GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
GLASNIK
KTOBER 1981
ŠTEVILKA 10
LETO XV
IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.520 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik Oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Enotno poslovno olitiko prepočasi uveljavljamo
gal regled, kaj je bilo v sozdu IMP narejenega na podlagi sklepov in ;g^Htev januarske problemske konference ZK kaže, da prepočasi i G'v®*n*fujemo nekatere bistvene naloge na področju poslovanja in ra-
t. J:	.
štir,;n,ani predsedstva problemske ^-ence, ki so v razširjenem
U!tavu razpravljali o tej pro-matjki, so se zato odločili i siv °zui nekaj pobud za hitrejše esVmčevanje najpomembnejših n P* P ^
;e(jr,'"R sklop vprašanj, ki so se ga mrL tern dotaknili, je gospodar j e-^ ler razvojni načrti, posebej , ‘ r^ tiče investicij. Predsedstvo n. Ljti'mske konference je spre-* s^eP> da je treba narediti . h,n? . družbenoekonomskega SaJifro°Za^a vseh tozdov in delovnih ^rirni2acij. Sestavni del mora C1 fi P°ročilo, kaj so nam prinesle ifT^ticije, ki smo jih izpeljali v ijet -pilern srednjeročnem obdob-Ar redsedstvo problemske kon-V nce zahteva poročilo o učin-
investicij, ker ocenjuje, da £biledovoIj -
^	—- uuvuij učinkovite, saj
' Preveč denarja zapravljali
a
k v/ .ec denarja zapravljali 8 no°V''e’ P,rema*° Pa namenili
j.(v,Cen° družbenoekonom-^raiil, P°l°žaja tozdov in delov-
»ih Položaja tozdov m delov-r0fst'Kr8aniz'acijter poročilo o ko-J.L ki jih imamo od že dokon---t6 J vi?' lnvest*c'j: bosta osnova za
1 tvi-*, ' est,c|i’ bosta osi
«4 J0 srednjeročnih p!
;li o- opredelitev novih p snj
anov in
planskih
nalog, ki jih narekujejo sedanje družbenogospodarske 'razmere v Jugoslaviji.
Predsedstvo pravi, naj o tem najprej razpravljajo osnovne organizacije ZK, nato pa tudi delavski svet sozda sprejel ustrezne sklepe.
Drugi sklop problematike, ki ga je obravnavalo predsedstvo problemske konference ZK, zadeva reorganizacijo sozda. Predsedstvo meni, da jo je treba pospešiti in je zato zadolžilo strokovno skupino, ki pripravlja gradivo o reorganizaciji, naj poroča delavskemu svetu sozda,
Temeljno vprašanje tako pri razvojnih ciljih kot pri reorganizaciji sozda je zagotavljanje enotnega delovanja v sozdu tako pri tekoči poslovnf politiki kot pri uresničevanju razvojnih ciljev. Predsedstvo problemske konference bo ugotovitve o teh vprašanjih in soglasno sprejete usmeritve strnilo v gradivo, ki bo lahko osnova za razpravo v osnovnih organizacijah in samoupravnih organih.
Več misli iz razprave, ki je bila 5, oktobra, objavljamo n? 10. strani. '
Marsikaj novega v Iraku
Letošnji september je bil v Iraku zelo živahen. V septembru in oktobru namreč končujemo deia na celi vrsti objektov, skoraj na polovici vseh, ki jih gradimo. Po drugi strani so v polnem zamahu dela na velikem gradbišču, kjer sodelujemo z SCT. Pripravljamo pa se tudi na podpis novih pogodb. Trenutno imamo v Iraku za 250 milijonov dolarjev odprtih del, lahko pa z zmanjšano zanesljivostjo računamo, da bomo dobili še nova.
Toliko o poslovni in delovni plati življenja v Iraku. Koncem septembra pa so v Iraku volili svoje samoupravne in sindikalne organe in tako razširili svojo samoupravna OTgvseslrsrt6::4.; pač v skL.de z >-č-jint obsegom del in večjim številom delavcev, ki so zdaj v Iraku. Trenutno je v Iraku nekaj nad 400 naših delavcev. Po koncu leta se njihovo število ne bo bistveno pove-
čalo. Po novem letu pa lahko pričakujemo večjo selitev naših monterjev v Irak na gradbišče, kjer delamo skupaj z SCT.
Da so v naši bazi na Abu Greibu postavili še dve stanovanjski baraki in Trimo barako z družbenim centrom in ambulanto, pa to, da je skoraj končan naš novi bilding so ob velikih delih v Iraku manjše zadeve. Normalno je, da moramo najti streho nad glavo za vse več naših ljudi, saj jih zdaj 16 stanuje v bagdadskih hotelih. Pa tudi dvorano za družabno življenje in sestanke so na Abu Greibu že težko pogrešali.
Še bolj pomembna pa je postavitev Trimo hale na Abu Greibu kot primer s<h delovanja s to orggsizatije. Halo smo namreč dobili zastonj, plačali smo le vse delo pri postavitvi. Seveda ima Trimo od tega tudi korist: v hali bo imel stalen razstavni prostor v bazi Abu Greib pa stanovanje za
svoje zastopnike. To pa ni edini primer takšnega sodelovanja. Drug primer je sodelovanje z Mercatorjem, ki bo imel trgovino na novem gradbišču in ki bi lahko v Irak brez dvoma izvažal mnogo hrane. IMP ima v Iraku še kar solidno oporišče — od pisarn do skladišča in delavnic na Abu Greibu — in pripravljeni smo pomagati drugim slovenskim delovnim organizacijam, ki se podajajo na to tržišče. Tako se za primer, dogovarjamo tudi s Slovenijalesom, ki bi želel imeti svoj razstavni prostor v novem biidingu.
