še marsikaj postoriti. Med bodoče naloge sovjetski voditelj prišteva zmanjšanje deleža delovne sile v proizvodnem procesu, od pravljenje «bližnjie», ki jih zakonodaja še dopnišča nekaterim privilegiranim industrijam, prepočasno uvajanje sodobne tehnologije, neprožnost v načrtovanju in slabo kakovost izdelkov. Za razliko od Brežnjeva, 13 mesecev p>o njegovi smrti Andropov ne toži več zaradi neuresničenih načrtov. Za prihodnje leto bi se zadovoljil samo s polodstotno rastjo industrijske proizvodnje nad planom. Ugibanja o V. Klemenčiču BEOGRAD — Potem ko je Milka Planinc razložila, zakaj je sprožila postopek za razrešitev ministra za finance Jožeta Florjančiča, so govorice, ugibanja in namigovanja hitro zamrla. Špekulativni komentarji, polni brskanja po možnih ozadjih odstopa, so se umaknili resnejšim ocenam. Ne le ocenam omenjene kadrovske spremembe, ki v jugoslovanski prak si res ni prepogost primer, temveč tudi v vrednotenju obrekljive klime, ki je zavela v delu jugoslovan skega tiska (da o tujem ne govorimo). «čeprav je Jože Florjančič ’slovenski kader', se je prav v Sloveniji o njegovem odhodu iz zvezne vlade do nedavne seje predsedstva RK SZDL Slovenije najmanj govorilo,» je med drugim pred dnevi zapisal zagrebški Večeru ji list. Bila so seveda tudi kuloarska šepetanja in ugibanja, toda v Sloveniji vseeno ni bilo čutiti želje ali celo potrebe, da bi vzroke te ostavke analizirali s politikantskih pozicij, če se je predsedstvo SZDL že oglasilo v zvezi s primerom Florjančič, s tako rekoč javno izjavo, v v Zupan Zitare vasi proti dvojezičnosti DUNAJ — List slovenske narodne skupnosti na Koroškem Slovenski vestnik objavlja članek, v katerem opo zarja na gonjo, ki se v zadnjem času pojavlja v Avstriji pjroti dvojezičnosti na Koroškem. To predstavlja nap>ad na uporabo materinega jezika pripadnikov slovenske narodnosti. Sklicujoč se na primer v Žitari vasi, kjer je predsednik občine izjavil, da je dvojezičnost na Koroškem nepotrebna od tistega trenutka dalje, ko zaradi depozita ne bo več turistov iz Slovenije — Slovenski vestnik pravi, da je takšno govorjenje posledica stoletne raznarodovalne politike na Koroškem, ki je sedaj dobila tudi uradno o-beležje. Po trditvah lista se vprašanje rabe slovenskega jezika ne postavlja zato, da bi ga razumeli turisti iz sosed- nje države, ampak gre za priznanje pravice domačega prebivalstva, da se poslužuje svojega materinega jezika. Na tako očiten županov napad na pravice koroških Slovencev je odgovoril občinski odbornik Kukoviča, ki je deja1, da ne gre samo za to, če bodo na jezikovno mešanem območju na turističnih razglednicah bili tudi slovenski napisi, ampjak gre za slovenske jezikovne in sedaj ogrožene pravice. Zaradi te ogroženosti morajo Slovenci terjati z mednarodnimi in avstrijskimi zakoni že priznane pravice. Ob koncu Slovenski vestnik dodaja, da obstajajo pritiski za razdelitev otrok na slovenske in nemške šole, govorijo pa tudi o «privilegijih», ki naj bi jih uživali Slovenci. Resnica je čisto drugačna: niti sedanje dvojezično šolstvo ni takšno, da bi zadovoljevalo Slovence. je bilo k temu primorano predvsem zaradi dimenzij, ki jih je ta ostavka dobila zunaj Slovenije. Težko je reči, kaj meni o kadrovskih spremembah večina, toda obstaja vtis, da Slovencev Florjančičev odstop ni preveč prevzel, meni zagrebški komentator. Zakaj? V Sloveniji so pač ljudje že dolgo navajeni, da kadrovske zamenjave in spremembe potekajo brez afer. Kakorkoli že, zdaj se je pozornost jugoslovanske javnosti usmerila k novi kadrovski osvežitvi zveznega izvršnega sveta — Vladu Klemenčiču, ki je zamenjal Jožeta Florjančiča. Kdo je človek, ki bo poslej skrbel za jugoslovansko blagajno, se sprašujejo komentatorji. In tisti, ki so se potrudili zbrati kaj več podatkov o njem, pravijo, da je to človek, ki se je «obrth učil v Kardeljevem kabinetu v Beogradu in Ljubljani. Ta štiriinštiridesetletni ekonomist je bil med drugim podpredsednik RK SZ DL v času predsedovanja Mitje Ribičiča, nazadnje pa je bil podpredsednik slovenskega izvršnega sifeta. Seveda so ti podatki vse presuhopar ni, da bi zadovoljili izbirčnega bralca, k{ se je zadnjih štirinajst dni ubadal z ozadjem Florjančičevega odstopa. Zato so v reviji Novosti S dodali takole karakteristiko: Ljudje, ki v Sloveniji skrbijo za kadrovsko politiko, so se precej namučili, pred-no so Klemenčiča «prepričalh, naj sprejme kandidaturo za zveznega sekretarja za finance. Sprejema namreč samo tiste zadolžitve, o katerih je prepričan, da jih bo lahko uspešno opravljal. Nerad tvega in vsak svoj javni nastop dobro pretehta in argumentira. Vztrajen je pri zastopanju interesov svoje republike, ima pa tudi dovolj posluha in razumeva nja za probleme in potrebe drugih in za skupni jugoslovanski interes, pravi «osmica». Kar dobra popotnica za začetek . . . Z. Š. • Ni dobro prerokovati v naprej NADALJEVANJE S 1. STRANI in transformista Cecovinija, je človek — da se poslužimo cirkuških prispodob — ki se ne boji zajahati nobenega tigra, če mu to lahko jamči uspeh ali vsaj preživetje. Zvezda melo nar jev ugaša, zato bodo ti napeli vse sile, da se ohranijo na površju in si zagotove gla sove tržaških volivcev. Govorili bodo o slo vanski nevarnosti, o slovenskem iredentizmu, o tem, da se hočemo polastili vseh razpoložljivih mest v administraciji in spodnesti tla tistim, ki so si zagotovili svoj stolček, in onim, ki si ga morajo šele priboriti. Od vseh je ta grožnja najbolj učinkovita, ker se dotika eksi stenčnih interesov tistega malomeščanskega sloja, ki v Trstu — drugih možnosti zaslužka skoraj ni več — živi od javnih služb. Misel, da pride lahko tekmec, ki bo zaradi znanja slovenščine dobil na natečelju ali pri napre dovanju več točk, je temu sloju prav tako neznosna kakor misel, da bo treba vzeti v roko slovensko slovnico in se, recimo, v dveh, treh letih naučiti našega jezika. Zgodovinski primer iz konca prejšnjega stoletja, ko je avstrijski ministrski predsednik Badeni skušal uresničiti na Češkem nekaj podobnega, nas uči, da se srednji sloj v zaščiti svoje jezikov ne ignorance lahko prelevi v pravega Samsona. In nič zato, če v svojem protestu podre tempelj, pod ruševinami katerega tudi sam pogine: glavno, da bo tudi sovražnih Filistejcev konec. Toda ozrimo se po lastnem taboru in pre štejmo svoje vrste. Tu smo predvsem mi, ki bolj ali manj zavestno čutimo, da pomeni vztrajati pri svoji nacionalni in kulturni identiteti isto kot ohraniti lastno človeško dostojanstvo, da gre pri vsej stvari za eminentno etični princip, mimo katerega ne moremo. Ideološko smo sicer kar se da razklani in raz vejani, vendar se mi zdi, da bi ne smelo biti pretežko najti v obrambo skupne stvari tudi skupni jezik. Potem so tu nam naklonjene" italijanske sile: v prvi vrsti komunisti, ki so v zadnjih letih, kljub trenutnim zablodam, ko so nekateri med njihovimi voditelji zapeljivo mežikali Listi, izdelali pogumno in jasno po litiko do slovenskega vprašanja ter jo skušali tudi v praksi udejaniti. O socialistih kot stran-' ki, posebno v njeni tržaški izpostavi, bi se ne upal trditi istega, čeprav ne dvomim, da je; v italijanskih socialističnih vrstah nekaj takih, ki niso pripravljeni prodati za krožnik leče svojih bistvenih principov. Pri naštevanju naših zaveznikov ne gre tudi pozabiti na «Srednjeevropsko gibanje» ali bolj na njegovega predstavnika Parovela, človeka žive fantazije in gibčnega duha, ki je s svojim drezanjem v sršenje gnezdo večkrat storil to, kar bi morali naši politični možje. Tudi med de mokristjani in drugimi središčnimi strankami se, kot kažejo zadnji posegi, začenja utirati prepričanje, da je treba na kakšen način rešiti slovensko vprašanje, čeprav gre v tem primeru za bolj nezanesljive zaveznike, ki te zapustijo na cedilu, kot je pokazala izkušnja, če to narekujejo. spremenjene politične razmere. Med tiste, s katerimi lahko računamo spa da brez dvoma, če ne že tržaška cerkev, vsaj njen škof, ki je jasno izpovedal svoje prepri Čanje, kje mora stati Kristusov apostol: med tistimi, ki so šibkejši in so potisnjeni vstran. Po tem naglem ogledu obeh taborov, tako rekoč iz ptičje perspektive, ki nam ne dovoljuje, da bi izsledili in definirali vsako potankost, se ozrimo še po bojnem polju, kjer se bo razvnel v prihodnjih mesecih spopad. Gre za tisto sredino, ki nima jasno izdelanih političnih in ideoloških konceptov, ki je o na ših problemih dokaj netočno ali vsaj nejasno informirana, ki pa že zaradi svoje številčne teže lahko odločilno vpliva na razvoj dogodkov in na kulturno in gospodarsko bodočnost našega mesta. Pri tem ne gre pozabiti, da so italijanske politične sile in rimska vlada vedno izredno pazile ko je šlo za vprašanje odnosa do Slovencev, da se ne zamerijo tržaškemu javnemu mnenju. V izbiri med spoštovanjem svojih mednarodnih obveznosti ter popustljivostjo do najbolj glasnih lokalnih na sprotnikov Slovencev, so previdno prikimavale poslednjim in se izmikale vsaki akciji. V Rimu so pač prepričani, da je čas najboljši zdravnik, pri tem pa pozabljajo, da se po gosto bolezen, ki je ne zdraviš, zaje v meso in kosti in postane neozdravljiva. Trst najbrž še ni dosegel točke, s katere ni povratka: vendar se ji bliža, po mnenju mnogih, z velikimi koraki. Če se italijansko mestno občestvo ne sprijazni z dejstvom, da živi na meji in da je treba s Slovenci tostran in onstran državne ločnice razviti sodelovanje na vseh ravneh, bo najbrž v prihodnjih deset letjih zdrknilo na tisto raven, na kateri je bilo v začetku 18. stoletja, preden sta ga Karel VI. in Marija Terezija iztrgala iz njegove ribiške in solinarske samote. To je treba ljudem na primeren način dopovedati in jim obenem razjasniti, da od nikogar ne zahte varno dvojezičnosti (čeprav se ne bomo nikdar odpovedali najbolj slovenskemu od vseh pregovorov: «Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš*), da nikomur nočemo nič jemati ali ga kakorkoli spodjedati, temveč da zahtevamo od države le to, da nas prizna kot nacionalni subjekt in nam zajamči možnost obstoja. O tem, kdo bo pri tem bolj profitiral, bi se dalo razpravljati, že zdaj pa je jasno, da italijan ska stran ne bo na izgubi, če ji je kaj, da utrdi na tej občutljivi točki Evrope mir, ki ne bo samo površinski, temveč bo segal v globine, v duše in zavest ljudi. Ima me, da bi razpravljal o mednarodnih razsežnostih takšne poteze, o njenem učinku na marsikatero situacijo blizu in daleč, toda naj to stran vpraša nja samo omenim, da se ne oddaljim preveč od teme, ki sem si jo danes zastavil. Ali naj se naša strategija omeji samo na prepričevanje, na poučevanje tistih, ki ne vedo, kam naj se usmerijo? Ali naj bo, tako rekoč samo didaskalična, razsvetljenska, naj apelira samo na razum ljudi, s katerimi si delimo življenjski prostor? Po mojem to ne more zadostovati: treba je tudi apelirati na čustva, ubirati na tiste strune, na katere tako dolgo in uspešno brenkajo naši nasprotniki. Treba je opozoriti tiste ljudi, ki imajo le trohico demokratične zavesti, da gre tukaj za skupno stvar, ki bi jo moralo označevati ge slo, s katerim so Poljaki leta 1831 stopili z orožjem v roki proti Rusom: «Za našo in vašo svobodo». Svoboda ima lahko več obrazov in marsikaterega od teh v demokratični Italiji poznamo. V Trstu ne Slovenci ne Italijani ne poznamo svobode od strahu in nezaupanja, ki razkraja našo skupnost in ji ne dovoljuje, da bi izrazila vse tiste ustvarjalne sile, ki jih nosi v sebi. Prepričan sem, da v našem mestu ni malo ljudi, tako med pristnimi Italijani kot med onimi, ki so Italijani po jeziku in mišljenju, a še hranijo spomin na kakšnega deda ali pradeda slovenskega porekla, ki bi se takšnemu apelu ne odzvali in nas ne podprli. Toda treba jim je nuditi možnost za to, treba je odgovoriti na rovarjenje, pobiranje podpisov, zasedanje šol, ki bodo prav gotovo na sporedu, z manifestacijami, sprevodi, akcijami. Treba je iti na ulice, na trge in dostojanstveno, molče manifestirati proti psihološkemu in fizičnemu nasilju, katerega žrtve smo. Tako kot so pod fašizmom manifesirali tisti slovenski naborniki, ki so v protest, da ne smejo peti po slovensko, marširali po cestah z zavezanimi usti. Ali smo zmožni takih akcij? Če smo, potem je treba da o njih čimprej začnemo razpravljati itf jih načrtovati. JOŽE PIRJEVEC Pogovor s profesorjem Markom Pozzettom «Ce živiš v nekem mestu, ga moraš tudi poznati» PETEK KREČIČ Pogovor s profesorjem dr. Maikom Pozzettom o zgodovini arhitekture, Fabianiju, Wagnerjevi šoli, secesiji in postmodernizmu. Pred kratkim je izšla na Dunaju pri založbi Tusch razkošna monografija o našem rojaku arhitektu in urbanistu, prvem doktorju tehničnih ved dunajske Tehnične visoke šole Maksu Fabianiju. Njen avtor prof. dr. Marko Pozzetto ji je dal naslov Maks Fabiani, arhitekt monarhije (Max Fabiani, Ein Architekt der Monarchic.) To je že druga njegova knjiga o Fabianiju (prva je izšla leta 1966 v Gorici) in deseta po vrsti, kolikor jih je napisal do zdaj. Središče njegovega zanimanja pa je bilo vse doslej v secesiji, bolje v arhitekturi po sredi 19. stoletja in v prvih desetletjih našega stoletja, kjer razkriva korenine moderne pod površjem različnih mod in «izmov». Poleg tega je napisal še nekaj deset razprav in člankov na teme, ki ga privlačijo. Izrabili smo priložnost ob izidu njegove desete, »jubilejne* knjige, za katero nas še posebej veseli, da je posvečena prav Maksu Fabianiju, ki s svojim delom nekako simbolično veže tudi dežele, kjer živijo Slovenci. Razgovor z njim je posnel naš sodelavec, ravnatelj Arhitekturnega muzeja v Ljubljani Peter Krečič. Vpr.: Čeprav bivate v Trstu že nekaj let, se nam zdi, da vas Tržačani in Slovenci med njimi slabo poznajo. Se lahko na kratko predstavite: kje ste bili rojeni, kje ste študirali, kako ste se znanstveno formirali? POZZETTO: Tržačani me že poznajo, tisti, ki me pač hočejo poznati. Res je pa, da teh ni veliko. Rojen sem bil leta 1925 v Ljubljani. Imam se pravzaprav za Ljubljančana, saj sem tam živel do svojega dvajsetega leta, tam študiral, razen če izvzamem 4 leta, ki sem jih preživel v Dalmaciji. Mati je bila Slovenka (hčerka tovarnarja Dragotina Hriba rja), oče pa Italijan, katerega družina je živela v Dalmaciji. Ko mi je leta 1929 umrla mati, me je vzel k sebi stric Izidor Cankar, ki je bil moj varuh do leta 1936. Ta doba je bila zame zelo pomembna, četudi od tega ni nič konkretnega ostalo. A si lahko mislite, kako je bilo, če so vsak večer prihajali k njemu Župančič, Finžgar, Glonar in drugi in sem tako velike kulturnike tistega časa v Ljubljani vse dobro poznal. Zdi se mi, da mi je precej tega ostalo. No, potem sem šel v Italijo, kjer nekaj let nisem delal nič, ker sem se vpisal na univerzo v Benetkah. Tam sem bil dve leti in od tam sem šel v Turin, kjer sem doštudiral arhitekturo precej pozno šele leta 1968. Bile so pač takšne razmere na šoli, kjer je bilo predvsem važno, da si ves čas tam, jaz pa sem moral delati; pre- vajal sem in takšne reči. Sicer pa, saj veste, kaj pravi Dostojevski menda z Razkolnikovim: človek mora dve leti študirati, dve leti delati in biti nekaj časa zaprt. No jaz zaprt nisem bil, vse drugo sem pa počel. Vpr.: