PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
TOVARIŠ UREDNIK!
V NAŠI SKUPNOSTI z dne 23. fe-bruarja 1976, štev. 2. letnik XVII, sem v rubriici Novice iz naših krajev med dru-gim prebral tudi sestavek o težavah, ki jih ima KS Polje zaradi vse močnejšega ovi-ranja pouka na glasbeni šoli v Polju. Ovi-ranje pouka da nastaja predvsem zato, ker stroji saturnuškega obrata z močnim hrupom motijo glasbeni pouk na tej šoli. KS in njenim prizadedevnim delegatom vse priznanje, ker so se lotili tega pro-blema. Menim pa, da obstoj in delovanje glasbene šole v Polju ni samo problem KS Polje, temveč je to problem vseh KS, iz katerih otroci obiskujejo glasbeni pouk na tej šoli.
Prostore, v katerih je sedaj omenjeni moteni pouk, je glasbena šola v Polju do-bila že leta 1953, torej tedaj, ko v Polju še ni bilo saturnuškega obrata. Leta 1955 si je takratna glasbena šola - kljub tež-kemu finančnemu položaju, saj je delo-vala le od skromnih dotacij - iz svojih prihrankov dogradila prepotrebno avlo in večjo sobo za pisamo in pouk.
Vprašujem, kdo je kriv, oziroma kdo je dovolil, da je do takega stanja prišlo! Nekdo je moral dovoliti, da se je satur-nuški obrat razširil tudi v prostore glas-bene šole v Polju in sprašujem, zakaj je bila glasbena šola tako uteaijena. Vem, da je namen glasbeni šoli odvzeti prostore že star. Spominjam se, da je šolski odbor glasbene šole v Polju pod predsedstvom predsednika inž. Zmagoslava Pipana na svoji seji 29. I. 1960 razpravljali o na-meri, da se glasbeni šoli odvzamejo za po-trebe združenih kmetijskih zadrug spod-nji šolski prostori, to je velika šolska soba in pisarna. Po temeljiti analizi je takratni šolski odbor soglasno sklenil, da glasbena Šola ne more odstopiti niti enega pro-stora, ker bi bilo s tem njeno delovanje
otežkočeno, oziroma deloma onemo-gočeno. Zamenjava teh prostorov z dru-gimi v osnovni šoli pa da ne pride v poštev. Samo strnjenost prostorov da za-gotavlja red, disciplino in uspešen nadzor nad poukom in učenci, kar bi pri deljenih prostorih odpadlo. Odborniki so prišli do domisli: Koliko bi bilo koristi, če bi tudi druga nova podjetja, ki prav v velikem številu nastajajo po vsej Jugoslaviji, pre-prosto odvzela prostore drugim usta-novam in podjetjem, čeprav ta prav v redu in uspešno delujejo in opravljajo svojo nalogo, misleč si ,,boste že nekako, saj ste že enkrat spravljaJi skupaj to, kar imate. Zato dajte nekaj nam. Mi rabimo".
Širjenje saturnuških obratov na račun glasbene __ šole ni pravilna rešitev za Sa-tumus. Ce saturnuškemu obratu manjka delovnih prostorov, naj si jih dogradi, saj je glavni obrat, tj. bivši kulturni dom v Polju, Saturnus dobil v dar. Rešitev ni v tem, da se odvzame tistemu, ki že uspeš-no deluje, temveč v tem, da si tisti, ki prostore potrebuje, zgradi nove. Svoje prostore!
Glasbena šola v Polju je v svojem kraju opravila svoje poslanstvo. Bila je steber kulturnih dogajanj v Polju z okolico. V organizaciji te šole so bile domala vse kul-turne prireditve v Polju z okolico.
Prisrčno je bil sprejet koncert za de-lavce Papirnice Vevče leta 1956 (TT z dne 18. X. 1956). Koncert so izvajali so-listi in orkester ljubljanske opere. Kon-certu je dirigiral znani skladatelj in diri-gent, letošnji Prešernov nagrajenec Rado Simoniti. V Polju je že leta 1953 deloval orkester glasbene šole, ki je v letu 1956 uspešno pripravil - v sodelovanju z DPD Svoboda Jožeta Mazovca - R. Gobca opereto Planinska roža, ki je bila iz-vedena kar 27-krat. (Slov. poročevalec štev. 68 z dne 21. marca 1956, Ljub-ljanski dnevnik z dne 7. marca 1956 in
Ljudska pravica z dne dne 12. maja 1956). V izvedbi učencev in orkestra glasbene šole v Polju so imeli občani pri-ložnost, da so si ogledali otroško spe-voigro R. Gobca Kresniček, ki jo je kar dvakrat z uspehom postavila na oder ta-kratna profesorica glasbene šole, sedaj že pokojna Vida Jesih (izvedba leta 1953). V organizaciji glasbene šole je bila leta 1955 (v prostorih te šole) razstava sli-karjev. Med drugimi je razstavljal tudi Dore Klemenčič.
Naj navedem še nekaj prireditev: leta 1955 je v Polju gostovala Ijubljanska opera z opero B. Smetane Prodana ne-vesta. Predstava je bila na prostem za do-mom takratnega TV Partizan (Slov. po-ročevalec, stran 158 z dne 8. julija 1955). Ljubljanska drama je leta 1956 gostovala na prostem (v vevškem bazenu). V po-častitev 15-letnice delovanja glasbene šole v Polju je bil tu koncert. (Delo 6 ali 8. julija 1961); enako v Zadobrovi. Kon-cert je izvajal šolski orkester s solisti. Do-hodek od koncerta smo odstopili za grad-njo vodnjaka pri graditvi nove šole v Polju.
O dejavnosti glasbene šole je razbrati tudi iz prispevkov v sobotnem časopisu Delo z dne 6. februarja 1960 z naslovom Prisluhnili so času a ne vsi. Spričo kul-turnega mrtvila v Polju se upravičeno vprašujem, zakaj tako in kdo je temu kriv?
Na vse pristojne apeliram, da bi glas-bena šola v Polju, ki je druga najstarejša tovrstna šola v Ljubljani in bi naj letos slavila 30-letnico obstoja, vsaj po tri-desetih letih dobila možnosti za ne-moteno opravljanje svojega poslanstva. Saj se je samo v polovici časa njenega uspešnega delovanja v to šolo vpisalo 1615 učencev.
LEP POZDRAV ZORAN AŽMAN