Na levi sliki: Gradnja naselja za delavce v puščavi. Desno: Abu Greib.
Več o teni, kaj delajo naši ljudje v Iraku, kakšni problemi jih tarejo in kako se sploh imajo pa lahko preberete na šestih straneh reportažnega gradiva. Obrnite na 4. stran!
LOJZE JAVORNIK
Smernice plana za leto 1982
Kakšne naloge nas čakajo v prihodnjem letu in kakšne rezultate si lahko obetamo? Ne, to vprašanje ni prav nič prezgodnje. Planske službe v delovnih organizacijah so že zavihale rokave in začele pripravljati smernice za plan 1982. Ponekod so jih že predihali na samoupravnih organih. Tudi komisija za planiranje in družbeno-eko-nomske odnose v sozdu se je dogovorila za nekatera enotna izhodišča. Torej poglejmo, kaj se dogaja!
[J’!*v°Jjnii irfif'n *iubljanski, na katerih so se pojavili tudi IMP tozdi s i li*ere tzdeji/ ''" ® *em» kateri tozdi so razstavljali na teh sejmih in ka-» sliki- m? *° P°kazali, boste lahko prebrali v Glasniku na 14. strani. V M. p.) ’ as razstavni prostor na sejmu Sodobna elektronika. (Foto:
Prihodnje leto bo za monterje doma še manj dela kot letos, to je na dlani. Edini izhod je torej v tem, da gredo na delo v tujino. V Promontu računajo, da bi morala imeti Klima montaža prihodnje leto na tujem 100 delavcev, se pravi še enkrat več kot jih ima zdaj. Tudi tozd Ogrevanje-vodovod, bi moral najti na tujem zaposlitev vsaj za 100 delavcev.
PMI ima zdaj na gradbišču v tujini 93 delavcev, prihodnje leto jih bo moralo biti vsaj 150. PMI je imel prejšnja leta ob tem času vedno že pogodbe za naslednje leto, zdaj pa jih skoraj ni. Še tisto malo, kar je, pa so v glavnem rekonstrukcije, kjer je dosti manj materiala. Posebno problematična je zaposlitev Bliskovih in Elektrokovinarjevih monterjev, pri čemer, pravijo v PMI, sozd ne igra svoje funkcije. Ne strinjamo se, pravijo v PMI, da bi tadva tozda samo prodajala svojo delovno silo, ampak morata nastopati enakopravno z drugimi tozdi.
Emond ima pri montaži podobne probleme. Ne vedo, kaj bodo delali, ko bodo končani veliki objekti, kjer zdaj delajo zadnja dela, kajti drugo je sama »fli-karija«. Zato bo morala montaža iskati delo na tujem. Prav tako se bo morala usmeriti v izvoz proizvodnja v TEN bo jaki tok delal za Irak, šibki tok pa ima tudi že pogodbe s tujimi partnerji. Dvigalo je poglavje zase.
Mnogo si obetajo od dogovarjanja z Energoprojektom. Ce bodo
posel sklenili, bodo imeli pri-
hodnje leto dovolj dela, sicer bo težko, kajti Dvigalo ima na domačem tržišču premajhne serije, da bi lahko konkuriralo cenam Davida Pajiča, in Rade Končarja.
Tudi Klimat vidi edino rešitev v izvozu, kjer ima dokaj realne možnosti saj pripravljajo pogodbe za izvoz v Cehoslovaško, Sovjetsko zvezo in Irak. Klimat dosega načrtovani obseg proizvodnje, vendar je moral spremeniti njeno strukturo. Izdelujejo več toplotnih menjalnikov in manj klimatskih central, ki so bile prej najbolj dobičkonosne — zato so finančni rezultati slabši.
V	TIO Idrija ugotavljajo, da bo treba spremeniti program. Pritožujejo se, da jim sedanji sistem prodaje tako v samem tozdu kot na nivoju sozda bolj malo pomaga.
Panonija je že pripravila smernice, ki so na trdnih nogah: obseg kmetijskega programa je že dogovorjen s podpisniki sporazuma, prav tako so v glavnem že dogovorjeni s kooperanti. Načrtujejo, da bodo povečali fakturirano realizacijo za 32 odstotkov. Kmetijski program dokaj N dobro kaže, kooperantskega dela pa je vse manj, zato načrtujejo tu le 12-odstotno rast. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo začeli izdelovati plinske števce.
V	delovni organizaciji IKO so največje težave s tozdom Trata, ki ne dosega plana. Upati je, da bodo novi izdelki in programi, ki jih osvaja Trata, prinesli boljše
čase. ITAK bo odprl novo tovarno, katere proizvodnja pa je že prodana za šest mesecev naprej, torej lahko pričakujemo, da bo ta tozd še naprej dobro posloval.
Livar je tudi že pripravil smernice plana za prihodnje leto. Ugotavljajo, da bodo imele livarne prihodnje leto isti obseg proizvodnje kot letos ali celo nekaj manjšega. Prodajali bi sicer lahko, vendar manjka surovin. TOZD HVA je v večjih težavah, saj povpraševanje po armaturah plahni. Odprli bodo tudi novo tovarno in bo verjetno trajalo nekaj časa, da bodo dosegli polno proizvodnjo.