Dolgo dobo ste bivali in delali v Turinu. V ta čas sodi tudi vaša opredelitev za zgodovinarja arhitekture, ki je, če se ne motimo, povezana s preučevanjem dela Maksa Fabianija ni Jožeta Plečnika. Povejte nam kaj o ozadju te vaše odločitve, oziroma, zakaj ste izbrali ravno ta dva naša rojaka? POZZETTO: Da sem se odločil za zgodovino arhitekture, se je zgodilo čisto po naključju. V Turinu so bile že od leta 1963 naprej hude kontesta-cije, tako da se na arhitekturi praktično ni dalo delati. Tako sem se odločil, da bom za diplomo obdelal Plečnika. Je ta diploma le toliko uspela, da je iz nje nastala knjiga Jože Plečnik in Wagnerjeva šola, ki pa Maks Fabiani obsega le kakšno tretjino moje diplome. Preostali tretjini so mi čisto preprosto zaplenili. Izginili sta, jaz pa sem imel samo en izvod, nobene kopije. Medtem ko sem študiral in delal, se je v Italiji pojavila moda tako imenovani neoliberty, nova secesija, bi lahko rekli (1955-65). Moj profesor Roberto Gabetti je vpeljeval to novo modo. Mislil sem si: grem v Ljubljano, napravim nekaj posnetkov Slovenskega trga (danes se imenuje Marxov park), povem nekaj o Fabianiju in tako opravim izpit. To sem tudi naredil. Potem pa mi Gabetti pravi, da bi kazalo obdelati Fabianija bolj temeljito. Najprej sem prebral, kar so o njem pisali že drugi, recimo Nace Šumi in Marjan Mušič, potem sem šel v arhive na Dunaju, v Ljubljani, v Gorici itd. in iz tega je nastala moja prva knjiga o Fabianiju, ob njej pa majhna razstava, ki so jo priredili tudi v Ljubljani leta 1967 v Narodni galeriji. Takrat sem Fabianija obdelal tako, kot da ne bi pripadal kakemu določenemu okolju, pač pa kot arhitekta in predvsem ljubljanskega urbanista, kar se je že nekoliko pozabilo. Obdelal sem ga tako kot kateregakoli modernega arhitekta, kot Horto, kakšnega Francoza ali Angleža. Seveda je ostalo precej vprašanj odprtih, in sem jih potem preveril, ne dokazal, preveril v Plečnikovi knjigi, pri čemer so se mi pa spet odprla še nova. Prišlo mi je na misel, kaj bi bilo, če bi se kdo lotil celote, vsega, kar imenujem »dunajsko gibanje*, kamor sodi secesija, znana kot liberty v Italiji ali Jugend-stil v Nemčiji, gibanje, ki je imelo za arhitekturo zelo daljnosežne posledice. Nič pa ni imela secesija skupnega, razen zunanjega pečata dobe, z gibanjem v arhitekturi na Dunaju, to je s tistim, kar se je dogajalo na VVagnerjevi šob, na dunajski Tehniki in še na vseh sedemdesetih srednjih tehniških šolah po vsej monarhiji od Lwova do Trenta, od Libereca do Sarajeva. Vpr.: V secesiji torej tičijo mnogi zarodki moderne in postmoderne. Po vejte nam prosim, katere probleme še odpira to razdobje v razvoju evrop ske umetnosti in oblikovanja? POZZETTO: Kar zadeva zarodke moderne in postmoderne v secesiji, je to silno važno vprašanje, na katerega pa zgodovina še ni odgovorila. Zase imam delovno hipotezo: odkar imamo opravka z moderno znanostjo od 19. stoletja naprej, od njegovega začetka pravzaprav, se začne strmi vzpon napredka eksaktnih znanosti, medtem ko so se humanistične znanosti razvijale naprej v normalnem tempu. Naše glave so ostale iste. Ob koncu 19. stoletja se je povsem, jasno pakazalo, da tisti del našega bitja, ki se imenuje umetnost, nima nobene zveze več z napredkom znanosti, torej tistega dela bitja, ki je bilo vse do tedaj del umetnikovega premoženja. Če je Palladio natanko vedel, kako zidati, kakšen les uporabiti itd., arhitekt ob koncu stoletja ni imel pojma, kako naj uporablja tehnike, ki so omogočale oblike, ki jih dotlej ni bilo in jih ni moglo biti. Takrat ste lahko napravili praktično vse, kar ste hoteli. V Wagnerjevi šoli, na primer, se pojavi že leta 1903 zamisel železobetonske stolpnice, visoke 150 m. V splošnem je šlo pri njem za dosledno uporabo novih tehnik, iz katerih naj bi izšle nove forme. Hkrati s tem se pojavijo še socialna vprašanja in Wagner je dobro vedel, da palač in katedral v starem smislu s socialnega stališča ne bo mogoče več zidati. To pa je bil takrat edinstven pogled v arhitekturi na svetu, ki je pri Wagnerju prevladoval kakih deset let od začetka njegove šole do leta 1905, ko se je vrnil k neoklasi-cizmu. V bistvu je šlo za to, da arhitektura, ki so jo pojmovali kot u-metnost, stopi v korak z znanstvenim Nove plošče na tržišču ..ti ALEKSANDER ROJC TRIO LORENZ Primož Lorenz - klavir Tomaž Lorenz - violina Matija Lorenz - violončelo Antonin Dvoržak: «Dumky trio« op. 90 za klavir, violino in violončelo LD 0878 - Stereo sokoj «...Če igrajo bratje Lorenz na posnetku... tako kot na našem koncertu, potem bo to ena najlepših predstavitev izvedbenih sposobnosti na šega glasbeništva...», je zapisal kri tik Peter Kušar v Ljubljanski dnevnik ob priliki jubilejnega koncerta, ki ga je Trio Lorenz imel v veliki dvorani Cankarjevega doma kot počastitev 25 letnice umetniške dejavnosti. Mi, ki se s tem mnenjem popolno-rna strinjamo, bi dodali, da ta plo šča sodi, zaradi izvajanja polnega avtentičnega muziciranja, kot tudi zaradi trascendence samega glasbenega sporočila med tiste, ki bi jo vsak ljubitelj glasbe moral imeti na polici — posnetek namreč lahko stoji ob izvedbah Tria Dumky, ki so zQodovinske, in tu mislimo na Beaux Arts Trio ali pa na Trio Yuval. komorni zbor TV LJUBLJANA Dirigent: Marko Munih Stran A Boli ušla v Martinu: Lcgcn-da z Dyma Bramborove nati Stran B 1. Goffredo Petrassi: Non-sense; 2. Andrzej Koszevvski: Nicolao Copernico LD 0529 - Stereo sokoj Predstavljati enega najboljših glasnikov slovenskega zborovstva, Komorni zbor RTV Ljubljana, bi bilo mogoče odveč, podčrtati pa moramo, da so na tej plošči izbrana iz repertoarja ansambla, ko ga je mojstrsko vodil Marko Munih, tri dela iz sodobne literature: NESMISLI Goffreda Petrassija, e-nega od vodilnih predstavnikov sodobne italijanske glasbe, so vrsta petih zelo kratkih skladb za štiri glasni zbor a cappella. Teksti so nesmiselne, a duhovite imenitne domislice in skladatelj jim je našel imeniten muzikalni izraz. Interpretacija zahtevne skladbe je zadeta, kar bi lahko trdili tudi za zelo zanimivo. POSVETILO NIKOLAJU KOPERNIKU poljskega skladatelja Andrze-ja Koszeroskega in ki je kantata, napisana v letu 1966 v sodobnem, vokalnem slogu za tri šestglasne mešane zbore v treh delih. Danilo Pokorn predstavlja v tehtni spremni besedi LEGENDO IZ Dl MA PO PEČENEM KROMPIRČKU kot eno zadnjih del Bohuslava Mar tinuja (1890 1959), največjega češkega skladatelja 20. stoletja. Bese dilo pripoveduje moravsko legendo o leseni sohi Marije, ki si je zaželela med ljudi, stopila z oltarja in se vrnila nanj z živim človeškim srcem. «...Uglasitev,» pravi Pokom, «se prilega ljudskosti besedila s stilizirani mi folklornimi elementi in barvitostjo izvajalskega sestava. Ta obsega zbor, troje solistov in svojevrstno in slrumentalno skupino s kljunasto flavto, klarinetom, rogom, koncertno harmoniko in klavir jem...» Tehnično in muzikalno dobri interpretaciji botrujejo, poleg instrumentalne skupine, trije izvrstni solisti, med katerimi izstopa s svojim čudovitim altom Marijana Lipovšek. STARE CERKVENE PESMI Zbor Slovenskih Madrigalistov Dirigent: Janez Bole Orgle: Uroš Lajovic Gallus - mladinska knjiga - LP 36 Ni namen te rubrike, da bi pri poročali ali ocenjevali stare posnel ke, vendar smo zaprepaščeno ugotovili, da slovenski glasbeni trg ne premore niti enega dostojnega so dobnejšega posnetka — ta je izpred kakih 15 let — zelo bogate literatu re božičnih pesmi, s katero smo lahko upravičeno ponosni. Do zdaj še neponovljivi binom Janez Bole - Slo venski Madrigalisti nam nudi pano ramiko ponarodelih božičnih motivov skladateljev iz prejšnjega stoletja, od Riharjeve «Na polnoči grede», Be larjeve «Glej zvezdice božje*, Ipavčeve «Prišla je lepa sveta noč*, Vav-kenove «Zveličar nam se je rodil*, Cvekove «Raduj, človek moj» pa do Rihar-Premrlove «Zveličar nam je rojen*. Čudovito je posnela tudi Gru berjeva Sveta noč, ki ob ubranem izvajanju ostalih pesmi, ustvarja poslušalcem magično sugestijo božične ga večera. napredkom, ki ga je človeštvo napravilo do takrat. V tem pa je bila že vsajena smrtna kal vsemu skupaj, saj se v nekaj letih preprosto ni dalo napraviti koraka, dolgega pet tisoč in še več let. Glede postmodernizma, -ki naj bi imel tu svoje korenine pa tole: če je to zdaj trenutna moda, potem o njem ni vredno spregovoriti besede. Če pa vzamemo termin dobesedno, potem je treba vedeti, da je doba racionalistične arhitekture trajala do leta 1953, ko so CIAM ubili (CIAM - Mednarodno združenje za moderno arhitekturo, povezano z imeni, kot so bili Le Corbu-sier, Gropius, Giedion idr.). Potem so začeli arhitekti in drugi na novo raziskovati tam, kjer so obstajali že izdelani primeri, pa bodisi niso bili uresničeni ali pa ne do konca izvedeni. Danes je ta pojav, ki se je sprva omejeval le na nekaj ljudi, vsesplošen. Preprosto: najti je treba določene vzorce, nekakšen tip, po katerem naj bi se zidalo, medtem ko se v vsej zgodovini, ki pozna klasični repertoar arhitekturnih elemen tov, to ni postavljalo kot temeljno vprašanje. To je bilo v resnici spočeto na Dunaju. Glede VVagnerjeve šole pa še nekaj: njegovo šolo pripisujemo Wagnerju. Mislim, da se mi je posrečilo dokazati, da je VVagner živel v simbiozi s svojimi študenti. To so bili Nemci, Hrvatje, Čehi, kak Madžar, Poljak, Slovenec in nekaj Avstrijcev. In prav Slovani, ki so bili pri Wagnerju, so napravili moderno arhitekturo. Vzemimo na Češkem; v Pragi so bili 20 let na prvem mestu v Evropi pred Nemci. V Ljubljani so napravili moderno arhitekturo, in vedno sem bil mnenja, da Ljubljana še vedno v tem gibanju kvalitetno od stopa; zanesli so jo na Hrvaško itd. Vpr.: Tudi vaša razstava o arhitektu D’Aroncu sodi ravno v ta okvir ob vsej svoji specifičnosti. Publikacija o arhitektu Aloisiju pa odpira nova vprašanja, povezana s preobratom nekako po letu 1918. Razložite nam prosim na kratko problematiko D’A-roncovega «dekorativizma» in Aloisi-jevega «utopizma». POZZETTO: D’Aronco je sam sebe prišteval k Wagnerjevi šoli in to kakih 5-6 let. Pač pa ni poznal modernih tehnik. Bil je prvovrstni poznavalec lesa, umetnik brez dvoma, vendar s sredstvi arhitekta 19. stoletja. Rekli boste: arhitektura in umetnost nista stvari, ki lahko napredujeta. Dobro, vendar nihata. O Aloisiju pa tole: on po mojem sploh ni bil nikak utopist, samo tako izvrstno je poznal inženirske vede, ker se je lotil arhitekture šele po študiju inženirstva. Zato je lahko delal stvari, ki so bile izvedljive. To so Nemci v oceni moje knjige tudi priznali. Po drugi strani se je Aloisio opiral na italijansko klasiko, kar so tudi mnogi uvideli. Vaše gledanje na utopijo kot veliko, splošno idejo modernega gibanja, kot pohod na prihodnost v nasprotju s postmodernizmom, ki označuje konec po ti, ko te vere ni več, ko se že spet vsi ozirajo v preteklost — to je gledanje kritikov. Arhitekti pa ne gledajo tako. Recimo: stari teoretiki, pisci traktatov kot Alberti, Palladio ali še starejši so izdelali natančna pravila, temelječa na premeru stebra, ki določajo razmerja med stebri, njihovo višino in to je merilo za vse druge uporabljene elemente. V tisti dobi niste mogli pogrešiti v arhitekturi. Konec 19. stoletja pa to zavrže. Zanje so to verige, s katerimi si nimajo pri projektiranju kaj pomagati in namesto teh kanonov postavijo svojo občutljivost. Prva generacija arhitektov, ki se je šolala ob kanonih (recimo Fabiani), je imela še v krvi proporce, klasične rede in je lahko delala moderno. Tej priznamo njeno kvaliteto. Druga generacija se je učila pri njih (recimo Ravnikar v Ljubljani, se je tega učil od Plečnika, ki se je klasicizma navzel pri Wag-nerju). Tretja generacija tega ne pozna več. Nastal je položaj, ko pravijo: saj ne moremo delati brez vsakršnih pravil! Zato gredo nazaj v zgodovino k Schinklu in še nazaj. Preprosto so spoznali, da v naravi obstajajo določena pravila, ki jih ni mogoče obiti. Zakaj so nekatere stvari v določenih merah? školjke v zla tem rezu in podobne reči. Zakaj? Vpr.: S svojim delom ste napravili iz Trsta pomembno oporišče za preučevanje arhitekture v evropskih me rilih. Kako gledate na Trst v luči svojih preučevanj arhitekture v evropskih merilih. Kako gledate na Trst v luči svojih preučevanj Fabianija pa tudi starejše zgodovine? POZZETTO: Trst je danes edino mesto, ki je ostalo takšno, kot je bilo, ko je monarhija propadla in še danes na nekaj čaka, kot je naravnost povedal Friedrich Kurrent (pro- fesor na arhitekturi v Miinchnu). To je hkrati edino mesto, kjer je mogoče najti pomembna pričevanja zadnjih 250 let. Tu dela Fabiani kot v Ljubljani in na Dunaju. Njegove stavbe se v konceptu popolnoma nič ne razlikujejo, naj nastanejo tu ali tam, pač pa se razlikujejo v formi. Če nekoliko poenostavim, Fabiani je rekel nekako takole: v Ljubljani je genius loči barok in je brez zadrege vse svoje stvari delal baročno, v baročnem načinu. Uporabil je denimo borromi-nijevske zaključke, uporabljal valoviti zid ipd. Strešni zaključek Bamber-gove palače je uravnal na vizure frančiškanske cerkve in stolnice (takrat seveda na Miklošičevi cesti, ki je bila čisto nova, ni bilo še nobene druge stavbe). Edina stavba, ki odstopa od tega koncepta je njegova Jubilejna ubožnica v Ljubljani. Kar pa zadeva moje delo v Trstu, sem pravzaprav sam in lahko napravim tisto, kar se mi zdi potrebno delati. Prednost je v tem, da si lahko sam postavljam naloge in sem sam sebi odgovoren. Slaba stran pa je v tem, da nimam asistentov, nimam ljudi, ki bi mi lahko kaj napravili. Sicer pa se srečujem s težavami, ki so menda običajne vsepovsod, ko kdo želi kaj napraviti, pa se mu postavljajo na pot ljudje, ki najlaže živijo, če nihče nič ne dela. O Trstu morda še to: Trst je zaprto mesto bolj kot katerokoli drugo. V Trstu so živeli arhitekti kot Enrico Nordio, eden velikih, ki je napravil svojo najlepšo stavbo v Zagrebu: Muzej za umjetnost i obrt. To so mu Hrvatje priznali, v Trstu pa še ne. V Trstu so nadalje delali nekateri veliki avstrijski arhitekti kot Max Ferstel, ki je delal palačo Lloyda v polemiki s Semperjem, češ da zna tudi on delati baročno. Vse to bi bilo treba razčistiti in navsezadnje dati «cesarju, kar je cesarjevega*. Sprašujete me, če se kaj ukvarjam s Trstom. Seveda, če živiš v nekem mestu, ga moraš malo poznati. Ko si ga tako ogledujem, prihajajo na dan zanimive reči. Posvetil sem se nekoliko tem «mascheronom», glavam v sklep-nikih v portalih, ki postanejo portreti. Našel sem jih 39 in podobne reči. To je zabava. Eni smo pač taki, da ko hodimo, ne gledamo v tla, ampak bolj v zrak in nam morda kaj šine v glavo. To je vse. Glede klasicizma pa je Trst že kar dobro preučen. Naj omenim samo Wolfganga Benscha, ki je pisal o tem v Archeografo Triesti-no, ki je obdelal vsega Pertscha itd. Vpr.: Še pogled v prihodnost. Kakšne so vaše želje in načrti? In drugače vprašamo, koliko vam lahko ponudi Trst, da bi jih mogli (četudi le deloma) uresničiti? POZZETTO: Vam bom povedal natančno o svojih željah in načrtih. V 7. in 8. stoletju je v Italiji tako imenovana langobardska arhitektura, tista, ki je kot temeljni dekorativni element uporabljala pletenino. Nekaj takega lahko vidite v Čedadu in tudi drugod. Konec 7. in v začetku 8. stoletja pa je v Ninu enaka arhitektura, pa tam ni bilo nobenega Langobarda. Od kod, zakaj, kako? Govoril sem z zagrebškim akademikom Mohorovi-čičem, pa mi je na to vprašanje odgovoril z ne vem. «Imate mojo knjigo o starohrvaški arhitekturi, v kateri je esej, v katerem pišem o 16 kulturah med starimi Slovani, ki uporabljajo pletenino.