Tudi Klima Celje ugotavlja, da gre prodaja rakovo pot. Zato v prihodnjem letu ne pričakujejo povečanja proizvodnje, pa tudi ne števila zaposlenih — razen če bodo povečali izvoz.
Glede na slabe rezultate, ki so jih dosegla predstavništva letos, pripravlja IZIP izboljšave tako pri organizaciji kot pri načinu dela. Med vzroki slabega dela vidijo v IZIP slabo povezavo med predstavništvi in komercialnimi službami delovnih organizacij in tozdov, pa tudi slabe lokacije (npr. Predstavništvo Beograd ne more pokrivati cele Srbije) in dejstvo, da so predstavništva brez nadgradnje, brez sistematičnega analiziranja tržnih gibanj in brez ustrezne tehnične podpore, kadar gre za skupne prodajne posle.
Začasno bodo stimulirali tiste predstavnike, ki bodo do konca leta presegli lanske rezultate. V prihodnjem letu pa bodo opredelili tudi druge naloge predstavništev: akvizicijo montažnih del in zbiranje tržnih, informacij. V Ljubljani pa bodo organizirali službo, ki bo te podatke zbirala, analizirala in na osnovi te analitične obdelave usmerjala predstavnike. Več na 2. strani.
IZ
VSEBINE
• V drugi polovici letošnjega novembra bo zasedanje 3. konference Slovenije. Izvršni odbori sindikata v tozdih in delovnih skupnostih IMP ter koordinacijski odbor sindikata so v pripravah na to sejo ocenili socialno stanje in vso aktivnost na področju socialne politike.
stran 3
9 Blisk bo šel iz PMI, ne pa iz IMP. Trata je v težkem gospodarskem položaju, a politično vzdušje je dobro, ker so vodilni in politične organizacije kolektivu pošteno povedali vse probleme. To sta dve izmed izjav sekretarjev osnovnih organizacij ZK.
str. 10 in 11
6 Ljubljana se pripravlja na glasovanje o tretjem programu samoprispevka. To je nadaljevanje naše skupno sprejete poti, pravi predsednik sindikalne koordinacije v sozdu Janez Rojic.
str. 12
• O nekaterih zanimivih pobudah za dograjevanje sistema delitve po delu.
str. 12
Nadaljevanje s 1. strani
Načrtovane naložbe bo treba ponovno realizirati
g
z
zem
torji
dele
V planu za leto 1982 bo treba posvetiti posebno pozornost investicijam. Če pogledamo v srednjeročni plan sozda IMF, lahko preberemo, da smo za leto 1982 načrtovali gradnjo naslednjih tovarn skupnega pomena: tovarna klima naprav v Ljubljani, tovarna ventilatorjev in opreme za sistemsko prezračevanje v Mariboru, tovarna črpalk in avtomatike na Trati, tovarna industrijskih klima naprav v Celju, tovarna energetskih naprav v Slovenskih Konjicah. Med prioritetnimi investicijami pa so bile opredeljene še med drugimi livarna barvnih kovin, tovarna namenske opreme Panonija, Skip in Alchrom. Nekatere teh objektov naj bi po prvotnih načrtih začeli graditi že letos.
izgradnja novega sistema *0^
Livar bo decembra odpri novo tovarno
V Glasniku smo že pisali, da Livar gradi novo tovarno armatur v Ivančni gorici. Zdaj se dela bližajo koncu. Vendar pa tovarne ne bodo odprli oktobra, kot smo napovedali, ker niso dobili strojev ob pravem času. Po zadnjih vesteh bodo ndvembra začeli seliti opremo iz sedanjih v nove prostore, slovesna otvoritev nove tovarna pa bo v decembru. Tokrat se bo delovna organizacija Livar tudi poimenovala po slovenskem revolucionaiju Viktoiju Koleši. (Foto: L. J.)
Smo dobri izvozniki, toda...
Ko smo sprejemali srednjeročni plan, so bile razmere na tržišču seveda precej drugačne, se pravi, da nekateri izdelki, po katerih je bilo še lani veliko povpraševanje, danes preprosto ne gredo več. Torej bo treba naš srednjeročni plan popraviti in program investicij uskladiti s sedanjimi potrebami, našimi možnostmi in zahtevami, ki jih postavlja družba za vsako investicijo. Toda s plani za leto 1982 ne bo mogoče čakati do rebalansa letnega plana.
Komisij« za planiranje in družbenoekonomske odnose je obravnvala tudi naš izvoz in uvoz v letošnjem letu ter načrte za prihodnje leto. Sestanka komisije se je udeleži tudi predstavnik SISEOT Milan Vesič, ki je del nekatere aktualne informacije. Septembra so se namreč začele drastične uvozne omejitve, kar lahko ogrozi našo proizvodnjo in posredno tudi izvoz.
Položaj, kot ga je orisal Milan Vesič, je zelo zapleten.
V Jugoslaviji smo za letos načrtovali milijardo in pol dolarjev primanjkljaja v plačilni bilanci, v resnici pa smo ga v osmih mesecih naredili za tri milijarde. Nobena republika ni izpolnjevala svojih obveznosti iz projekcije plačilne bilance, ker sc vse uvažale več, izvažale pa manj. Zato je ZIS 1. septembra sprejel sklep o začasni zapori prijavljenega uvoza blaga, republikam pa so izračunali uvozne možnosti do konca leta glede na to, koliko bodo izvažale. Slovenija je prevzela, da bo izvozila 200 milijonov dolarjev mesečno in če bo to dosegla, bo lahko uvozila za 116 milijonov dolarjev mesečno. Pri Vtem moramo upoštevati, da gre kar precej dolarjev za uvoz nafte, hrane, zdravil in drugega nujnega blaga, ki ga vsi skupaj potrebujemo. Toliko je manj možnosti za uvoz repromateriala in surovin.
To navajam, ker je vsaka delovna organizacija, torej tudi IMP pri uvozu odvisen od drugih. Najprej je treba zagotoviti devize za skupne potrebe, razen tega nastajajo težave tudi zato, ker mnoge delovne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzele v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT).
Milan Vesič je priznal, da sodi IMP med tiste, ki svoje obveznosti izpolnjujejo. Po podatkih SISEOT smo do srede septembra izvozili za 204 milijone dinarjev blaga, uvozili pa za 126 milijonov dinarjev. Izvažali smo torej več, kot uvažali. Naši planerji pričakujejo, da bomo svojo izvozno obveznost do konca leta celo presegli za 10 do 15 odstotkov.
Pri SISEOT smo prevzeli obveznost da bomo letos izvršili za 270 milijonov izvoza, kar bi nam dalo pravice do 238,5 milijona dinarjev uvoza.
»Če boste do konca leta izvozili še za 65 milijonov dinarjev, boste imeli možnost uvoziti za 112 milijonov dinarjev blaga,« je - dejal Milan Vesič.
Kljub temu pa se pri uvozu srečujemo z vrsto težav. Za vsako zahtevo je potrebno pri-
Niste dovolj informirani? Povejte, o čem naj pišemo v Glasniku! Telefonska številka uredništva: 061-312-783.
praviti kup dokumentacije, kjer dajemo podatke o naši menjavi s tujino, čeprav Milan Vesič nravi, da SISEOT uporablja podatke zvezne carinske uprave, ki za vsako delovno organizacijo stalno beleži, koliko uvaža in izvaža. Informatika je hitra, pravi Milan Vesič, tako da so imeli že 17. septembra podatke do vključno 15. septembra. Mimogrede, v Sloveniji smo naredili preokret in v tem času ustvarili za 500 milijonov dinarjev presežka v zunanjetrgovinski menjavi.
Pa ne gre le za kopico papirja, ki ga je treba pripravljati, da bi lahko uvozili nujni repromate-rial. Naši ljudje, ki delajo na uvozu, se pritožujejo, da nam SISEOT ne dovoljuje uvoza v tisti višini, za katero pravi, da nam pripada. Milan Vesič je priznal, da so hude težave, da nekaterim slovenskim delovnim organizacijam grozi ustavitev strojev, torej jim včasih dovoljujejo uvažati, čeprav ne izpolnjujejo svojih izvoznih obveznosti.
Kar se tiče izvoza v prihodnjem letu, je Milan Vesič povedal naslednja izhodišča:
— Delovne organizacije bodo lahko uvažale v višini 65 odstotkov doseženega izvoza. To je orientacijska meja, ki se še lahko spremeni. Ta razlika nastaja zaradi skupnih potreb, za katere je treba združevati devize. Siseot pričakuje, da bo položaj prihodnje leto še težji kot letos, ker bomo začeli odplačevati neka-' tera mednarodna posojila — med drugim za JE Krško.
— Zato bodo zaostrili pogoje tudi za kooperacije. Letos še velja, da delovne organizacije, ki imajo kooperantske pogodbe s tgjimi partnerji, razmerje 1:1. Se pravi: dolar izvoza prinese možnost za dolar uvoza. Prihodnje leto pa bodo morali tudi kooperanti odstopati del deviz za skupne potrebe, saj navsezadnje tudi vsi trošijo nafto in drugo blago, ki ga plačujemo iz skupnega deviznega Žaklja.
— Tretja sprememba, ki bo za nas pomembna, je, da se bo evidentiral izvoz po proizvajalcih. Doslej so montažni tozdi, ki so izvažali v Irak materiale drugih proizvajalcev, te prikazovali kot svoj blagovni izvoz. Toda carina že vodi evidenco po proizvajalcih in ne po tistem, ki določeno blago izvozi.
— Izvoz storitev se bo tretiral enako kot izvoz blaga. To je za nas, ki imamo v tujini ogromna montažna dela, še kako pomembno.
Na vprašanje o uvozu opreme pa nismo dobili jasnega odgovora. Kot že rečeno, smo si ustvarili pravico do uvoza, pa je uvoz opreme za vse zaprt. Milan Vesič
je svetoval, naj delovne organizacije pač vložijo prošnje za uvoz potrebne opreme, ni pa jasno, ali jo bodo tudi lahko pripeljale v Jugoslavijo. Do konca leta je uvoz opreme popolnoma zaprt. Morda bodo v začetku prihodnjega leta prišli na vrsto tisti, ki bodo prvi izkoristili priložnost. Vendar pa je izjema. Tudi zdaj dovoljuje SISEOT uvažati stroje tistim organizacijam, ki z novo opremo povečujejo izvoz, je povedal Milan Vesič.