* Vidite, to bi rad preučil. No in Trst je nekako središčna točka vsega tega dogajanja. Gre vse v isto smer. Jaz sem doslej napisal šele 2 članka o stvareh, o katerih so pred mano pisali že drugi. V vseh 10 knjigah (zadnja enajsta je že v polah) pa sem pisal o rečeh, o katerih drugi še niso pisali. Isto velja za kakih 50 člankov. Ostal bi torej rad na tej poti in me popolnoma nič ne zanima, ali me imajo za dobrega ali za slabega. Krležev odmev v Italiji Italija počasi spoznava Krležo? To vprašanje je očitno in si ga marsikdo v Italiji zastavlja, potem ko je založniška hiša Studio teši iz Pordenona izdala njegovo delo »Vrnitev Filipa Latinoviča*. Dejstvo je, da mednarodni Krležev sloves in nesporna vrednost njegovih del v Ita liji niso našla pravega odmeva, čeprav so o njem navdušeno pisali nekateri vidni italijanski kulturniki in čeprav je sam Krleža napisal več esejev o italijanskih pisateljih. Mor da pa bo nov čas odprl nove poti do velikega hrvaškega pisatelja. Silvestrovo: doma, v kraski gostilni ali planinah, toda v znaku varčnosti Kakor že božič, tako bo tudi Silvestrovo pokazalo, da so postali ljudje v naših krajih zaradi poostrujoče se gospodarske krize varčnejši. Naši telefonski pogovori z osebjem turističnih in potovalnih uradov so pokazali, da so se Tržačani za konec leta v manjšem merilu opredelili za potovanja, kot lansko in prejšnja leta, a razgovori z upravitelji in lastniki restavracij in gostiln v mestu in o-kolici so potrdili, da nameravajo krajani tudi za silvestrsko večerjo manj porabiti denarja, kakor so ga v preteklosti. Kako je s potovanji, ali bolje izleti tja skozi zasuk starega leta v novo? Kdor se je odldčil, da praznuje novorojenčka kje daleč od doma, si je omislil tokrat krajši, le dvo- ali tridnevni izlet, sicer v premnogem primeru v Jugoslavijo. Eni bodo obiskali Bled, Zatrnik in Pokljuko, drugi Bohinj in Vogel, tretji bodo odšlj v toplejšo Istro, na Kvar-ner (redkejši globlje na jadransko obalo) in tako dalje, nekateri (pravzaprav jih je precej) bodo pa silvestrovali kar v Lipici in številnih drugih obmejnih krajih v naši matični domovini ter tam morda tudi strateško noč prespali. Tisti, ki so se namenili najmanj za. teden dni smučat, bodo prav tako zavili v slovenske pa tudi hrvaške hribe in planine, dosti pa jih bo odšlo v italijanska in avstrijska zimskošportna središča. Hotelske sobe na Tridentinskem in v alpskem delu Furlanije - Julijske krajine so na primer že pred kakimi dvajsetimi dnevi polno zasedene. Kdor si lahko več privošči, se bo s potovalno agencijo za Novo leto odpravil v London ali na klasično turo v Budimpešto, na Dunaj, dalje na Kanarsko otočje pa tja do tropskih paradižev, kot so Sejšelj in Maldive. O daljših potovanjih, kot na primer na Daljni vzhod, nismo čuli: to je domena tistih, ki za kaj takega ne čakajo Silvestrovega. Marsikdo iz našega mesta ali o-kolice bo odpotoval tudi v notranjost Jugoslavije, na ogled Beograda, Zagreba in Celja, oziroma v italijansko notranjščino (vendar predvsem, ker ima tamkaj sorodnike), zanimivo pa je, da so tudi taki Tržačani, ki so se že podali na pot do Avstralije o-biskat svoje drage, ki jih že kdo ve koliko časa ne vidijo in slišijo. 'Prav tako je zanimivo, da letos tovarne niso priredile skupnih izletov delavcem, ki so bili v navadi v pre-,'teklosti; le kako bi jih, ko pa so delavci doma. Kaj pa tisti, ki ostanejo za Silvestrovo v domačem okolju? Mnogo več, kakor pred letom dni, jih bo Novo leto dočakalo kar doma v dru žinskem ali tudi prijateljskem krogu. Mnogi se bodo zbrali na prajatelje-vem domu, to bodo predvsem zakonski pari. Drugi se bodo razkropili po gostilnah in restavracijah v mestu in okolišu, kjer pa so nam včeraj potožili, da zaenkrat nimajo toliko rezervacij kakor so jih imeli v tem času v lanskem decembru. Sicer pa, so pripomnili, počakajmo še nekaj dni. Medtem ko je v preteklosti skoraj vsaka gostilna v mestu, ki je imela količkaj prostora za udobno počutje za mizo, priredila silvestrsko večerjo, čeprav skromnejšo, so se gostilničarji po večini sedaj temu odpovedali, a isto velja celo za lastnike priznanih restavracij na Krasu. Nekateri med njimi so se sicer izgovorili, da nimajo glasbe. Kakor koli že, obračun bo možen seveda le prvega januarja. • Evropski poslanec in bivši tržaški župan Manlio Cecovini bo imel danes opoldne v restavraciji pri Suba-nu srečanje z novinarji na temo: «Evropska zveza, upanje za Evropo*. Štipendije trgovinske zbornice v prid vajenstvu v obrti in mali industriji Odbor trgovinske zbornice je sklenil pomnožiti z 20 na 24 število tako imenovanih delovnih štipendij, ki so namenjene obrtniškim in maloindustrij-skim podjetjem za lažje najemanje vajencev in vajenk. Sklep sodi v okvir svojevrstnega načrta za tekoče vključevanje mladih v delovni svet, ki bo z ene strani prililo svežega kisika podjetnikom, z druge pa pomagalo redčiti vrste brezposelnih. To pa še ni vse. Če se bo poskus trgovinske zbornice s štipendijami obnesel, bo to po vsej logiki moralo čimprej spodbuditi pristojno deželno oblast k izdatnejšim finančnim posegom v korist razvoja vajenstva, to pomeni za delno kritje izdatkov, ki jih imajo delodajalci za vzdrževanje vajencev; ti izdatki so danes veliki in zato si marsikdo vajenca, ki ga sicer potrebuje, ne more privoščiti. Pravzaprav je to že stara pesem: stanovske organizacije obrtnikov in med njimi Slovensko deželno gospodarsko združenje, že dolgo čakajo od zadolženih oblasti ukrepanje v tej smeri, medtem pa nekateri poklici odmirajo. Pa tudi deželni denar ne bo še dovolj. Pri trgovinski zbornici menijo, da je treba korenito revidirati tako državno kot deželno zakonsko besedilo o ravnanju z vajenci in ga prilagoditi sodobnim razmeram oziroma gospodarski krizi. SNIA: tekstilna proizvodnja v pozabo? Ko pišemo o krizi industrijskih podjetij, navajamo po navadi le največ je obrate. V resnici je v stiski tudi mnogo manjših tovarn, med njimi tekstilna tovarna FTA, nekdaj Snia Viscosa. Lepo število delavcev je v dopolnilni blagajni in ne vedo, če in kdaj bodo spet lahko poprijeli za delo, v skrbeh pa so tudi tisti, ki so zaenkrat še na delovnem mestu. Zakaj? Na nedavnem sestanku med deželnim odbornikom za industrijo in zastopstvom družbe Snia je slednje povedalo, da bodo naložbe v prihodnjem letu usmerjene prvenstveno v proizvodnjo, ki je namenjena državni obrambi in raziskovanju vesolja; kemijski in tekstilni proizvodnji ostanejo drobtine. Enotna sindikalna zveza uslužbencev tekstilnooblačilne panoge FULTA je spričo zaostrovanja razmer v tovarni FTA ustanovila poseben koordinacijski odbor za usklajevanje pobud v korist delavcev v dopolnilni blagajni. V odbor s sedežem pri CGIL, Domjo, tel. 829681, so bili imenovani Affinito, Tramontina in Trevisan, ki so na voljo prizadetim vsak torek in petek od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Mnenje zahodnokraškega rajonskega sveta Osnutek regulacijskega načrta za Križ je treba izpopolniti in tudi popraviti Stara «kaluna», ki je bila obsojena propadu Interpelacija PSI v deželnem svetu Zakaj morajo ostareli v zavode? Socialistični svetovalci v deželnem svetu so mnenja, da deželna uprava ne spoštuje načel zakona št. 35 o oskrbi ostarelih državljanov. Leta določa, da mora dežela pospeševati posege, ki so alternativni zavodom in ki priletnim ljudem nudijo možnost, da ostanejo v domačem okolju, ne da bi jih iztrgali iz njihove social ne in kulturne sredine. Zakon jim tudi jamči možnost svobodne izbire med alternativnimi službami in hospitalizacijo, ki mora biti v skladu z vrednotami svobode in dostojanstva. V interpelaciji socialisti ugotavljajo, da ostajajo ta pravila le na papirju, kajti v nekaterih občinah, še posebno pa v tržaški, kjer je odstotek ostarelih izredno visok, se dogaja prav narobe. Prispevki, ki jih morajo plačevati svojci ostarelih v zavodih, so namreč nižji od onih za oskrbo na domu. To pomeni, da javne inštitu cije oškodujejo službo, ki je ena bi stvenih in med najkakovostnejšimi za preprečevanje sprejemov v zavode. Socialisti zato sprašujejo, če misli deželna uprava preveriti, kako občine dejansko izkoriščajo deželne prispevke in če tako ravnanje resnično jamči priletnim ljudem svobodno in dostojanstveno življenje. Prispevek dežele za otroške vrtce Dežela bo izdala 750 milijonov lir za finansiranje dejavnosti v otroških vrtcih. Sklep je včeraj sprejel deželni odbor na predlog odbornika za šolstvo, ki je v predstavitvi pojasnil, da obiskuje vrtce (občinske in zasebne) 15.544 otrok iz vse dežele. Od teh je 3.922 vpisanih v občinske, kar 11.622 pa v zasebne otroške vrtce. V gorskih občinah znaša njihovo število 1.322 (1.176 obiskuje zasebne, 146 pa občinske). Prispevek bodo razdelili v sorazmerju z vpisanimi otroki, z izjemo gorskih občin, za katere je povišan za 30 odstotkov. Zahodnokraški rajonski svet je na svoji zadnji seji v tem letu dokončno izdelal in odobril mnenje o osnutku podrobnega regulacijskega načrta za Križ, ki sta ga po naročilu tržaške občine izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. Mnenje so podprli svetovalci KPI, PSI, KD in Slovenske skupnosti, medtem ko sta zastopnika Liste za Trst glasovala proti. Kot je v uvodnih besedah povedal predsednik Slavko Štoka, je mpenje rajonskega sveta o omenjenem urbanističnem o snutku sad posvetovanj, ki so jih predstavniki tega izvoljenega telesa imeli z raznimi strokovnjaki ter zlasti ho tenj in potreb kriškega prebivalstva, ki so prišli do izraza na javnem sestanku v Domu Alberta Sirka. V dokumentu rajonski svet za zahod ni Kras poziva občinsko upravo, naj čimprej odobri podrobne regulacijske načrte za Križ, Prosek in Kontovel in tako omogoči prizadetemu prebival stvu ustrezne stanovanjske rešitve ob ohranjevanju ter ovrednotenju narodnostnih, kulturnih, družbenih in go spodarskih značilnosti teh krajev. Mnenje o osnutku za Križ, ki sta ga izdelala arhitekta, je na splošno ugod no, ob tem pa je rajonski svet posredoval občinskemu odboru nekatere pripombe in popravke, ki bodo v nadaljevanju formalnega postopka brez dvoma imeli svojo težo. Pri uresničevanju tako imenovanih izvršilnih norm je tako svet izrazil nujnost, da morajo slednje biti veliko bolj jasne in popolnejše kot v prvotnem osnutku in da bo treba na vsak način še izboljšati odnos med normativom in med planimetričnim orisom, ki sedaj v marsikaterih členih otežkoča interpretacijo celotnega načrta. Dokument navaja kot primer predpise, ki urejujejo razporeditev novih gradenj, kar bi zahtevalo novo preverjanje posledic teh gradenj v urbanističnem kontekstu vasi. Zahodnokraški svet tudi ugotavlja, da v osnutku podrobnega regulacijskega načrta ni omenjena ureditev kanalizacije, kar v tem trenutku negativno pogojuje vsakršni gradbeni poseg kot tudi obnovitev obstoječih stavb. Zato poziva občinski svet, da vzporedno s tem načrtom odobri tudi načrt za kanalizacijo. Tudi glede načrta za širjenje nekaterih vaških cest so rajonski svetovalci v celoti sprejeli predloge in sugestije Križanov, ki so se odločno izrekli proti takim posegom, za katere v vasi res ni čutiti potrebe. Vrh vsega pa bi širjenje nekaterih cest privedlo tudi do razlastitev zasebnih zemljišč. V tem okviru rajonska skupščina zahteva, da se iz osnutka popolnoma odstrani ta pro blematika. Isto velja tudi za načrtovana parkirišča pri cerkvi sv. Roka, pri občinski izpostavi in za tista, ki so vezana na obalno obvoznico, razen parkirišča pod Sirkovim domom, ki je že povezano na cesto, ki pelje proti Sv. Roku. Ob koncu pa rajonski svet že sedaj izraža svoje odločno nasprotovanje morebitnemu uvajanju ta-kozvanih večletnih izvršilnih načrtov, ki bi bili usmerjeni v razlaščanja zem- ljišč in obvezne gradnje in to stališče utemeljuje s potrebo po zaščiti sedanjih etničnih, kulturnih in družbenih značilnosti Križa. To mnenje je predsednik Štoka že posredoval tržaški občinski upravi, sredi januarja pa bi morala o tem sklepati občinska urbanistična komisija. Zadnja beseda pa seveda pri pada občinskemu svetu, ki bi moral o podrobnem regulacijskem načrtu za Križ razpravljati predvidoma februarja ali najkasneje marca. S tem se je tudi končal prvi del zapletenega in zahtevnega postopka, na katerega so morali Križani čakati približno petnajst let. Zahodnokraški rajonski svet pa je medtem že začel proučevati podobna osnutka za Prosek in Kontovel. Širša posvetovalna akcija o teh dveh načrtih bo stekla takoj po novem letu. Nepričakovan odstop prof. Fabia Rocce Komaj pet mesecev po imenovanju je nepričakovano odstopil predsednik tržaškega Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija, prof. Fabio Rocca. Svoj nepreklicni odstop je prof. Rocca utemeljil z «objektivnimi težavami* pri upravljanju observatorija, ki šteje 128 nameščencev in kakih štirideset pogodbenih sodelavcev. Pismo uredništvu Omalovažujoč odnos do slovenščine Cenj. g. urednik! V božični številki Primorskega dnevnika ste objavili izjavo dijaških predstavnikov v zavodskem svetu goriške-ga trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tekst ste opremili z zelo poudarjenim naslovom, tako da je takoj pritegnil mojo pozornost. Z zanimanjem sem ga začela prebirati, a moje zanimanje se je kmalu spremenilo v razočaranje in užaljenost. Svoje občutke naj strnem v štiri vprašanja: 1. Ni dolžnost urednika, ki sprejema priložnostne dopise, da jih tudi jezikovno opili, če se mu zdijo vredni objave? 2. Kako je mogoče, da nimajo slovenski dijaki, ki so dopis sestavili, toliko razgledanosti in kritičnosti, da bi vsaj podvomili v svoje jezikovno znanje in koga naprosili, da bi jim tekst pregledal? 3. Mar ne izraža tako pisanje žaljivega in omalovažujočega odnosa do slovenščine in do Slovencev? 