Planerji so se dogovorili, da bodo takoj pripravili predloge za tiste novogradnje, kjer bodo nosilci zaprosili za združevanje sredstev v sozdu. Med investicijami, ki se pripravljajo, so: Panonija, Montaža Maribor (ki je prvotne ambicije močno oklestila in zdaj nameravajo samo podaljšati proizvodno halo), Industrijska proizvodnja Celje in Alchrom. Vsi našteti tozdi so že opravili prva pripravljalna dela za nove investicije. Ljubljanski Klimat bo verjetno moral svoj program revizirati. Gradnjo
nove tovarne bi si v sedanjih razmerah težko privoščili, torej bo treba reči, kaj z že kupljenim zemljiščem. Kot že rečeno, Klimat prestrukturira svojo proizvodnjo, za kar bo verjetno potreboval določena investicijska sredstva.
Tudi za Trato so se razmere močno spremenile in po njenih izdelkih ni velikega povpraševanja. S preselitvijo ITAK-a v novo tovarno bodo dobili več prostora in zaenkrat bodo skušali čim bolje organizirati proizvodnjo v teh okvirih.
In slednjič je za pričakovati, da bo tudi Dvigalo potrebovalo kak investicijski dinar, če naj uvaja dopolnilne programe kot določa sanacijski program.
V planih za prihodnje leto bo treba posebno pozornost posve-
matske obdelave podatkov. J j tečaj za nakup računali ^ opreme je zaključen, ponudb1 zbrane in treba bo izbrati ni ^ godnejšo. Toda izbira oprem1 tu še najenostavnejša nalogi opozoril Franci Zatler. Trebi I zasnovati organizacijo, #* ^ , dobre strokovnjake, pa 1 tozde in delovne skupnosti precej dela, da bodo prilago svoje poslovanje tako, da možno vnašati podatke n< sredno v računalnik.
Eden od skupnih eleme#j pri izdelavi smernic za plan 1’ je tudi relativno razmerje; « sozdu je oblikovana usmeri1 , da bodo pri smernicah vzeli osnovo bruto RR 7.000 dinafj kar je dobrih 27 odstotkov p°' Čanja glede na sedanje bruto ‘ lativnostno razmerje, ki zri 5.500 dinarjev.
Tu se odpira tudi načel vprašanje. IMP ima v sred# ročnem planu opredel)1 usmeritev, da se bo zmanjŠ6!
delež osnove, to je RR, pov#
•	'	•	•	•* * ""ji
val pa tako imenovani gibljiv*1 in v njegovem okviru zlasti d1 za individualno nagrajevanj6 ^ srednjeročnem planu je opr^
srednjeročnem osebnega dohodka RR zai , 72 odstotkov, minulo delo l'\	'
titi naložbam v razvoj. V IMP ne	srednjeročnem pianu je op^
vlagamo v razvoj toliko, kot smo	litev, da naj bi letos v struK
si zastavili v srednjeročnem nsehneva dohodka RR zas#1 planu. Razmere pa vse bolj nazorno kažejo, da je to nujna naloga, zato bo treba opredeliti cilje in konkretne naloge na tem področju.
Med nalogami, ki že tečejo, je
tega 11 odstotkov delež ■■n osnovi uspešnosti tozda), 11 ? er stotkov pa naj bi bila in#1 (
dualna stimulacija.
miavija.	, niz
LOJZE JAVORA pla
Fakturirana realizacija za avgust 1981
Realiz.	.	Plan	(v 103din		Izvršitev		
			avgust	|	avgust		
DO,		1““" ‘				
TOZD	1	2	3	4	5	6	i
OV SFRJ	600.000	425.580	57.650	94.638.220	434.544.516	320.927.050
OV	inoz.	60.000		-	4.718.913	26.681.429	16.837.821
KM	SFRJ	329.000	215.990	26.690	40.932.225	239.718.685	195.080.813
KM	inoz.	65.000		-	11.017.120	25.349.910	9.714.487
MK	SFRJ	393.500	258.050	32.700	34.300.612	228.254.113	212.965.342
MK	inoz.	42.000	-	-	5.706.350	15.708.845	144.472
PB	Kp	12.829	8.340	1.100	-	3.710.383	8.954.767 i
SD	3.696	2.430	310	301.197	2.470.925	1.960.248 j
PRCMO/T SFRJ	1.383.625	910.390	118.450	170.172.254	908.698.622	739.888.220 f
PROMOOT skupaj	1.550.625	-	-	191.614.637	970.451.149	766.585.000 i
MM SFRJ	690.000	448.900	54.000	78.718.630	494.285.794	404.278.677 -
MM	inoz.	85.530	-	-	16.028.430	55.757.494	29.728.827
IB	72.600	47.400	5.700	4.513.140	37.552.35,0	36.119.045' -
BLISK SFRJ	252.000	163.800	19.700	15.075.656	138.452.279	127.817.605, i
j BUŠK inoz.	13.570	-	-	-	-	- _ \
EKQ	SFRJ	313.000	215.400	26.000	28.710.534	183.757.773	180.558.437 j
! Em	inoz.	6.780	-	-	-	-	- j
i-PMI	SFRJ	•	1.345.600	875.500	105.400	127.017.960	854.048.196	748.773.764 j
-EMI	skupaj	1.451.480		-	143.046.390	909.805.690	778.502.591 1-
EM	SFRJ	597.000	391.890	50.000	77.261.076	555.804.282	384.775.031 1
mont.brez.bl.izv.	565.000	372.240	47.000	47.735.535	451.596.402	370.353.085
mont.z blag.izv.	582.000	383.490	48.400	76.3U.176	549.408.356	374.619.643
projekt	15.000	8.400	1.600	949.900	6.395.926	10.155.388
EM brez bi.izv.	580.000	380.640	48.600	48.685.435	457.992.328	380.505.478
inoz.	U6.000	-	-	26.962.367	55.931.414	16.351.351
DVG	SFRJ	210.000	130.500	19.100	12.498.161	119.070.746	101.004.583
DVG	inoz.	2.000	-	-	336.429	2.168.287	
TEN	600.000	388.323	51.620	50.892.375	348.013.572	262.620.993
- jaki otk	344.000	223.020	29.500	28.679.803	213.3C7.206	145.648.096
- šibki tek .	256.000	165.303	22.120	22.212.572	135.706.366	116.972.895
ISO	175.000	114.721	14.700	17.366.706	119.363.316	82.331.561 [
CK	24.200	16.037	1.990	1.481.121	16.131.004	13.223.944 1
-EMOND SFRJ	1.606.200	1.041.471	137.410	159.499.439	1.158.367.920	843.956.U2 |
-EMDND skupaj	1.724.200	-	-	186.798.235	1.2?.f • '7.621	860.307.463 f
KUHAT	358.000	216.400	3C.CCC	31.795.292	22-U 052 640	18C.924.646 ’ i
Indeks Izv.
IcA. . pl.1 pl. . G«t\
(5:1) i (5:2)
72,42
44,47
72,86
39.00
58.01 37,40 28,92 66,85 65,68 62,58 71,64 65,19 5.1,73 54,94
58,71
63,47
62,68
93,10
79,93
94,40
42,64
78,96
48,22
56,70
108,41
58.00 61,72
53.01 68,21 66,66 72,1.' /0,55 !
s»,%: 1
—..2
102,11
110,99
88,45
44,49
101,68
99,81
H-.SK-3
(4:3)
164,16
153,36
104,89
ko
Pr«
Ur«
ko
Or
bal
T£/ *r>\
153/ 158. 122. 260. 107, 10.* 126,1
( ■ 1
97,16
143,67
110,11!145,78
79,22
84,53
85 ,'31
97,55
141,83
121.32 143,27
76,14
120.32
91,24
89,62
95,20
82,10
104,05
100,59
111,23
v: v.
79,18
76,53
110,43
120,51
154,52
101,56
157,67
59,37
100,18
65,44
98,59
97,22
100,42
118,14
74,43
115,24
122,| 126,; 122,' 187,; 103,; 108,3
J
114, 116, 144, 121, 146,5 62,* 120, 342, 117.e
145,7 na
7:02,90
m
144,5
8$
141'
1'J>r]
ko
ra?
ne
dr
ra:
■ni
■ja
tr«
Pr
dc
na
da
de
za
M
■m
Uv
jai
Pc
za
TIO
PANONIJA
TRATA
ITAK
SKEP
IPKO
-im
ISNL
HVA
VIPO
LEK
-LIVAR
IP
MP SFRJ MP inoz. KUMA SFRJ KLIMA skupaj INŽ PB
ZASTOPSTVO
ALCHROM
IC
IZIP
PD
IMP
•IMP
SFRJ
skupaj
Plan
1981
300.000
765.000 501.900 145.350
353.000
115.000 1.115.250
431.000 133.300
48.375
90.000 702.675 470.949 261.279
12.500
732.246
744.746
92.056
67.000
165.000 117.558
15.297
456.911
11.140
8.776.647
9.180.027
,v lO^dln
8 mas.
194.700
541.000
311.000 95.300
238.400
66.600
711.300
282.029
87.800
32,072
56.820
458.721
301.000 164.618
465.618
61.000
42.616
108.904
68.233
9.947
290.700
8.000
5.713.800
avgust
24JD00
45.000
42.000 10.200 36.500 16.400
105.100
36.115
11.600
3,986
7.200
58.901
38.300
19.859
58.159
7.600 4.356 14.024. 8.511 1.365 35.856 3.000
722.176
IzvrSltev
avgust
18.229.586
45.666.250
31.282.172
11.526.564
31.205.685
4.197.622
78.212.043
41.105.410
13.130.644
7.148.640
9.036.226
70.420.920
38.316.997
23.438.708
61.755.705
61.755.705
5.979.868
2.574.350
10.008.727
6.357.209
787.841
25.707.995
2.498.515
790.975.959
855.745.568
8 mes.
171.384.481
502.152.576
282.677.522
96.158.648
231.663.978
55.248.724
665.748.872
307.961.709
90.561.187
35,250.404
65.646.055
499.419.355
302.430.314
177.505.392
8 mes.1980
156.905.373
308.557.971
335.269.475'
86.474.737
259.878.201
699.622.413
228.019.404
98.4U.108
479.935.706
479.935.706
54.652.880
35.557.664
107.904.768
68.995.813
10.598.967
277.710.092
7.694.355
5.739.267.815
5.914.877.537
43.729.957
370.160.469
236.304,461
139.939.531
376.243.992
376.243.992
51.442.943
36.838.390
109.755.700
53.125.003
5.987.324
257.149.360
5.820.365
4.688.002.685
4.760.779.643

Indeks Izv.
let.pl
(5:1)
60,46
65,64
56,32
.pl.&L
(5:2)
8
88,02
92,82
90,89
66,16 100,90 65,63 97,17
48,04
59,70
67.94 72,87
72.94 71,07 64,22
67.94
82,96
93,60
109,20
103,14
109,91
115,53
108,87
100,48
107,83
65,54
64,44
59,37
53,07
65,40
58,69
89,29
60,78
69,07-
65,39
64,43
103,07
89,59
83,44
99,08
101,12
106,55
95,53
96,18
100,45
pl^reg.