4. Se vsi dovolj zavedamo, da veljajo v slovenščini tudi pravila, ki se jih moramo ponižno učiti in se po njih ravnati? . Nada Pertot • Z licitacijo pod predsedstvom odbornika Orlanda so na tržaški občini oddali do'a za ureditev ulic Almeri gotti in Monfalcon. Predviden strošek znaša 64 milijonov lir. • Tržaška občina sporoča, da bodo od 2. januarja 1984 uradi javnih redarjev poslovali vsak dan od 10. do 13. v/crovec ULICA MACHIAVELLI 28 — TRST — TEL.: 69076 UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST ifiS? AtlBIS IMA " Jnabbežina. PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, sklednlkl, vintle, kredence) Bogata izbira Izdelkov Iz lesa In keramike, ter ročnih del s krašklml motivi primerni za vsakršno darilo. OD 4. DECEMBRA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH OD 10.30 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 18.00 Cesta Nabrežina - Sempolaj (100 m po želez, prehodu) (Tel.: 200-282) Tržaške trgovine danes brez svetlobnih napisov S protislovenskim lepakom fašističnega kovei Lista odkrila svoje karte UOGLUnODUESTOinESTn? V0GU0I10 DVESTO ITRESTH? MSI U) USTA nSPOIDE: M Al U) USTA RSPOIDE: LOUSTRnSPOIK: VI3/ Trgovci in obrtniki v mestu, predmestju in tistih vaseh, ki spadajo pod tržaško občinsko upravo, danes ne bodo prižgali svetlobnih reklamnih napisov. Na ta način bodo podkrepili protest -zoper sklep občinskega sveta v Trstu o 150-odstotni podražitvi davka na svetlobno reklamo s 1. januarjem 1984. Če se jim demonstrativna akcija ne bo obnesla, jo bodo prihodnji mesec ponovili in tedaj za nedoločen čas, oziroma vse dotlej, dokler na občini ne bodo sklepa preklicali. Protestu, ki ga je pripravila tukajšnja Zveza trgovcev, se pridružuje Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je včlanjene trgovce in o-brtnike izrecno pozvalo in jih še enkrat poziva, naj tudi sami pustijo svoje svetlobne napise za danes u-gasnjene. Vprašanje se vleče že dalj časa. Pristojni občinski urad je najprej izdal pooblastilo za izterjavo davka na svetlobno reklamo na račun let 1981, 1982 in 1983, češ da ima davek značaj retroaktivnosti, da skratka velja za nazaj. Prizadeti so vzrojili in občina je ukrep zamrznila v pričakovanju pojasnil oziroma navodil iz ministrskih krogov. «In vendar v nobeni ministrski okrožnici ni predviden davek na svetlobno reklamo!,* zatrjujejo predstavniki slovenskih in italijanskih trgovcev s pripombo, da Dopolnilna blagajna v obratu Salvadori Vodstvo tekstilnega obrala Salvadori bo od 9. januarja do 9. februarja prihodnjega leta vpisalo v dopolnilno blagajno deset delavk ter tako dejansko napovedalo krizno stanje v tovarni. Do krize v tem manjšem obratu, ki ima trenutno trideset zaposlenih (v veliki večini so ženske), je prišlo predvsem zaradi vse močnejše konkurence tvrdke Beltrame, ki je zaprla svoje delavnice, vseeno pa je še prisotna na tržišču. Tajništvo sindikata FULTA je v tiskovnem sporočilu izrazilo zaskrbljenost nad krizo v obratu SaiVadori in obenem pozvalo krajevne ustanove, da se zavzamejo za rešitev tega vprašanja. Urnik poslovanja občinskih uradov Tržaška občina obvešča, da bo z 2. januarjem 1984 stopil v veljavo nov urnik poslovanja njenih uradov za splošne zadeve in za trgovska pooblastila: od 10. do 13. ure vsak delavnik. Hkrati opozarja naslovnike dovoljenj za trgovanje na stojnicah, da morajo do 31. decembra podaljšati veljavnost teh dovoljenj pri pri-stejnem uradu v Pasaži Costanzi 1, m. nadstropje. • Tržaški občinski svet se bo spet sestal 10. januarja 1984. Na dnevnem redu ima sklepe rednega upravnega značaja. je terjatev potemtakem protizakonita. No, medtem je občinski svet, kot rečeno, sklenil omenjeni davek za leto 1984 zvišati za 150 odstotkov. Nov val slabe krvi in nov korak nazaj: odbornik D'Alessandro je o-bljubil 30-odstoten popust na povišku. Sprva se je zdelo, da popust velja za davek kot tak, potem pa je prišlo na dan, da se nanaša samo na enega od številnih dejavnikov, od katerih odvisi oblikovanje davščine in tedaj je prišel sklep o zatemnitvi. «Davku na reklamo kot takemu ne nasprotujemo,* menijo pri SDGZ, «toda davek na svetlobno reklamo je protizakonit in zoper njegovo veljavnost smo tudi vložili priziv na pokrajinski nadzorni odbor.* Toda trgovci oporekajo tudi politični veljavi ukrepa: «Če je davek bilo mogoče v preteklosti opravičiti z ugodnim razvojem poslov, danes to ni mogoče in občina bi krizne razmere morala primemo upoštevati.* In še: «Naš protest ni uperjen pravzaprav v tistih 150 odstotkov, ampak hočemo z njim uveljaviti načelo!* (dg) • Tržaški občinski odbornik za javne industrijske storitve D’Alessandro je sklical za sredo januarja sestanek s predstavniki okoliških občinskih u-prav in ekoloških ustanov, da bi se z njimi pomenil o kočljivem vprašanju upepeljevalnika. Glede gornjega lepaka Liste za Trst bi lahko dejali, da si verjetno tudi mi ne želimo napisov na roko, ampak si želimo normalne dvojezične topo-nomastične table. Očitno pa Lista ni mislila na to. Mislila je predvsem na dvojezično osebno izkaznico, ki jo je izdala devinsko-nabrežinska občina. Kričeč »Nikoli* Liste za Trst je torej dokaj jasen: Slovencem je treba vzeti vse, slovenščina se v javnosti ne sme pokazati na noben način. Skratka: «Qui si parla solo italiano.* Potem ko je s svojo politiko Lista za Trst krepko pomagala našemu mestu, da je začelo drseti po klancu krize vedno krepkeje navzdol, potem ko je ovila svoje protislovenstvo v rahle meglice, je sedaj krepko segla v vrečo fašističnih parol. Dokler je bila pač Lista na oblasti in tudi sama ni občutila vetrov upadanja, je pošiljala na bojišče »komponente*, ki so jih le označevale nekoliko različne barve. Sedaj pa si brez sramu nadeva stara črna oblačila. Lju-bimkovanje s skrajno tržaško desnico je vedno bolj poroka, ki ne dovoljuje Listi nobenega alibija več. Tu odpadejo tudi razne domislice, s katerimi je ta stranka nekoč «presenečala» mesto. Listi pač danes ni več potrebno prikrivati svojega protislovenstva z grobo domišljijo: njene karte so že povsem odkrite. Kitajski slikar v galeriji Tribbio V torek, 3. januarja, bodo ob 18. uri v galeriji Tribbio na Starem trgu 6 odprli razstavo mladega kitajskega slikarja Zhou Zhi-Weija, ki je končal likovno akademijo v Šanghaju in bil učenec znamenitih kitaj skih slikarjev Yu Yun-Jieja in Liu Kemina. Zhi Wei je v Italiji že večkrat razstavljal in doživel viden u-speh pri občinstvu in kritiki. To bo že njegova tretja razstava v galeriji Tribbio, na kateri bo predstavil nov niz svojih enkratnih pej-sažev. Razstava bo odprta do 20. januarja, na ogled pa bo ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob prazničnih dneh pa od 11. do 13. ure. • Tržaška občina obvešča, da je ministrstvo za zdravstvo odredilo ponovno obvezno cepljenje govedi, ovac in koz proti aftam. Cepljenje živali, ki so starejše od treh mesecev, je treba opraviti do 31. januarja 1984 pri veterinarjih krajevnih zdravstvenih enot ali pri pooblaščenih zasebnikih. Ustanovili zadrugo «Lonjer-Katinara» za izgradnjo novega kulturnega centra Prejšnji teden so v Lonjerju uradno ustanovili zadrugo «Lonjer - Kati-nara», katere glavni namen je izgradnja kulturno - socialnega centra v Lonjerju. Odbor zadruge, kateremu predseduje Radivoj Pečar, sestavljajo še Odo K:\lan, Magda Čok, Ljubo Čok, Celestin Glavina, Oskar Kjuder, Miran Batič, Krvino Gombač, Darko Kobal, Giorgio Močilnik, Silvano Poropat. V nadzornem odboru so Luciane Malalan, Ivan Nadlišek, Uči Glavina, Enzo Foraus, Oskar Čok. Razsodišče pa sestavljajo Mirko čok, Maks Spetič, Edi Glavina. Tržaške podjetnike mikata tudi švicarski in zahodnonemški trg Anketa med proizvodnimi in trgovskimi podjetji na Tržaškem, ki poslujejo s tujino, je pokazda, da se operaterji čedalje bolj zanimajo za zahodnonemški in tudi švicarski trg. Pravijo, da ponujata prav lepe možnosti zaslužka. Da se razumemo: isti podjetniki nikakor ne zanemarjajo sosednih, to se pravi jugoslovanskega, avstrijskega in podonavskega tržišča, ki so že tradicionalna, so pa mnenja, da zdajšnja huda kriza narekuje zdravi pameti zdravo politiko širšega obzorja. Prvi korak v tej smeri bo storjen, kot so povedali na zadnji seji odbora trgovinske zbornice pod vodstvom predsednika Modiana, že v kratkem s sestankom med zastopstvi uradov ICE (Italijanski zavod za zunanjo trgovino) in ZRN in Švice in pa predstavništvi ustreznih italijanskih oziroma mešanih zbornic; srečanje bo v 'Trstu. Ta in še številne druge pobude sodijo v okvir tako imenovane promocijske kampanje trgovinske zbornice za leto 1984. Prekop skupnih grobov pri Sv. Ani Občina obvešča, da bodo kmalu na voljo za nove vrste štev. 11, 12 in 13 skupnih brezpačnih grobov na polju VII občinskega pokopališča pri Sv. Ani, kamor so med 2. marcem 1972 in 11. decembrom 1973 pokopali ostanke iz prejšnjih pokopov. Tisti, ki bi želeli posmrtne ostanke ponovno pokopati na dru gem mestu, se lahko obrnejo neposredno na varstvo pokopališča, Istrska ul. 206, do 31. decembra 1983 med 8. in 12. uro. Po tem datumu bodo posmrtne ostanke prenesli v skupno kostnico, kjer jih ne bo več mogoče identificirati, medtem ko bodo spominska obeležja z grobov po zakonu prešla na razpola go občini. V petek zasedanje pokrajinskega sveta V petek popoldne se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu porazdelitev finančnih sredstev kulturnim ustanovam, ki so na osnovi deželnega zakona štev. 68 zaprosile za ustrezno podporo. O tem je bilo že govora na eni izmed zadnjih sej pokrajinskega odbora, včeraj pa je o tem razpravljala tudi pristojna svetovalska komisija. Kot znano je pred leti izvajanje tega deželnega zakona sprožilo precej polemik med političnimi silami, marsikatera slovenska ustanova, ki bi si zaslužila pomoč, pa je ostala brez podpore. Kot je napovedal že na zadnji seji, pa bo predsednik Clarici v petek podrobneje obvestil svetovalce o načrtovanih pobudah enotnega antifašističnega odbora za informiranje italijanskih dijakov o položaju naše skupnosti. Pokrajinski svet pa ni še razpravljal o resoluciji odbornika Čoka (PSI), ki je obsodil nacionalistične akcije «proti bilingvizmu* ter se zavzel za strpnost med tukaj živečima narodoma. • Tržaški župan Franco Richetti se bo jutri, 29. 12. srečal s krajevnimi časnikarji. Srečanje, ki ga prireja tukajšnje Združenje kronistov, bo ob 11. uri v Časnikarskem krožku. Sporočamo žalostno vest, da je umrl Albert Sulčič član Zveze komunistov od aprila 1928, nosilec «Partizanske spomenice* iz leta 1941, udeleženec NOB in nosilec več državnih in drugih odlikovanj. Pogreb bo danes, 28. 12. 83, ob 15. uri v Sežani. Sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Družbenopolitične organizacije občine Sežana in skupščina občine Sežana T Nenadoma nas je zapustil * naš dragi Carlo Sossi Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena, otroci, starši, sestra, brat z družino in drugo sorodstvo. Trst, 28. decembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Danes in jutri predstavi v SSG Praznično brezdelje in denarni škripci niso zavrli prizadevanj našega gledališča in njegovega ansambla, ki tudi v teh dneh nadaljuje s predstavami. Drevi in jutri si lahko ogledate uspešno postavitev Albcejeve «Gospe iz Dubuqua», k' jo je režiral ljubljanski gost Dušan Mlakar. Na našem posnetku je prizor * Miro Sardočevo v naslovni vlogi, z Majo Blagovičevo, ki je mlada žena Jo •n Antonom Petjejem, ki ga je v vlogi svetovljanskega črnca na oko kar težko prepoznati Nova izdaja v zbirki «Nova Thalassia» Laboratorij za morsko biologijo, ki ima svoj sedež v Brojnici pod Kri žem, je tudi letos izdal v sodeovanju s pokrajino, tržaško občinsko upravo in univerzo priročnik «Napovedi za plimo in oseko v Tržaškem zalivu za leto 1984», ki je izšla v znanstveni zbirki «Nova Thalassia*. Pri zbiranju gradiva so sodelovali tudi raziskovalci tržaške podružnice državne ustanove za raziskovalno dejavnost. Knjiga je na razpolago rja sedežu laboratorija v Križu (Obalna cesta 336 — tel. 224-400), ki je odprt vsak dan med 9. in 13. uro. Gerard Wanninger bo okreval v Trstu Gerard Wanninger, triindvajsetletni avstrijski navijač, ki ga je po nogometni tekmi Inter - Austria (Dunaj) v Milanu hudo obdelala z noži tolpa mladih prenapetežev, bo nadaljeval okrevanje v Trstu, in to brezplačno. Semkaj ga je povabila letoviščarska ustanova. Z Gerardom dopotujeta v naše mesto tudi njegova žena Maria in štiriletna hčerkica Nicol. , V soboto, 24. t.m., nas je nepričakovano zapustil naš dragi Danilo Žagar Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padričah. Žalostno vest sporočajo žena Silvestra, hči Danila z družino, sestra Milka ter drugo sorodstvo. Avtomobilist zavozil na pločnik podrl drog in količe ter izginil Padriče, Repen, Sežana, 28. decembra 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) Neznanec, ki mu je tuja last toliko kot lanski sneg, je na Trgu Stare mitnice z avtomobilom podrl najprej obcestni drog s prometnim znamenjem nato pa drugega za drugim tri, z verigo povezane količe, kakršnih se oprijemamo, da bi nas burja ne odnesla. Očividci pravijo, da je šlo za volksvvagen temne barve. Agenti letečega oddelka storilca vneto iščejo in se sprašujejo, če je to vandal, vinski bratec ali pa zlikovec, ki ga pred roko pravice peče vest. Z vespo v avto: hujšega ni bilo V ortopedski kliniki se bo deset dni zdravil 18-letni študent Marco Duiz iz Ul. Molino a Vapore 107. Pri trčenju z vespo v fiat 500, ki ga je po Mira-marskem drevoredu upravljal 51-letni Bernardino Labbate iz Matere, se je mladinec ranil po desnem ko enu, komolcu in rami in po levem zapestju. Rahle poškodbe na desni nogi je pa utrpel enako stari študent Diego Pecozzi iz Ul. Pisoni 6, ki je sedel na vespi za voznikom in bo okreval v treh dneh kar doma. Labbateju ni bilo hudega, voziloma pa tudi ne. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Zore Malalan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. SVOJCI Opčine, 28. decembra 1983 Umrl je Albert Sulčič Doma iz Križa, je bil med ustanovitelji /. prekomorske brigade V 73. letu življenja je v Sežani v nedeljo preminil Albert Sulčič, pred vojni revolucionar, nosilec partizan ske spomenice 1941 in eden od usta noviteljev I. Prekomorske brigade narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Albert Sulčič se je rodil 17. septembra 1910 v Križu pri Trstu, v ribiški družini. Tudi sam je skupaj z očetom in drugimi Križani ribaril, v glavnem na območju severnega Ja drana, ker pa so bile razmere v ribištvu takrat zelo težke si je poiskal drugo zaposlitev, in sicer pri kamnosekih. V delavsko gibanje se je vključil že leta 1926, ko je bil sprejet med mlade komuniste. Z njimi je sodeloval v številnih političnih akcijah. Leta 1928 je postal član komunistične partije Italije. Zaradi hudih političnih in gospodarskih razmer v tedanji fašistični Italiji je leta 1930 ilegalno prešel pri Postojni mejo in se nekaj časa zadrževal v Ljubljani. Nato je preko Maribora, Gradca in Dunaja prispel v Pariz, kjer se je priključil Komuni stični partiji Francije. Ker ni dobil zaposlitve in ker so ga zaradi revolucionarne dejavnosti preganjali, se je leta 1931 spet vrnil v Ljubljano, kjer se je povezal s Srečkom Vilharjem. Skupaj sta sodelovala v emigrantski organizaciji «Mlada Soča*, ki je bila pod komunističnim vplivom. Konec oktobra 1932 so Sulčiča aretirali in ga po skoraj desetmesečnem preiskovalnem zaporu, obsodili na velikem procesu v Beogradu na tri leta težke ječe, ki jih je prestal v ječi v Sremski Mitroviči, skupaj z Mošo Pijadejem, Otokarjem Kerševanijem, Srečkom Vilharjem in drugimi revolucionarji. V Sremski Mitroviči se je skupaj z drugimi tudi izobraževal in si pridobil dragoceno znanje, ki mu je pozneje močno služilo pri revolucionarnem delu. Ko so ga leta 1935 izpustili iz Sremske Mitroviče, so ga takoj izgnali iz Jugoslavije, češ da je italijanski državljan. Policija ga je odvedla do grške meje. V Grčiji je Sulčič sodeloval s tamkajšnjimi proletarci v hudih bojih, tako da so ga tudi grške oblasti v Pireju aretirale in zaprle. Grki so ga izročili italijanski policiji, ki ga je odpeljala v Trst, v vojaške zapore v Ulici Tigor. Vojaško sodišče ga je obsodilo na dve leti zapora, kazen je prestal v jetnišnici na Gaeti. Od tam pa so ga poslali v kazenski polk na Sardinijo v mesto Sassari. Tudi tu Sulčič ni miroval. Skupaj s somišljeniki, med njimi Albinom Dulcem, je organiziral partijsko celico. Domov se je vrnil leta 1938, toda čez dve leti, leta 1940 so ga ponovno aretirali in poslali na otoke Tremiti. Po kapitulaciji Italije je Sulčiču uspelo pobegniti s Tremitov in priti v Bari. Od tam se je prebil v partizansko taborišče Taranto. V Carbonari je sodeloval pri ustanovitvi I. prekomorske brigade narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, kjer je bil politični komisar II. čete Prvega slovenskega bataljona. Novembra 1943 so ga poslali na otok Korčulo, kjer je decembra sodeloval v hudih bojih proti Nemcem. Nato je preko otoka Hvara prispel na Vis, v prvih dneh januarja 1944 se je v hudih vremenskih razmerah izkrcal pri Pakoštanih, od koder je odšel proti vrhovnemu štabu v Drvarju. Dodelili so ga v I. Proletarsko divizijo, s katero se je udeležil bojev v Bosni in Sandžaku ter poslal politkomisar bataljona. Bil je ranjen, po okrevanju pa so ga postavili za političnega komisarja udarne čete X. divizije. S to enoto je sodeloval v bojih za osvoboditev Gornjeva Vakufa, Travnika, Visokega, Sarajeva, Zenice, Banja Luke, Sanskega mosta, Bihača, Kordu-na, Karlovca ter nazadnje Kočevja, Novega mesta, Krškega in Zidanega mosta. Albert Sulčič je bil nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih drugih odlikovanj. Njegova življenjska pot primorskega komunista je lahko za vzgled požrtvovalnosti in ju naštva. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri v Sežani. ALBERT KLUN Urnik trgovin za prihodnje dni V teh dneh bodo tržaške trgovine obratovale, kot sledi: — DANES, 28. dec.: v popoldanskih urah bodo lahko neobvezno odprlo trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne, ki so tedaj sicer zaprte zaradi obveznega tedenskega počitka; — SOBOTA, 31. dcc.: trgovine, ki so ob sobotah običajno zaprte, bodo tokrat lahko odprte v dopoldanskih kakor v popoldanskih urah; — NEDELJA, 1 januarja: vse trgovine bodo morale biti obvezno zaprte. Razstave V galeriji «La Bora* - Ul. Malcanton 14/C razstavlja slikar Marino Cassetti. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je v Borštu odprl Ludvik Her-vat. Toči belo in črno vino. f Čestitke Nadjo, Franka in Ivano je osrečil ANDRKJ. Srečni družini iz srca čestitajo ter želijo še mnogo sreče in zdravja Mariza, Gabrijela in Mara. Danes praznuje 12. rojstni dan naša draga VALENTINA. Vse najboljše, posebno pa mnogo uspehu v šoli, ji želijo vsi domuči. Malu Alenka pošilja teti vrhan koš poljubčkov. V TRSTU EDWARD ALBEE GOSPA IZ DUBUOUA Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 28. decembra, ob 16. uri ABONMA RED J Jutri, 29. decembra, ob 16. uri ABONMA RED I Gledališča ROSSETTl Danes, 28. decembra, ob 20.30 — red prost — bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha Diirren-matta «Romolo il grande*. Delo režira Giovanni Pampiglions. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes, 28. decembra, ob 20.30: B. Cappelletti in R. Paghi «Te voio ben Trieste* predstavlja skupina «Ex allie-vi del Ricreatorio Toti». VERDI V petek, 30. t.m., ob 17. uri — red S — četrta predstava «Andrea Chenier*. Dirigent Jose Collado, režiser Beppe de Tomasi. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana V petek, 30. t.m., ob 19.30: IX. Beethovnova simfonija - Simf. orkester slov. filharmonije. V nedeljo, 1. januarja 1984. ob 17. uri: Novoletni koncert. Naslednji dan bo na sporedu orgelski koncert. Razstave Do 30. decembra — Sprejemna dvorana — Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Jutri, 29. decembra, ob 16. in 19. uri: J. Grabowski «Volk in kozlički*. Gostovanje Mladinskega odra PDG v Avditoriju v Portorožu. Kino La Cappella Undcrground 21.00 Koncert kantavtorja Tomasa Baldassija. Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «FF. SS. cioe che mi hai portato a fare sopra Posillipo se non mi vuoi piu bene*. Renzo Arbore. Capitol Danes zaprto. Eden 17.30 — 22.15 «Mai dire mai*. Sean Connery. Fenice 17.30, 19.00, 20.30 in 22.10 «Segni particolari: bellissimo*. A. Celentano, F. Moro. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 «Sapore di mare II. - Un anno dopo*. E. Giorgi, I. Ferrari. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 «11 tassi-naro*. A. Sordi. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 «Questa e quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi. Grattacielo 17.00 — 22.30 «11 ritorno d 1 lo Jedi*. Mignon 15.00 — 22.00 «11 libro della giun-gla», risani film. Ob koncu «11 canto natalizio di Topolino*. risanka. Aurora 16.30 — 22.00 «Flashdance». Moderno 15.00, 16.30, 18.00, 19.30 in 21.00 «Brisby e il segreto di Nirnh*. risani film. Radio 15.30 — 21.30 «Marietta, porcel-lona di lusso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 — 22.00 «Dur dur... superporno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00, 17.30, 19.00, 20.30. 22.00 «Tenere cugine*. Po delu D. Hamiltona. Prepovedan mladini pod 14. letom. Alcione 16.00 — 22.00 «L’aereo piu paz-zo del mondo, sempre piu pazzo*. Razna obvestila Odbor Zveze vojnih invalidov, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev priredijo jutri, 29. t.m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4, tradicionalno novoletno družabnost. Vabljeni člani in prijatelji. V TOREK ZVEČER sem na liceju France Prešeren pozabila modro - rumeno -sivo trenerko (zgornji del). Najditelja toplo prosim, da tekfonira na številko 567-876. V JAMLJAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča (prednost domačinom). Tel. 0481/45-703 — ob popoldanskih urah. PRODAM Renault 5 Turbo, 28.000 km, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. št. 227-284. PRESITE ODEJE za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago v skladišču. Darilo drugim, darilo sebi. PREPROGE pošiljka orientalskih in modernih preprog in tekačev. ITALPLAST Trst OspedaJe 7 - TRST NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA........................ 75.500 lir POLLETNA ........................ 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še napre| nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Dorče Sardoč: TIGROVA SLED Mirko Hrovat: ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR Fran Levstik: MARTIN KRPAN, kaseta Cena zbirke: 23.000 lir Naročila In predplačila: • Preko pošte z nakazilom 23.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchl 6 — v Tržaški kn|igarni, Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. ma|a 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajur|a, Ul. de Ru- bels 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika Pokrajinska uprava potrebuje 2 varuški Tržaška pokrajina je razpisala natečaj za dve mesti otroških varušk. Kandidati morajo imeti diplomo vzgojiteljske šole. Prošnje je treba odposlati pokrajinski upravi do 21. januarja 1984. Vsa pojasnila na pokra jinskem uradu za osebje. Ul. Gep-pa 21. Včeraj-danes Danes, SREDA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 1.26 in zatone ob 12.59. Jutri, ČETRTEK, 29. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1027,7 mb narašča, vlaga 24-odstotna, veter 38 km na uro sever, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Miniussi, Mar-co Matijacic, Stefano Mervini, Talita Pintus, Annunziata Piedipalumbo, Giulia Denis, Riccardo Alberti, Roberto Ubal-dini, Andrea Catania. UMRLI SO: 84-letni Angelo Pallini, 86-letni Giuseppe Verzon, 80-letni Bole-slavo Cergol, 81-letna Elvira Prandina, 66-letni Antonio Semeraro, 91-ktna Istria F ra us in vd. Biasioli, 43-letni Sergio Re-mor, 74-letni Alessandro Tomasi, 80-letna Lucia Vidassi vd. Linassi, 76-letni Vito Pastore, 83-letni Salvatore Torrisi, en mesec star Simone Puma, 84-letna Francesca Pregare vd. Vattovec, 85-letni Giuseppe Masutti, 78-Ietni Luigi Fatto-rello, 88-letna Maria Rubino vd. Malte-se. 71 -letni Danilo Žagar, 81 letni Giovanni Degrassi, 73-letni Dino Pezzi, 86-letna Angela Fortiguerra vd. Gattuso, 82-letna Anna Giorgetti vd. Giurgola, 80-letna Giovanna Valič, 73-letni Stanislao Marsetti, 71-letni Giovanni Zoppolato, 80-letna Antonia Bussanich por. Marži, 62-letni Tullio Frausin, 39 letni Bruno Cerna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1). E23lS3MBHBI Namesto cvetja na grob Bruna Kralja darujejo prijatelji s Proseka Vato-vac, Petrussi, Passelli in Petaros 20.000 lir za pevski zbor 1. Gruden - Nabrežina. Namesto cvetja na grob Jakoba Volka daruje družina Hafner 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Jakoba Volka darujeta Vida in Darjo 15.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Silvestra Žerjala daruje Bernarda Starec 10.000 lir za KD F. Prešeren. V spomin na Zoro Malalan daruje družina Ernesto in Justa Malalan z Opčin 20.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob strica Franca Škabarja daruje Milan (Repen št. 168) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na mamo Marijo Doušak, ob 24-letnici njene smrti darujeta Gizela in Mimi 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirka v Križu. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. MENJALNICA vseh tujih valut 27. 12. 83 Ameriški dolar................1.665.— Kanadski dolar................ 1.330. — Švicarski frank................. 759,50 Danska krona.................... 165,50 Norveška krona................ 213.— Švedska krona.................... 205,— Holandski florint............... 537,50 Francoski frank............... 197.— Belgijski frank.................. 26,50 Funt šterling.................. 2.380,— Irski šterling................ 1.870.— Nemška marka..................... 605.— Avstrijski šiling................ 85,50 Portugalski eskudo............ 11.— španska pezeta.................... 10,— Japonski jen....................... 6,— Avstralski dolar............... 1.350,— Grška drahma..................... 12,50 D beb' dinar..................... 11,50 Mali dinar........................ li,— (nete BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FlLZt 1Q - 61-4«aS . V izvedbi skupine Teatro studio Ponovno izgubljeni Molierovi «Nadležneži» Igrati skorajda neznano Molierovo komedijo, lahko pomeni zanimivo dogodivščino, seveda, če so jasni cilji, zaradi katerih smo si prav tisto igro izbrali. Skratka, gledališče ne more obtičati ob veselju literarnega zgodovinarja, ki odkrije zaprašeno, pozabljeno knjigo in najde v njej deviške pašnike za svoj analitični entuziazem. Gledališče mora določen tekst zaigrati tako, da je «za današnjo rabo». Govoriti mora gledalcem tu in danes. Mlada tržaška gledališka skupina «Teatro studiov je s svojim gledališkim prvencem, to je - Molierovimi «Le.s Facheauzi) (Nadležneži), obtiča la v pasti, ki jo je morda sama izbira teksta nosila v sebi. Skratka, na vpra šanje, kaj bi z «Nadležnežh, ni znala skupina jasno odgovoriti. V prijetnem gledališču sredi prav tako prijetnega mesteca Cremona se je past sprožila. Ob prvencih se pač to rado zgodi, posebno, ko določene izbire niso dobro opredeljene. Tržni in drugi zakoni so lahko do Moliera in še posebno do teksta, ki ni bil igran več kot stoletje, prijazni, gledališko delo pa je nekaj drugega, na odru so pač gledališka pravila samo gledališka. Tekst sam nudi razne možnosti in terpretacije in igranja, vendar nujno potrebuje temeljito dramaturško obdelavo, saj se le tako odprejo stvarne možnosti, da živijo «Nadležneži» v govorici, ki je odprta našemu času in tudi zanimiva. Prav pomanjkanje jasne in temeljite dramaturške obdelave je v bistvu zaustavilo celotno delo. Režiser Franco Gervasio ni znal iti preko nekaj domislic; nit pred stave se mu je trgala tako, da so se liki in situacije poplitvili brez pra ve izrazne moči. Imeli smo celo občutek, da igralci pogostoma «brišejot tekst, namesto da bi ga izostrili. Sploh so igralci doživljali nelahko gledališko uro. Imeli so namreč celo probleme pri povezovanju posameznih trenutkov, dialogov in prehodov iz monologov v zborno igro. To pa je najjasnejši dokaz, da osnovni tloris predstave ni bil dobro preštudiran in za črtan. Tudi zaradi tega je postalo skoraj nemogoče ustvariti junake, ki bi bili duhoviti in polnokrvni. Mauro Likar je v svoji vlogi (osred nji) Erasta deloval odsotno, neizrazito, kot da ne najde pravih vezi z igro. Vlogo njegovega sluge Collicel-lija je odigral Maurizio Solda, ki je vlil v svoj lik največ «ognja», čeprav je tudi njemu manjkala neka jasna smer. Mlada igralka Marina Calcagno ni šla preko «pnrojene» gracioznosti, medtem ko je Marino Pagotto tkal v ozadju lik, ki bi lahko odigral svojstveno povezovalno vlogo, seveda, če bi bila zgradba predstave jasnejša, tako pa je zadeva ostala brez učinka. Sceno je pripravil Eugenio Gugliel-minetti, vendar se njena funkcija ni povzpela preko določenega dekora in včasih celo ovirala potek igre, posebno, ker ni bilo na odru gibljivih elementov. Na majhnem prostoru je igra potekala predvsem v ospredju, «glo-bina» pa je ostala prevečkrat neizkoriščena. K temu gre dodati še slabe luči, ki so predstavi bolj nagajale, kot pa pomagale. Glasba Alfreda La cosegliaza je bila \ % til 1 1 H I f H)UI f J m,ATI :l J STIČNO1 DRUŠTVO RADOVI -JftCA ČIROM.O I II.A 11 I ICO SANOANIH I SE UT RAZTAVA ZNAMK ’*> - 1(1 Auguit 1981 Vs*i» « RADOVU1CA rVti) ul h Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah V mesecu novembru so v treh sfo-venskih občinah na Goriškem vpisali razmeroma malo premikov. Vsekakor poglejmo podatke, ki so nam jih posredovali matični uradi posameznih občin. DOBERDOB Rodil se je Kristjan Lavrenčič. Umrla sta Olga Lavrenčič in Giu-stino Cargneli. Oklice sta objavila Luciano Forna-sari in Milena Kavčič. Poročil se ni nihče. Tri osebe so se preselTe v občino, dve pa sta se odselili. SOVODNJE Rodila se je Sonja Bin. Umrli so Pavla Rojec, Guerrino Marson in Ivan Petejan. Oklicov ni bilo. Poročila sta se Paolo Pajarin in Maria Grazia Zotti. Priselile so se štiri osebe, odselitev ni bilo. ŠTEVERJAN Rodila se je Karin Dornik (rodila se je zadnje dni oktobra, zato je nismo mogli vključiti v prejšnji mesečni pregled). Smrti in oklicev ni bilo. Poročili so se Luciano Braida in Antonella Gregori ter Davil Pintar in Nadia Fontan. V občino se ni priselil nihče, odselilo pa se je pet oseb. Silvestrovanje V Kulturnem domu bo v soboto silvestrovanje z večerjo v priredbi Mladinskega krožka. Za glasbeno zabavo bo poskrbljeno v raznih prostorih-Igrali bodo ansambel Ara Macao, piano bar, na voljo bodo tudi plošče. Rezervacije še danes na ZSKD v Ulici Croce 3 v popoldanskem času. Doberdobska hranilnica v Ii Territorio Z deseto številko revije II territorio, ki je izšla te dni, so presegli 1.100 strani in vsega skupaj prodali 20.000 izvodov. To je brez dvoma uspeh za revijo, ki je nastala na pobudo večnamenskega kulturnega središča v letu 1978. Hotela je biti nekak protiutež goriškim revijam, ki obravnavajo predvsem Gorico in v katerih so predvsem zgodovinski spisi. Revija II territorio je v teh letih (kljub lanski finančni krizi) dokazala, da zna ceniti tako sodobno dogajanje kot preučevanje preteklosti. V reviji so našli mesto tudi slovenski avtorji in ob koncu vsake številke je tudi slovenski povzetek člankov. V zadnji, deseti številki časnikar Marko Wallritsch piše o doberdobski hranilnici, ki je letos praznovala 75-letnico ustanovitve. O tem smo sicer v slovenskem časopisju že brali izpod peresa istega avtorja, pomembno pa je da so sedaj za ta naš kreditni zavod in njegovo razburkano zgodovino izvedeli tudi italijanski bralci (ne smemo pozabiti da prodajo 2.000 izvodov te revije). Waltritsch podaja tudi prikaz širšega slovenskega zadružnega gibanja m Goriškem. V tej številki pa so članki o Per-tinijevem obisku v Tržiču, o življenju društev (tudi slovenskih) na Goriškem, o zaščiti okolja rečice Cava-na (avtor E. Rosmann). Agostino Pi-rella, nekdanji ravnatelj goriške psihiatrične bolnišnice, objavlja po več letih svoja razmišljanja o takratnih znanstvenih poizkusih Basaglieve ekipe za osvoboditev umobolnih. O delavskem gibanju v Tržiču pišeta Marina Rossi in Silvano Benvenuti, o dvomljivem liku Oberdanka pa Renato De Marži. V tej številki najdemo tudi spise Biagia Marina, Edde Serre in Anne Vecchiutti, ki so literarnega značaja. Daljši spis je posvečen pustnim tradicijam v Tržiču, najdemo pa tudi spis o restavratorskem delu fresk v tržiški mestni palači. Zanimivost tvorijo seznam diplomskih nalog na italijanskih univerzah o tržiškem območju, seznam knjig z deželno tematiko, ki so na razpolago v knjižnici centra v Ronkah, kot tudi razpredelnice o zaposlitvi nz Goriškem. Ob koncu pa najdemo še kazalo vseh spisov, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah revije. Med temi so jih kar precej prispevali slovenski avtorji na slovensko tematiko. Maria Corsini Armani je napisala «Gli Sloveni del Territorio ieri ed oggi» (št.l/ 1978). Karel Černič in Pavel Stranj sta prispevala več spisov: «11 lungo Medioevo degli Slovenb (št.1/1978); «La maturazione nazionale slovena, sorgono le contraddizioni: borghesia, contadini e nazionalismh (št. 2/79); «L'internazionalismo difficile tra i socialisti giuliann (3/79); «La soluzione del problema slavo nella Venezia Giu-lia» (4/80). V številki 8 iz leta 1983 je Karlo Černič napisal «Lovre... kdo bo tvoje hlače nosih, spis o dober-dobskem pustu. Jan Zoltan iz Nove Gorice pa je v številki 3/79 napisal «11 ruolo del libro nella zona orientale mistilingue della Repubblica della Slo-venia». Aleksandra Devetak in D. Cal-ligaris sta napisala v 2. številki (1979) članek o etnografskem raziskovanju v Zagraju. Seveda je o Slovencih govor še v vrsti drugih spisov italijanskih avtorjev. — S.... TONE SVETINA Med nebom in peklom ____________ 25. ____________ Obisk je odložil zavoljo del pri preurejanju domačije. Ko je popravil strehe vseh treh poslopij, ki so ležale v obliki črke U proti dolini, je še nekaj dogradil. Zimske mesece, k0 ga je oviral sneg, je izkoristil za notranje ureditve. V hlevu in na skednju je napravil skrivališče. Bil je tesar, lesa je imel dovolj iz lastnega gozda, in v užitek mu je bilo, ko je usposabljal svoj dom za trdnjavo, ki bo kos tudi nepredvidenim preizkušnjam. V hišni kleti sta z očetom skopala pravi bunker, ki je imel zunaj zračnik in v leseni lopi zasilen izhod. Vsa ta dela so se toliko zavlekla, da je šele na spomlad zapregel konja in se odpravil od doma. Z lahkim tovornim vozom, na katerega je naložil nekaj oglja za kovače, se je odpeljal v mesto ob reki. Bratu pokojne žene, Andreju, delavcu v lesni industriji, je pripeljal nekaj jabolk. Andrej je imel Osojnika za nepolitičnega človeka, odmaknjenega v nedostopne gmajne, za čudaka, ki sovraži Italijane, ne razume pa delavskega gibanja. On, Andrej, je bil že dalj časa vključen v komunistično celico. Osojnik se ni izdal, da je pri Tigru. Ne le zato, ker so komunisti gledali tigrovce z nezaupanjem, temveč tudi zato, ker ni vedel, če bi Andrej vzdržal v rokah policije. Bil pa je presenečen, ko je izvedel, da se je Andrej pravkar vrnil iz zapora. Na široko mu je razlagal, kako je OVRA zaprla večje število sumljivih Slovencev v mestu. Varnostni komisar jih je trdo prijemal. Zasliševali so jih nekaj noči nepretrgoma, jih pretepali in jih nalivali z ricinusovim oljem. Hoteli so iz njih izsiliti priznanja, da so tigrovci ali pa pripadajo komunistični partiji. Pa tudi za «kanale» prek meje so se zanimali. »Osojnik, tako ti povem,» je dejal Andrej. «Ne bi jim rad padel še enkrat v roke!« Zavihal je rokave in odpel srajco. Pokazal je nezaceljene sledove biča. «Osojnik, tudi zate so se zanimali, ker se ustavljaš pri nas. Pazi se!« «Jaz se ne ustavljam samo pri tebi. Mene ne bodo! Brez skrbi bodi!« «Zakaj pa tebe ne?! Tudi tebe lahko potlači noter kak znanec, kakor je mene!« «Prvič me ne bodo zato, ker se ne ukvarjam s politiko. Drugič, ker jim ne bom dal nobenega povoda. Sicer pa vedo, da jim reven hribovski kmet ne more škodovati. Kaj si pa mislim, ne bom nikomur razlagal.« «Dobro, Osojnik, če je tako. Tu so ljudje zastraženi. Italijani zapirajo tudi takšne, kot si ti, ki nimajo nič nad sabo.« Povedal mu je, katere ljudi so imeli v zaporu, in tudi, katere vabijo v izdajstvo ali med fašiste. Ko je Osojnik izvedel, kako piha veter v mestu, kako se ljudje obnašajo in kaj počno Italijani — vojska, karabinjerji in policija — se je poslovil in se odpeljal naprej. Ob vozu je veselo skakljal nje- gov ovčarski pes in mahal z repom. Ustavil se je pri kovaču Nejčku na bregu. Iz kovačnice je odmevalo enakomerno udarjanje kladiv po razbeljenem železu. Ob vodi se je vrtelo kolo, ki je gonilo meh. Osojnik je razložil nekaj vreč oglja k vratom in zavpil v delavnico: «Oglje sem ti pripeljal!« S kovačem sta bila skupaj v Galiciji. Mož je bil v ruskem ujetništvu, pa se je vrnil od tam okužen z idejami o prevratih in splošni enakosti. Prva leta po vojni je govoril le o svetovni revoluciji — vsakemu, ki ga je hotel poslušati. Ko so ga Italijani nekajkrat premlatili, je utihnil. Kovač je Osojniku postregel z vinom in malico. Umaknila sta se iz delavnice v kuhinjo. Žena ju je pustila sama, da sta lahko udrihala po Italijanih in tistih slovenskih dobičkarjih, ki so se jim uklonili zavoljo gmotnih koristi. Zgražala sta se nad trgovci z mesom, ki so bogateli tudi v letih nastopajoče krize, in po špekulantskih gostilnah, ki so spričo množice gradbenih delavcev, vojakov in obmejnih uradnikov rasle kot gobe po dežju. Mesto ob reki je bilo podobno vojnemu taboru; prepolno je bilo vojakov in tujcev, ki so bili zdaj že v veliki večini. Osojnik, ki je bil v svoji samoti kralj, saj se njegovi domačiji še ni približal Italijan, se ni čudil, da se celo tako trdnih in klenih ljudi, kot je kovač Nejc, lotevata žalost in malodušje. V oceni sta si bila edina, da nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo — le čakanje na novo vojno je lahko rešitev. Ko sta si olajšala duši, je kovač plačal in naročil še en voz oglja. Osojnik se je poslovil. Po drugem dnevu finala Davisovega pokala Avstralci v vodstvu V igri dvojic sta McNamee in Edmondson odpravila Nystrdma in Simonssona S prepričljiv zmago v igri dvojic je Avstralija naredila lep ko.uk proti o-svojitvi letošnjega Davisovega pokala. McNamee in Edmondson sta z zelo dobro igro brez večjih težav strla od por Švedov Jarryda in Simonssona, ki sicer veljata za zelo dober in ui gran par. Včeraj pa sta bila Avstralca najbrž za vsakogar nepremag'jiva, saj, kot je priznal aam njihov kapetan Freser, sta odigrala eno svojih boljših tekem, čeprav sta letos že o-svojila prvo mesto v Wimbledonu. McNamee, ki običajno igra skupaj z McNamaro (ta je sedaj poškodovan), je bil zares izvrsten, Edmondson pa mu je bil več kot v solidno oporo. Pri Švedih pa je odpovedal Jarryd, ki je kar trikrat odstopni nasprotnikom prednost servisa in je še px>sp>ešil konec dvoboja. Po prvih dveh setih, ki sta se končal s 6:4 in 6:4, stia se Šveda opomogla in vodila z 2:1, nakar se je glede napak Jarrydu pridružil še Simonsson in spopada je bilo kmalu konec. Zadnji set se je namreč končal s 6:2. Dvoboj med avstralskima veteranoma in mladima Švedoma je trajal 1(M minut. Pred današnjim tretjim, odločilnim dnevnem je v najbolj kočljiv položaj zašel Šved Nystriom. Dvajsetletni i gralec, ki je v zadnjem hipu, v vr tincu polemik zamenjal Jarryda, kot drugega posameznika ekip)e, ima «na grbi* poraz iz prvega dne proti Fitz geraldu, kar prav gotovo ni okrepilo njegove samozavesti. Sedaj pa mora v prvem srečanju dneva nujno zmagati proti osemnajstletnemu Ca shu, sicer bi si Avstraija predčasno zagotovila px>kal. Če bo Nystromu vendar uspel podvig bo Švedsku od ločno na boljšem. Mats Wilander je namreč v zadnjih časih odlično na predoval tudi v igri na travnatih i-griščih, kljub temu, da mu je šele 19 let. Ob koncu včerajšnjega dvoboja sta kapetana obeh moštev izjavila naslednje: Neal Fraser (Avstralija): »Mislim, da lahko osvojimo Davisov pokal. Ni važno, s kakšnim izidom, ali s 3:2 ali s 4:1. Oba naša posa meznika lahko prideta do odločilne točke. Hans Olsson (Švedska): »Gotovo smo zašli v težek px)ložaj, a do konca manjkata še dva dogodka. Nystrom lahko premaga Casha, na- to pa bo od očil Wilander. Poudarjam pa, da nismo nikoli podcenjevali nasprotnikov, kot nekateri pravijo.* Medtem pa je angleška teniška zveza sporočila, da bo dvoboj prvega kola Davisovega pokala 84 med Anglijo in Italijo 24., 25. in 26. februarja v Telfordu, le nekaj kilometrov od Birminghama. • 1TALIA - POLJSKA. V okviru priprav na predolimpijski odbojkarski turnir v Barceloni bo Italija igrala jutri v Parmi prijateljsko srečanje proti Poljski. e SLALOMA NI BILO. Zaradi prehudega vetra je včerajšnji mednarodni ženski slalom v Soriški planini odpadel. • FRANCESCO MOSER bo jutri od potoval v Ciudad Mexico, kjer bo konec januarja skušal izboljšati svetovni rekord v enourni vožnji, ki ga je leta 1972 prav v tem mestu postavil Eddy Merckx. V 11. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige Zopet tesen poraz Ljubljančanov V Sarajevu so za dve točki izgubili proti Bosni Bosna — Olimpija 92:50 (53:47) 'OLIMPIJA: Subotič 26, Hauptman 12, Todorovič 13, Vilfan 28, Kotnik 10, Šantelj 1. SARAJEVO — Ljubljanska Olimpija še nikoli ni bila tako blizu zmage kot sinoči v 11. kol u prve jugoslovanske lige v Sarajevu proti Bosni. Ljubljančani so namreč v zadnjih minutah dvakrat vodili za štiri točke razlike (83:79 in 85:81), te prednosti pa niso znali izkoristiti, tako da so px)tem tudi tesno izgubil z dvema točkama razlike. V zadnjih sekundah sta pri metu odpovedala prav najboljša Olimpijna košarkarja Vilfan in Subotič, ki sta zgrešila nekaj odločilnih košev in tako Olimpiji ni uspel velik podvig, ki bi dal moštvu novega samozaupanja. Predvsem pa bi bili za 'jubljansko e-kipo osvojeni točki še kako koristni za trenutno dokaj slab položaj na lestvici. Kljub porazu pa gre omeniti, da so Ljubljančani tudi v tem srečanju pokazali napredek, kar daje dobro u- pati za nadaljnje prvenstvene nastope. Naj omenimo, da sta bila sinoči v vrstah Sarajevčanov najuspešnejša Varajič, ki je dosegel 25 točk, in Be-naček (18). Od ostalih sinočnjih srečanj vsekakor preseneča poraz Borca v Skopju proti Rabotničkemu, medtem ko sta Crvena zvezda in Šibenka po pričakovanju zmagali. Danes bosta na sporedu ostali dve tekmi tega zadnjega ko'a prvega dela prvenstva. Srečanje v Zagrebu med Cibono in Partizanom pa bosta neposredno prenašali tudi ljubljanska in Fer>rska televizija s pričetkom ob 17. uri. SINOČNJI IZIDI 11. KOLA Bosna - Olimpija 92:90 Crvena zvezda - IMT 83:76 Rabotnički - Borac 106:91 Šibenka - Jugoplastika 80:70 Cibona - Partizan danes Budučnost - Zadar danes • ZGLEDNA KAZEN. Argentinska košarkarja Pablo Leon in Alberto Ce-lotti sta bila izključena za kar 99 let, ker sta pretepla sodnika. Domači športni tisk piše, da je bila kaaen zgledna. 15 let košarke v Ajdovščini Košarka je prav gotovo eden izmed najbolj priljubljenih športnih panog v severno primorski regiji in še posebej v Ajdovščini, kjer je dosegla lepe uspehe. Letos v Ajdovščini bodo proslavili 15 let košarke. Športni delavci iz Ajdovščine se namreč že dolgo pri pravljajo na proslavo ob tej 15-letnici. V kinodvorani bodo pripravili razstavo, ki bo prikazala uspehe in razvoj tega športa, ki se je v Ajdovščini vzniknil ravno v času velikih uspehov jugoslovanske košarke. Predvideno je, da bodo v okviru proslave organizirali tudi košarkarski turnir, na katerega bodo povabili nekaj drugoligaških moštev. Predvideva se, da bo sodelovala na turnirju tudi kaka zamejska ekipa. Žico še ni ujel «Udinesejeve igre» Žico je v Rio de Janeiru brazilskim časnikarjem izjavil, da se ni še privadil načinu igranja pri Udineseju. Brazilski as, kot pravi profesionalec, ni iskal nikakršnih polemik pri svoji oceni igre Udineseja. Dal je le objektivno in zelo izčrpno analizo o Udinesejevi igri. Dejal je, da je moštvo še doka.) neizkušeno. Priznal je tudi, da v zadnjih srečanjih ni igral najbolje zaradi gripe. O načrtih Udineseja pa je pristavil, da se moštvo lahko uvrsti med prvo šesterico in da lahko doseže tudi višje mesto in s tem tudi uvrstitev v pokal UEFA. G. Chinaglia izključen do 28. 2. 84 Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zaradi nešportnega obnašanja in izjav izključila predsednika Lazia Giorgia Chinaglio do 28.2.1984. Lazio pa bo moral plačati 12 500.000 lir kazni. V A ligi pa sta bila za dve koli izključena Podavini (Lazio) in Pedrinho (Catania). V B ligi pa sta za dve koli izključena Bivi (Gatanzaro) in Chiara (Lecce), za eno kolo pa: Benedetti (Perugia), Cerone (Pescara), Maestripieri (Campobasso) in Todesco (Como). Maradona kmalu zopet na igrišču Argentinski nogometaš in vezni igralec Barcelone Diego Maradona, ki se je huje poškodoval med prvenstveno tekmo, bo zopet začel trenirati 3. januarja 1984. To je izjavil Cesar Luis Menotti, trener Barcelone. Maradona doslej gotovo ni imel sreče pri Barceloni. Komaj si je namreč opomogel po poškodbi gležnja (lani septembra), pa je bil žrtev nove poškodbe, ki mu jo je povzročil branilec Atletdca Andoni Goicoechea. Nogometaš ljubljanske Olimpije J. Voljč «Ne bomo izpadli» S srečanja Bor-Slovan Društvi Bora in ljubljanskega Slovana sta se prejšnji teden srečali kar v sedmih prijateljskih'tekmah. Na sliki: posnetek s prijateljskega srečanja članov Moška odbojka na Goriškem Januarja 1. divizija Januarja se bo na Goriškem pričelo prvenstvo L maske odbojkarske divizije, na startu katerega je letos kar pet slovenskih ekip (Naš prapor, O-lympia, Val, Sovodnje in Soča). Ekipe so razdeljene na dve skupini, najprej pa bodo na sporedu boji v skupini B (pričetek 4. januarja), medtem ko se bo skupina A pričaa šele februarja. V skupini A so bile vključene ekipe z ožjega področja goriške občine do Krmina in sicer Val, 01ympia, Liber-tas Gorica, Naš prapor, Lucinico, Li-bertas Capriva in Mossa. Napovedujejo, da bo prvenstvo precej izenačeno, zato je težko predvidevati, kateri ekipi bosta napredovali v finalni del za prestop v D ligo. Brez možnosti niso niti naše šesterke. Naš prapor bo domače tekme igral v telovadnici Kulturnega doma ob četrtkih (20. uri), Val v štandrežki občinski telovadnici ob petkih (ob 19. uri), Oiympia pa v isti telovadnici, vendar ob ponedeljkih s pričetkom ob 19.30. Včeraj nas je v redakciji obiskal nogometaš Janez Voljč, ki že osem let nastopa za ljubljansko Olimpijo. Voljč (letnik 1957) je svojo nogometno kariero pričel pri Cerknici nastopal je tudi za slovensko reprezentanco, leta 1975 pa je prestopil k Olimpiji. «Prvi del jugoslovanske nogometne lige se ni končal najbolje za Olimpijo. Kje so vzroki tako slabe uvrstitve?