(4:3)
75,96
101.48
74.48
113,01 Lil'
85.50 25,60 74,42 113,82 113,20 179,34
125.50 119,56 100,04 U8,03
TŽ
Ti
sfe
106,18
78.68 59,10 71,37
74.69 57,72
71.70 83,28
109,53
„/*ac*
iio, nju
95fi nja
1$ z
93 8*st
!>■*
127/ Per Xm sv0
l^jkac
VCev
9811*111 129' 1
lTMvir*
»K
—y n$r
ste
v
Samo Poljanšek — novi glavni direktor Promonta
faradi kadrovskih sprememb, ki jih je. narekovalo delo v ino-nemštvu, je bilo potrebno razpisati dela in naloge glavnega direk-. 0ria DO. Po zaključenem razpisnem postopku, je delavski svet delovne org. dne 20. 9.1981 imenoval na razpisana dela in naloge a' n Poljanšek Sama, dipl. oec.
' Poljanšek Samo se je vključil v IMP leta 1972 kot strojni inženir lnii stopnje — pripravnik, v prodaji takratnega TOZD OVK. Ob jb< Qelu je z leti diplomiral na II. stopnji Visoke ekonomske šole — na ^nična smer ter tako postal dipl. oec. Uspešno in intenzivno se je nii( ukvarjal s problematiko prodajne službe, uvajal je nove okvirje iga Poslovanja prodaje in deloval na izpopolnjevanju organizacij-:ba *. e8a poslovanja TOZD. Ob tem delu pa je bil vključen v opera-it ^vooplaniranje temeljne organizacije, ko je bilo potrebno planske r otnkcije prenesti na TOZD. Pripravljal je srednjeročne plane if go
ivi'
>d4
,re! S»tno Poljanšek.
M T
as6' DZD za obdobje 76—80 ter kasneje plane TOZD in DO za ob-l7( obje 81—85. Vsa leta se je posvečal izpopolnjevanju organiza-;ž poslovanja, področju osebnih dohodkov ter dograjevanje in-1erne zakonodaje.
n °breorganizaciji IMP v SOZD in ustanavljanju delovnih orga-!2acij, jc prevzel odgovorne nsloge vodje, kssncjc direktorja P*ansko-organizacijske službe delovne organizacije.
, Na področju samoupravljanja je deloval v mandatnem obdobju ot podpredsednik delavskega sveta TOZD. Uspešno je opravljal Predsedniške dolžnosti v pomembni komisiji za sprejemanje in Pfesničevanje Zakona o združenem delu. Srečujemo ga v raznih komisijah jn odborih (inovacije, gradbeni odbor za BP — 8. itd.). ^ Ppnizacijsko in tvorno deluje pri snovanju, sestavi jn spremem-“0 Splošnih aktov, sporazumov, statutov zlasti za TOZD in de-
Tvi
U
‘vno organizacijo.
, Lahko zatrdimo, da smo v marsičem z njegovo pomočjo v času, 0 smo še malo vedeli, vendarle veliko naredili in tako kot nosilci ra?voja izpolnili dana pričakovanja.
Daljše obdobje je sodeloval kot delegat v biroju gradbeništva na Področju razvoja sistema delitve osebnih dohodkov.
^ zadnjih letih je vključen v odbor za gospodarjenje pri Izvrš-j m svetu občine Ljubljana Bežigrad, sedanjem komiteju za 'uzbeno ekonomska gibanja ter v sindikatu občine za področje ^°ja sistema osebnih dohodkov, i ;° odhodu prejšnjega glavnega direktorja Zime Antona, dipl. lj na nove dolžnosti v Irak, je od aprila 81 do imenovanja oprav-naloge vršilca dolžnosti glavnega direktorja.
tref3 s*cuPn' razvoj montažerjev smo premalo naredili. V razvoj je pr lagati in šele potem pričakovati uspehe. TOZD, ki vlaga d od- em 'n izključno zase, ne dela pravilno, ampak povzroča še atno nezaželjeno in nedopustno razdrobljenost.
Lna izmed še mnogih in nedorečenih nalog je seveda pocenitev
naše,
dal • ®a P°slovanja. Izvajati strogo in dosledno kontrolo nad nadet^"11 nesmotrnim zaposlovanjem režijskih delavcev ne samo v °vni skupnosti, temveč tudi v temeljnih organizacijah. Če pov-Mok^10 samo nekaj misli iz programa glavnega direktorja PRO-nr> NT, lahko sklenemo tole: Pričakuje večjo celovitost in enot-; st v IMP, naravnanost k skupnim in dogovorjenim ciljem, ki 1Mp° tud' $kupni pomen vseh zaposlenih. Reči je treba, da SOZD :	.ne more biti dober in uspešen s slabimi temeljnimi organizaci-
ji p0 ’> velja pa seveda obratno. IMP pomeni med drugim tudi izvoz, Zac.5n' odpravo notranjih slabosti, pomeni uresničevanje stabili-
_y\	SLAVKO ŽAGAR
d
Kaj smo naredili v pripravah na tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije_
S premestitvami rešujemo probleme in rušimo sistem osebnih dohodkov
V pripravah na tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije so naše sindikalne organizacije temeljito prerešetale vprašanje socialne varnosti delavcev. Ugotovimo lahko, da nimajo nikjer prehudih socialnih problemov, h čemur zanesljivo prispeva dejstvo, da se je zaposlovanje umirilo in torej ni toliko potreb po novih stanovanjih in drugih elementih socialne varnosti. Vendar ta ugotovitev ne pomeni, da nima sindikat na področju socialne politike nobenega dela. Da ga je precej, pričajo ugotovitve iz razprav, pa tudi programi, ki so jih posamezne organizacije in konference sprejele.