* «Mislim, da so vzroki v tem, ker smo v tej sezoni izgubili kar pet igralcev. Od le-teh pa so bili kar štirje nosilci igre. To so Elsner, Bošnjak, Budimčevič in Iskra. Odsotnost takih štirih igralcev bi verjetno tudi Hajduk, Dinamo ali kak drugi klub težko prebolel, ne pa Olimpija, ki je imela že takrat le 20 nogometašev. Sedaj pa jih ima le 15. To je bil vsekakor glavni vzrok. Drugič: sodniki so nas gotovo oškodovali vsaj za tri ali štiri točke.* «Kako to?» «Verjetno, ker so nas že prej odpisali.* «Je prvenstvena lestvica realna? Katero moštvo vas je najugodneje presenetilo, katero pa razočaralo?» «Začel bi kar pri koncu. Najbolj me je razočaralo zabrebški Dinamo, ki je skoraj v celoti ohranil lansko moštvo, vseeno pa se je skoraj do konca z nami borilo na spodnjem delu' lestvice. Najbolj prijetno pa me je presenetila Rijeka. Verjetno ste pričako vali, da bom omenil Prištino. Pri tem pa je treba omeniti, da je izredno težko igrati v Prištini, kjer je skoraj nemogoče zmagati. Lestvica pa je po mojem realna. Velika četverica je popustila, zato ni več moštva, ki bi izstopalo.* «Dosedanja značilno letošnjega pr-vestva?». «Značilnost tega prvenstva je gotovo velika izenačenost. Marsikateri menijo, da je bilo letos preveč grobe igre. S tem pa se ne strinjam. Kakovost igre pa je nekoliko padla.* «Je prvenstvo odkrilo nove talente?» «Letos zelo malo. Med mladimi igralci, ki so se izkazali, bi omenil Čelica (Hajduk), Stojkoviča (Radni-čki Niš) in seveda našega Katanca. To so trije nogomotaši, ki bodo v našem nogometu gotovo nekaj pomenili.* «Se bo Olimpija rešila pred izpadom iz lige?* »O tem ne dvomim. Sicer pa o tem nihče ne dvomi tudi v Sloveniji. Mislim, da toliko smole v drugem delu prvenstva, kot smo jo imeli doslej absolutno ne moremo imeti.* «Kaj menite o lepem uspehu jugoslovanske reprezentance in o možno sti le te na sklepnem delu evropskega prvenstva v Franciji?* ««Zelo srečno smo se uvrstili na to evropsko prvenstvo. Že v Cardif fu smo izenačili osem minut pred koncem tekme, v Splitu pa smo dosegli zmagoviti gol kar v zadnji minuti. V Franciji mislim, da lahko naša reprezentanca nekaj le doseže, saj so se za sklepni turnir uvrstile objektivno slabše reprezentance od naše.* «/n še kaj menite o italijanskem nogometu in o italijanski reprezentanci?* «Italijanska reprezentanca je bila letos gotovo največje razočaranje v Evropi. Ena zmaga v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, in še to proti Cipru, pomeni gotovo veliko razočaranje za svetovne prvake. Italijanski nogomet pa mi je všeč.* (B. Lakovič) 999 ■LC1 še 41 dni nas loči od začetka 14. zimskih olimpijskih iger, ki bodo od 7. do 10. februarja 1984 v Sarajevu. V teh dneh, ko je sneg že obilno pokril planine okrog glavnega mesta Bosne in Hercegovine in ko je tudi mesto samo odeto z belo odejo, so v Sa rajevu zadnje mrzlične priprave na pričetek iger. Olimpijski objekti in naselja so dograjeni, potrebne so samo še zadnje olepšave. Vse je v du hu nestrpnega pričakovanja in izpopolnjevanja ter piljenja organizacijskih struktur ter konkretnih nalog za izvedbo te največje športne prire ditve, ki je bila kdajkoli v Jugoslaviji. Obisk v olimpijskem mestu utrdi prepričanje, da Sarajevo in z njim vsa republika BiH živita za olimpia do. O tem ne govore le zunanji znaki, napisi, simboli, zastave; na to o pozarjajo prebivalci, njihove besede Sarajevo je že nared za organizacijo velike športne prireditve - 14. Z01 in obnašanje. Vtis je, da je postala organizacija olimpijskih iger skrb vseh občanov, ki hočejo dokazati, da je Jugoslavija sposobna organizirati tako mogočno prireditev. V tem srni slu je mogoče razumeti tako vse stranski in vsesplošni interes tudi najpreprostejših ljudi. In o tem se je nekajkrat med rednimi obisk prepričal sam predsednik svetovnega olimpijskega odbora Samaranch, ki je večkrat izrazil prepričanje, da bodo sarajevske igre najuspešnejše olimpijske igre doslej. Jugoslavija Se zaveda, da je za njo to izjemen dogodek. Kot sta med našim obiskom v Sarajevu poudari la predsednik organizacijskega odbo ra olimpijskih iger Branko Mikulič in podpredsednik Aziz Hadžihasano vič, so igre priložnost, da se dokaže svetovni javnosti kvalitete in sposob nosti organizacije ter da se s tem opraviči zaupanje, ki je bilo Jugo slaviji izkazano, ko je bil leta 1978 sprejet sklep o dodelitvi organizacije zimskih iger mestu Sarajevu. Ni namreč naključje, da so zimske igre prvič v zgodovini zunaj kroga zahodnih industrijsko bogatih držav in da je bila Jugoslavija izbrana za prvega organizatorja v državah v razvoju. Hkrati je bilo podčrtano, da je olimpiada velika priložnost, da se naravno bogato in prelepo območje Bosne in Hercegovine trajneje in dolgoročno usmeri v razvoj zimske ga turizma. Izgrajeni so bili izjem no lepi objekti, olimpijske igre pa vsiljujejo, da se razvije primerna turistična ponudba na kvalitetni med narodni ravni. Skrb, da bi omenjena prireditev sprožila pozitivne gospodar ske posledice po zaključku iger, je zelo prisotna že danes, saj je bila ustanovljena posebna delovna organi zacija s 3.000 zaposlenimi, kateri bodo predani vsi olimpijski objekti in na kateri bo slonelo glavno breme za najboljše izkoriščanje vseh struk tur. Ne nazadnje so postale olimpijske igre priložnost za afirmacijo jugoslovanske enotnosti. Mimo nekaterih dilem glede umestnosti tako zahtev ne prireditve v težkem gospodarskem momentu, gre povedati, da so v iz gradnji objektov in v organizaciji sodelovali strokovnjaki, projektanti, gradbeniki, delovne organizacije in drugi iz vseh jugoslovanskih repu blik. Breme izgradnje so nosila podjetja iz vse države, posebej vidna je bila prisotnost podjetij iz Sloveni je. Hkrati gre tudi podčrtati velik uspeh akcije donatorstva, s katero so v vsej Jugoslaviji zbrali znatna sredstva; samo v BiH se je odzvalo nad milijon in dvesto tisoč oseb, ki so prispevale za uspeh iger. Na prvi pogled se zdi čudno, da je mogoče v osrčju Balkana prirediti zimske olimpijske igre. Vendar leži Sarajevo (mesto s približno 450 tisoč prebivalci) 518 m nad morjem v kotlini, ki je obkrožena z visokimi gorami Bjelašnico (2.067 m). Treska-vico (2.088 m), Jahorino (1.674 m), Trebevičem (1.629 m) in Romani jo (1.674 m), kjer se sneg pogosto za držuje več kot pol leta. V meteorološki postaji na Bjelašnici zatrjujejo, da je bilo v času, ki je izbran za igre, v zadnjih sto letih vselej obilno snega. (Suadam Kapič) (Nadaljevanje sledi) j/i J Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza ijij J Jadran, «fenomen» ne samo naše športne dejavnosti temveč vse naše skupnosti Nadaljujemo drugi del okrogle mize o Jadranu, ki so se je udeležili: dr. Drago Gantar (predsednik ŠZ Jadran), Rajmund Kralj (Jadranov tehnični vodja), Andrej Žagar (Jadranov trener), Peter Žerjal (kapetan Jadranovega članskega moštva), Marko Ban in Boris Vitez (Jadrano va igralca), Henrik Lisjak (predsednik ŠD Kontovel), Igor Čuk (pred sednik ŠD Breg), Mitja Race (predsednik ŠZ Bor), Antek Terčon (pred sednik ŠD Sokol), Egon Kraus (predstavnik ŠD Polet). Zakaj niso uspeli v najeti Maura Cuka • Na odbor letijo hude kritike, da ni uspel najeti Čuka, ki bi moštvu še kako koristil... Gantar: «0 tem argumentu je bilo precej napisanega, še veliko več izgovorjenega in mnogo kritik so bili deležni tisti, ki so bili zadolženi, da bi to pobudo izpeljali. Lahko bi za čel pri tem, kako se je pobuda zaključila. Ko so se vrata zaprla na način, na kakršen so se pač zaprla, smo u-gotovili, da krogi in odločujoči či-nitelji okrog Biča niso imeli resnega namena odstopiti Čuka. Ugotovili smo in prepričan sem, da se v tej ugotovitvi ne motimo, da je šlo za čisto enostavno in golo maščevanje nad fantom, ki se pač ni uklonil njihovi želji, njihovemu predlogu, da zapusti Trst. Glede razgovorov lahko rečem, da so bili precej odprti, da so potekali v nekem prijateljskem vzdušju, da smo naleteli na nekatere elemente, ki so bili pripravljeni Maura odstopiti. Ko pa smo se drugič, tretjič sestali, smo dobili vtis, da so to naklonjenost nekaterih članov njihovega odbora v lastnih vrstah nekoliko premleli in prerešetali in da je počasi prihajalo do spremembe, tako da je v zadnjem trenutku prišlo do odkritega negativnega odgo- vora. Vprašanje je, če bi dobili Ču ka, če bi ponudili, recimo, osemdeset ali sto milijonov. Še danes dvomim, da bi lahko prišlo do rešitve v tem smislu. Verjetno bi prišlo, toda mi smo vso zadevo od vsega začetka oslonili na drugačne kriterije. Nikoli nismo bili pripravljeni na zbiranje take vsote in se nismo hoteli odpovedati tistim načelom in kriterijem, na katerih se je takorekoč u-resničila ideja Jadrana. Če bi do tega prišlo, kako bi našim fantom lahko pogledali v oči in odkrito zagovarjali naše principe? Vsak trenutek bi nam lahko očitali: za ta primer ste imel denar, torej ni tistih finančnih težav, o katerih se vedno pogovarjamo in z njimi opravičujemo.* Pogovori se bodo nadaljevali • In prihodnje leto, se bodo pogovori z društvom Bic okrog Čuka nadaljevali, sicer ne v obliki nakupa, ampak da bi k Jadranu prestopil na posodo? Gantar: «Kaj bo možno za prihodnjo sezono, je veliko odvisno od tega, kaj Bic namerava s Čukom.* Kraus: «Naš predlog je bil konkreten. Za Čuka smo ponudili dva krat več od vsote, za katero ga je Kontovel pred leti odstopil, vendar so se nam pri tem smejali. Najprej so predlagali sto milijonov in kot zadnja najbolj ugodna ponudba osemdeset milijonov. Bila je gola utopija, da bi lahko tako vsoto zbrali, ne glede na to, kaj bi lahko ostali mislili. Zato smo za razgovore napeljali na posojilo, in sicer enoletno. Tedaj je namreč neki navijač ponudil svojo pomoč, če gre za sprejemljivo vsoto. Ko smo to predlagali Biču, so odvrnili, da bodo pomislili, dokončen odgovor pa je bil — ne! Tudi moj vtis je bil ta, da niso hoteli pristati na nobeno drugo inačico, razen tisto, ki so jo od vsega začetka zagovarjali.* Novih odbornikov ni • Že lani je predsednik Gantar izjavil, da odbor potrebuje nove in sveže sile. Kaže pa, da večjega odziva ni bilo. Ni to znak, da je v našem športu vprašanje kadrov še kako zaskrbljujoče, kajti ni dvoma, da ni Slovenca v Italiji, ki bi ne navijal za Jadran, neposredno, z delom v odboru, pa mu ne pomaga. Kraus: «Rekel bi, da imamo veliko ljudi, ki se s športom ukvarjajo in ki so že tako angažirani pri svojih domačih športnih društvih, da nimajo časa, da bi lahko še pomagali Jadranu oz. kakemu društvu. Če u-poštevamo, da so poleg ■ tega nekateri angažirani še v drugih prosvetnih društvih ter organizacijah, je potem slika jasna. Moram reči, da smo nekaj ljudi dobili. Da jih ni več, je morda vzrok ta, da se ti 'neangaži-rani ljudje’ nekje bojijo pristopiti k društvu, ker verjetno mislijo, da morajo imeti kdove kakšne izkušnje. Mi slim pa, da bi se dalo marsikaj še narediti, če bi sprožili neko propagandno akcijo po sredstvih javnega obveščanja ali kako drugače začeli i-skati osebne stike z ljudmi, za katere vemo, da so navdušeni navijači in niso angažirani, vsaj ne v veliki meri, pri drugih društvih in organizacijah.* Terčon: «še nekaj bi dodal. Menim, da je problem kadrov pri Jadranu popolnoma isti kot pri vseh naših organizacijah, tako športnih kot gospo darskih, kultumo-prosvetnih in političnih. Jadran pa ima za sabo največjo maso ljudi in če bi torej preko sredstev javnega obveščanja, od radia do časopisov apelirali nanje, mislim, da bi med njimi našli nekaj takih, ki bi priskočili na pomoč.* Race: «Mislim, da bi problemom kadrovanja v naših športnih in pro svetnih društvih uredništvo Primorskega dnevnika moralo posvetiti novo okroglo mizo. Vsekakor bi pripomnil, da moramo ob trenerskem kadru vzgajati tudi odbomiškega. Zelo težko je do tehničnega, organizacijskega kadra priti z eno samo potezo, z eno samo akcijo ali preko sredstev javnega obveščanja ali kako drugače. Potrebno je določeno obdobje, potrebna je vzgoja, ki pa se mora začeti zelo zgodaj. Zato bi se tudi ob tem vprašanju morali globoko zamisliti in tudi izdelati strategijo, prav tako, kot to velja za tehnični, trenerski kader in vzgojo mladih športnikov.* Kraus: «Menim, da so Jadranovi navijači posebno občinstvo: nemogoče je, da je v dveh, treh letih v Trstu med Slovenci nastalo tri tisoč poznavalcev košarke. Torej ne gre za tiste navijače, ki gredo na nogometni stadion, da se tam izživljajo. Po mojem mnenju gre za podzavest, ki potem prihaja do izraza s prisotnostjo na tekmi, da se navijači čutijo enakovredni z večinskim narodom. Nacionalni moment ima pri tem veliko vlogo. S tega vidika moramo torej gledati na to vprašanje in ne misliti, da bomo našli pomoč klasičnega navijača, ampak da bomo v odbor dobili človeka, ki hoče pomagati svojemu slovenskemu društvu.* Race: «še to bi dodal. Po mojem mnenju bi morali v naših mlajših selekcijah (recimo na primer do 14. leta starosti), nujno uvesti zbor staršev. Opažamo, da starši spremljajo otroka, dokler toliko ne odraste, da lahko sam prihaja na treninge in tekme. Zatem pa jih ni več in izgubimo vsak stik z njimi. Ena izmed oblik pa bi lahko bil prav zbor staršev, ki bi lahko prevzel določene funkcije.* žagar: «Strinjal bi se z mnenjem, češ da se nekateri verjetno bojijo, da organizacijsko niso sposobni, da si kakšno nalogo prevzamejo in jih zato ni zraven, če bi ubrali pot čisto konkretnih zadolžitev in pa osebnih stikov, pot osebnega pogovora in zainteresiranemu povedali, za kaj bi bil konkretno zadolžen, pa bi bila akcija verjetno uspešna.* Sklepna misel • Sklepna misel ob tej okrogli mizi. Race: «Osebno in tudi v imenu društva, ki ga zastopam, bi žele, da bi probleme Jadrana vedno uokvirjali v probleme zamejske košarke.* Terčon: «S takimi okroglimi mizami bomo samo utrdili zavest, kjer je še ni, da je Jadran res ekipa nas vseh.* Čuk: «Mislim, da so te okrogle mize zelo potrebne, če ne za drugo, da si vsaj nekoliko razjasnimo pojme, da slišimo tudi mnenje ostalih društev. Razširili bi jih lahko tudi na druge probleme in panoge, in upam, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti.* Kraus: «Zdi se mi, da je bila ta okrogla miza 'zelo pozitivna’, ker je osvetlila marsikateri položaj, s katerim zlasti Jadranovi navijači niso bili seznanjeni. Osvetlila je hibe, težave in navsezadnje tudi perspektivo.* Žagar: «Meni kot trenerju je na podlagi vse te diskusije najbolj v interesu to, da se čimprej formira skupina ljudi, ki bo zadolžena za ta program, za perspektivo, da se ta program izdela v dogovorjenem času, da društva dajo svoje pripombe, tako da bi se že v maju konkretno pogovarjali o naslednji sezoni.* Gantar: «Taka okrogla miza, posebno še tale, je po mojem mnenju prikazala, da obstajajo problemi in iz posegov vseh, ki so pri njej sodelovali, je jasno razvidno, da problemi obstajajo. K temu lahko rečem le to, da sedaj' pokažimo še dobro voljo, zvrhano mero dobre volje in se lotimo reševanja teh problemov.* Okroglo mizo vodil: Branko Lakovič; sodelovala: Danilo Bizjak in Igor Može. Jadranovci med lansko prvenstveno tekmo proti Vicenzi Kaj pa o našem združenem moštvu menijo italijanski kolegi? Izkoriščamo priložnost okrogle mize o Jadranu, da vam posredujemo mnenja o naši združeni ekipi italijanskih kolegov, ki vsa ta leta zvesto in temeljito spremljajo razplete v C-l ligi. Na vprašanja pa so odgovarjali: Eranco Stihiel in Giuliano Comici («Trieste Sport»), Roberto Degrassi («11 Piccolo») ter Riccardo Furlan («Radio Express»). Vzroki dosedanjega poprečnega starta ® Po uspehih iz prejšnjih let, je letos Jadran pričel prvenstvo poprečno. Kateri menite, da so vzroki te krize slovenske združene ekipe? Furlan: «Mislim, du je menjava trenerja relativnega pomena. Glavni vzrok za toliko porazov je po mojem mnenju dejstvo, da sta doslej manjkala, oziroma nista dala obi čajnega doprinosa tako Ivo Starc kot Daneu. Poleg tega je Marko Ban doslej igral daleč pod svojimi spo sobnostmi (medtem ko je bil Vitez vedno odličen).* Comici: «Če lahko govorimo o krizi (menim, da je namreč že mimo), sem mnenja, da jo je bilo pričakovati. Jadran sestavlja namreč skupina i-gralcev, ki že vrsto let igra na visokem nivoju, zato je bilo predvidevati določeno utrujenost. Iz tehničnega vidika bi dejal, da se igra 'Žagarjevega Jadrana’ v obrambi ne razlikuje dosti od 'Splihalovega Ja drana’, medtem ko je različna v na padu, kjer vztraja Žagar včasih pri bolj umirjenem ritmu. To pa je v začetku povzročalo nekaj težav igralcem, ki niso bili več navajeni tako igrati. Poleg teh vzrokov, bi omenil še dejstvo, da so se ostale ekipe znatno okrepile, kar pa za Jadran ne velja.* Stibiel: «Kljub vsej simpatiji, ki jo gojim do Jadrana, sem mnenja, da je ekipa prišla do zaključne p<> staje. Jadran je namreč dosegel največ, kar je bilo mogoča doseči, v pogojih, ki so mu bili dani.* Degrassi: «Mislim, da sta tu dva vzroka: tehnični (menjava trenerja: izguba Krausa, omejen doprinos Daneua ter neizkušenost Rauberja, zaradi česar je ekipa šibkejša pod košema) in psihološki (po tolikih uspehih so igralci utrujeni in demotivi rani), ki je mogoče še pomembnejši od prvega.* Možnosti za izhod iz tega stanja • Kakšne pa so po vašem mnenju možnosti za izhod iz tega stanja? Furlan: «Mislim, da čudeži niso mogoči. Jadran pa ima sedaj ne dvomno veliko prednost, da ni več strašilo za ostale ekipe, ki se ne pripravljajo posebej, da bi ga zaustavile.* Comici: «Rešitev je ena sama: Mauro Čuk. Samo ta igralec bi rešil Jadranove probleme pod košem. Še sedaj ne razumem, kako se Jadranu ni uspelo pogoditi z društvom Bic. Ko bi jaz bil v vodstvu Jadrana, bi se tedaj celo odločil za zamenjavo Vitez Čuk, saj bi za položaj krila lahko našli alternativne rešitve, med tem ko jih za centra (iz raznih vzrokov) ni.» Stibiel: «Prenehati z avtarhijo. Za Banom in Vitezom, ki sta edina res izredna igralca v skupini, v kateri igra Jadran, ni med mladimi slovenskimi košarkarji nobenega takega talenta.* Degrassi: «Ekipa je že na dobri po ti, da sama pride iz krize. Na zad nji tekmi proti Budriu smo celo spet videli Jadranovih deset minut, ko so jadranovci dobesedno zmleli nasprotnika. Tega od lanskega prvenstva še nismo videli.* Kaj lahko pričakujemo? • Kaj še lahko pričakujemo od Jadrana v tem prvenstvu? Furlan: «Jadran si še lahko opomore in pride do vrha lestvice. To pa bo zelo težko, ker jadranovci imajo v povratnem delu kar pet neposrednih spopadov na tujem igrišču.* Comici: «Težko je reči, kam še lahko pride Jadran. Stanje je še zelo nejasno, saj je sedem ali osem ekip, ki lahko še upa na vstop v play-off. Odločali bodo vsekakor neposredni spopadi.* Stibiel: dmam zaupanje v to e-kipo, ki mi je bila vedno všeč. Sicer dvomim, da se bo uvrstila med prvo četverico, lahko pa pričakujemo nekaj karakternih nastopov in še marsikatero zadoščenje za navijače.* Degrassi: «V prvenstvu ni izrednih ekip, zato ima Jadran možnost, da popravi ta slab začetek, seveda le v primeru, da zaigra kot v lanskem prvenstvu. Vsekakor bi se moral uvrstiti prav gotovo nad polovico lestvice.* Pripravil Marko Oblak Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st, viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja k ZTT Član italijanske in tiskaj Trst IHISfl ive*e Časopisnih ' 1 založnikov FIEG 28. decembra 1982 Papež Janez Pavel II. pri zapornikih v Rehihhii Je «Za nas je ta dan drugačen in najlepši» v svojem pozdravu dejal politični zapornik RIM — «Nihče med nami ne more prikriti radovednosti, ki nas spremlja ob tem srečanju,* je v urad nem pozdravu papežu rekel politični zapornik 25-letni Lijte Onesti. «Za nas je ta dan različen od drugih dni in ga bomo kot najlepšega ohranili globoko v našem srcu,» je še dodal. Papež Janez Pavel H. je ob 10. uri stopil v prenov- «Noi donne» papežu v dar RIM — Z januarjem bo tudi papež Woytila do bival revijo «Noi donner,, ki jo izdaja UDI Zžl brezplačno. Na pobudo sodelavke Sandre Milo je uredništvo sklenilo podariti Janezu Pavlu 11. enoletno naročnino. «Posišljamo Vam revijo v dar — piše v spremnem pismu — da bi spoznali, da vaš koncept žene in ženske na tem našem planetu ne obstaja. Upamo, da Vam bo revija pomagala v odkrivanju prave ženske, tiste, ki se sooča s trpljenjem in ljubeznijo, s strahom in s srečo, s pogumom, da govori resnico.» ljeno cerkev v zaporu Rebibbia v Rimu, kjer ga je sprejelo okoli 400 zapornikov izžrebanih izmed 1.500, ko likor jih je sedaj zaprtih. Zaporniki so papeža čakali kakšne pol ure in so v svoji nestrpnosti, kdaj bo prestopil cerkveni prag, kar štirikrat zaman zaploskali. Po maši so poklonili papežu iz 5.000 vžigalic narejeno lad jico. Papež je v svojem nagovoru poudaril pravico zapornikov do pravičnega ravnanja z njimi in naglasil možnosti, ki jim morajo biti dane, da se vključijo v družbeno življenje. V tej smeri je bilo pod blagodejnim vplivom krščanstva že mnogo postorjenega, preostalo pa še čaka na uresničitev. Papež se je zavzel za spoštovanje človeškega dostojanstva zapornikov in poudaril, da je Cerkev na strani tistih, ki se zavzemajo za takšen razvoj zaporov, kjer bodo spoštovanju pravic in dostojanstva človeka namenjali vedno večji prostor. Preden je papež prišel do svojega stola pri oltarju, se je rokoval s številnimi zaporniki. Od nekaterih je prejel tudi pisma. Med njimi tudi takšna, v katerih je bila prošnja za pomilostitev. Ob slovesu se je spomnil zapornikov po drugih zaporih v Italiji in v inozemstvu in jim zaželel vse dobro v novem letu. Agca je pokleknil... RIM — Včeraj dopoldne je papež Janez Pavel 11. obiskal svojega atenta torja izpred dveh let, Turka Agco. Sestanek je bil v nalašč za to priložnost urejeni samici v zaporu Rebibbia. Papež in njegov napadalec sta si sedla drug drugemu nasproti na dva stola in se pogovarjala 20 minut, če prištejemo še fotografiranje in filmanje ob sklenitvi pogovora sta bila papež in Agca skupaj 20 minut. Ves ta čas so bila vrata celice odprta. Pogovarjala sta se tako potihoma (kot da bi bila pri spovedi, izhaja iz vatikanskih virov), da papeževo spremstvo (kardinal Poletti, msgr. Martin in šef nadzorstva v Vatikanu Camillo Cibin, navzoč je bil tudi predstavnik ministrstva Nicolo Amato, odgovoren za zapore) sploh ni moglo razločiti, o čem je tekla beseda. Ob koncu pogovora je Agca pokleknil in papežu poljubil roko. Pogovor je bil tajen in bo takšen tudi ostal. časnikarjem, ki so ga pričakali pred zaporom je papež dejal, da se je Agca pokesal. Ni mu dal božjega blagoslova, pač pa mu je oprostil. Agca si je pridobil moje zaupanje, je dejal papež. Medtem je turški časnik Milliyet zhpisal, da Agca ni navaden atentator na papeža, ampak morilec, ker je ubil njihovega direktorja. Lakota streže po življenju milijonom prebivalcev južno od saharske puščave Uspešna akcija rimskih karabinjerjev Spodletel poskus ugrabitve: 5 aretiranih RIM — Jetnišnica je bila nared, žrtev izbrana, počakati je bilo treba le na primemo priložnost, da bi lahko uresničili zločinski naklep. Sen Fulvia La Penne, Daria Guemerija, Angela Bricchija, Francesca De Mei-sa in Pietra Corongiuja pa je skopnel v božični noči ob hitri in učinkoviti akciji karabinjerjev, nada o mastni odkupnini se je v hipu spremenila v zapor kot edino perspektivo. Peterica, kateri so karabinjerji rimske legije prekrižali račune, je načrtovala ugrabitev grofice Silvie Carradini Cardelli hčerke bivšega predsednika družbe Alitalia, sestre bivšega komunističnega poslanca in žene rimskega grofa Francesca Car dellija. Namig o možni ugrabitvi je karabinjerjem prišel na uho pred dobrim mesecem. Daljša preiskava, v kateri je sodelovala tudi obveščevalna služba SEDE, je pokazala, da je peterica temeljito pripravila svoj naklep in med drugim izkopala tudi podzemski bunker na opuščenem zemljišču nedaleč od Rima, kamor naj bi zaprli grofico. Sprva je kazalo, da bodo banditi izvedli svoj načrt v noči od 17. na 18. december, pozneje pa so se o predelili za božično noč. Karabinjer- ji, ki so jim pripravili past, pa so jih onesposobili, še preden so na klep začeli uresničevati. Od aretirane peterice je imel le La Penna doslej opravka s pravico. Po daljšem zasliševanju so vsi že priznali zločinski načrt, priznali pa so baje tudi, da so nameravali zahtevati dve milijardi lir odkupnine. PARIZ — Generalni tajnik mednarodne zveze za pomoč Sahelu Ma riko se je pogovarjal z italijanskimi časnikarji in jih povabil, naj bi I-talija v okviru sredstev, ki jih je namenila za boj proti lakoti v svetu, kupila 10 cistern po 15.000 litrov, 10 po 5.000 litrov, 18 velikih tovor njakov in en tovornjak za prevoz popravljalnega orodja, ki bi jih nujno rabili za prevoz pitne vode in žita v deželah, ki južno od Sahare trpijo zaradi suše in lakote. Sedanja suša, ki je povzročila več jo škodo kot tista pred desetimi leti, je udarila predvsem po prebivalcih južnega Nigra. Pomoči pa so po trebni tudi Čad, Mali in Mavritani-ja, je povedal Mariko. Če ne bodo takoj zagotovili učinkovitega prevoza, bo blago, ki so ga pripeljali z ladjami in letali, ostalo v skladiščih, te države pa bodo doživele nepopravljiv udarec. Suša ogroža življenje dveh milijonov prebivalcev v severnem Maliju, prav toliko v Nigerju in v drugih prostranstvih ob robu puščave Šaha ra, kot so Tamesna, Menaka, Gao, Mopti, Kayes. Očividci pripovedujejo, da se ponavljajo dogodki izpred desetih let, ki so o njih sodili, da so za vedno pozabljeni. Matere iščejo proso, ki so ga termiti znosili v svoja mravljišča, otroci ne hodijo več v šolo, zaradi suše se je cena živine občutno znižala, žita pa neskončno dvignila. Živinorejci razprodajajo črede za majhen denar. Ovce so po 1.000 lir, goveda pa po 20 tisoč lir. V mnogih vaseh so ostale samo matere z otroki: moški so odgnali črede na jug v upanju, da jih bodo rešili. Po zdravstveni plati položaj ni bil še nikoli tako dramatičen, kot je sedaj. Zdravniki v krajih Bamako in Niamey se bojijo, da bodo lakota in ošpice pomorile vse otroke v starosti do pet let. Vroč veter, ki piha iz Sahare, je v širini 5.000 km potisnil mejo puščave za več kot 100 km bolj na jug. Ali je sedanja suša res samo šiba božja, ali pa so napredovanje pu ščave in s tem pojav suše omogočile večnacionalne družbe, ki so porušile naravno ravnovesje v teh krajih, ker so izsekale gozdove, zasadile arašide in na druge izkoriščevalske načine oropale naravo, ki se sedaj maščuje. Umetni sneg, dobičkonosen posel WASHINGTON — Ministrstvo za kmetijstvo jih ne vpisuje v svoje sezname, niso omenjeni v nobeni enciklopediji, njihovi posli pa zlasti v zimskem času bujno cvetijo. V ZDA jim pravijo «snežni farmerjh, morda zato ker «proizvajajo» sneg, morda zato, ker je bil sneg vselej bolj povezan s podeželjem kot z mestom, morda ker prihajajo na delovno mesto s traktorji, cisternami in brizgalnami. Morda pa gre vzrok tega imena iskati v dejstvu, da si je umetni sneg izmislil pravi farmer s Floride. Bilo je sredi tridesetih let in Florido je pestila huda suša. Možakar je zato napeljal cevi do svoje plantaže poma ranč in zalival svoja žlahtna drevesa z vodo, ki je pod pritiskom šla skozi zelo drobno rešeto. V tem boju je človek včasih zmagal kakšno rundo, marsikateri krog pa si je zagotovila suša. «Naravni tok» stvari pa je prekinil nepričakovan dogodek: neke noči se je tempe- ratura približala ničli in ko se je naslednje jutro far mer podal na plantažo bi ga presenečenje skorajda vrglo na tla: plantaža je bila pokrita s plastjo pravega belega snega. Odtlej stvari niso bile več prepuščene naključju. Drugi farmer, navdušen smučar je napravo preizkusil na smučiščih v Conecticutu. Bil je začetek nove gospodarske dejavnosti. Američani so znani po tem, da iz vsega naredijo «business». Število «farmerjev snega» je naraslo, naprave so prodali tudi v Evropo, na pomoč pa so jim priskočile tudi dokaj blage zime brez obilnih snežnih padavin. Proizvodnja umetnega snega je donosen posel, vendar pa je — ugotavljajo organizatorji smučarskih tekmovanj in upravniki zimskošportnih centrov — vseeno ceneje plačati farmer ja kot trpeti škodo, ki jo po vzroča pomanjkanje snega. Miki Muster: Gusarji (46.) TAUO' ČOLN -SL PRIVIZAN. •ZDAL MORAM IZBRAN PRIMERNO ZVERINO... AHA TALE BO ROT L NALAŠČ.,. PRAVl ORTAR TE. OST SE SE ZADRLA V ROMAR SL V REP , TA V\ SO SE UCVRL PROTI ODPRTEMU MORSU.,, Tr m- HEHEHE, VAE SE «L0 ItOT MO LOSU ZDA’S RA BRŽ GOR DA NE ZAMUDIM , - PREDCTAVE' rt Andropov in Reagan osebnosti leta ? NEW Y0RK — Ronald Reagan in Jurij Andropov sta osebnosti leta. Tako meni ameriška revija Times, ki vsak konec leta podeljuje priznanje tistim, «ki so v dobrem in v slabem pogojevali dogodke prejšnjih 12 mesecev*. Po mnenju urednikov revije so zaostreni- odnosi med SZ in ZDA zasenčili vse ostale dogodke v letošnjem letu, državna voditelja pa je revija izbrala kot simbol te zaostrenosti. Ne žali karabinjerjev PALERMO — Ker je v tipični italijanski gesti pokazal roge karabinjerjem, so ga obsodili pogojno na sedem mesecev zapora. Protagonist nenavadnega procesa je sicilski kmet Giovanni Di Gaetano, ki se je skušal pred palermskim sodiščem zaman izgovarjati, da je šlo le za neke vrste maščevanje karabinjerju, ki naj bi zalezoval njegovo soprogo. V Franciji zaplenili 24 kg kokaina PARIZ — V Bayyonnu, kraju ob atlantski obali, so odkrili 24 kg kokaina v vrednosti 200 milijonov francoskih frankov, kar ustreza 40 milijardam lir. Mamilo je v avtomatski shrambi prtljage na železniški postaji odkril čuvaj. V skladu s pravilnikom je namreč odprl vratiča avtomatskega prtljažnika, ker je bil kovček v njem shranjen več kot 48 ur. V Parizu ukradli 30-mm topa PARIZ — Neznanca sta 22. decembra v skladišču na letališču Charles De Gaulle ukradla dva 30 milimetrska topa. ki sta bila razstavljena in spa kirana, da bi ju poslali v Španijo. Tatova sta bila zakrinkana in eden je bil podoben predsedniku Mitterrandu. Orožju je manjkalo nekaj delov, prav tako ni bilo municije. Takšni so namreč mednarodni predpisi za trgovino z orožjem.