vprašanja: svobodna menjava
V	Livarju že nekaj časa posvečajo posebno pozornost težkim pogojem dela. Že v avgustu so sprejeli sklepe za reševanje teh vprašanj — med drugim so delo pod težkimi pogoji bolje ovrednotili. Rezultat je bil, da so delavcem, ki opravljajo takšna dela za 10 do 15 odstotkov dvignili osebne dohodke. Na področju zaposlovanja omejujejo zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, za že zaposlene delavce v livarni pa organizirajo interne tečaje.
Tudi v celjski Klimi imajo interne tečaje. Pri zaposlovanju ugotavljajo, da jim manjka monterjev, medtem ko v skupnih službah že nekaj časa sploh ne zaposlujejo. Štipendirajo načrtno, tako se jim še ni zgodilo, da bi morali kakega svojega štipendista po končanem študiju postaviti pred vrata, ker zanj ne bi imeli dela. V okviru priprav na tretjo konferenco so še posebej obravnavali vprašanje družbene prehrane.
V	Panoniji so imeli v okviru priprav na tretjo konferenco zanimivo razpravo o izobraževanju. Strokovni kolegij je malo prej razmišljal, da omeji štipendije za študij ob delu, toda glede na velik interes delavcev je sindikalna organizacija predlagala, da je treba izobraževanje ob delu še naprej omogočati. Po drugi strani, pa so ugotovili, da velja bolj preverjati delitev štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah. Lani so podelili 40 štipendij, a kar 14 novopečenih štipendistov. ni končalo 1. letnika. Letos so podelili manj štipendij, ker jih niso dali tistim, ki so že doslej komaj zdelovali. Pri zaposlovanju opažajo velike spremembe. V Pomurju je zdaj dovolj kvalificiranih . delavcev in tudi strojni tehniki so pripravljeni prijeti za vsa dela. Manjka pa Panoniji visokoizobraženih strokovnjakov.
V	Emondu pravijo, da so zmanjšali režijo s 154 delavcev pred dvema letoma na 143. Tudi sicer so pri zaposlovanju pod mejo, ki jo dovoljuje občina. V Dvigalu pa se na področju socialne politike pojavljajo posebni problemi, saj sanacijski program predvideva, da je treba skresati režijo za 40 ljudi. Delavcev seveda ne bodo vrgli na cesto, zato teče ta naloga bolj počasi. Ker tudi drugi IMP-jevi tozdi in delovne organizacije niso v ekspanziji, tudi tam ni posebnega povpraševanja po novih režijcih.
V	Promontu je sindikat pripravil akcijski program, ki ga bodo dali v obravnavo tudi delavskemu svetu. Program obsega
, S°cialn
Pijancem predolgo gledamo skozi prste.
•°^LmoM,jlna Slavka Dina Vozič, ki dela v DO .#j valid' 86 v tei DO posveča delu z alkoholiki, in-l'(Probl’ sP°Pnjema pa se tudi z drugimi socialnimi / ?acijee,fYnastajajo v okviru te delovne organi-■Or nju ’ ,a.ko na primer pomaga materam pri iska-5,6 nja !"°skega varstva, rešuje probleme izostaja-i Alk k ?arad' bolniških staležev itd.
9r gisthr °*‘zem fe v Emondu precej razširjen, re--. J blem an.'.L alkoholikov pa je zelo malo. Velik pro-34(1 iavlia -C 1 z<*'v tem> da ji tozdi DO Emonda ne pri-2h\ perj^j ° .a*kpholikov. Seznanjena je le z najbolj 4v0ji,7 Pomeri, ko je alkoholizem delavca za-jl ces -j. ° take mere, da že precej moti delovni pro-Sikadrov v-LC*avce Poizkuša v sodelovanju z vodji S) Zdravi -S . s*uzb tozdih pripraviti do odločitve za čeva Jeaie- Reševanje alkoholikov, meni Vozi-"hi*’01 odo uspešnejše, če bi ji prir
imere aikoholi-
jfijZtha v v '• uspesnejse, ce bi ji primere a 29- Kar meri pravočasno prijavljali.
vira sv a?eva de*° z invalidi, ki ga opravlja v ok-d) o tem	, del in nalog, pa sedaj pripravlja analizo
Ptavilnn lk° invalidov je v njihovi DO, ali so ti i °snovi tazvrščeni na ustrezna dela in naloge na -Žit skega °diočbe Skupnosti invalidsko pokojnin-*'zo delaVarovania- Nadalje pripravlja tudi ana-V	m naiog v DO Emond, ki bi bila ustrezna
dela, politika osebnih dohodkov, kadrovska problematika, izvoz in ekonomičnost gospodarjenja. Pri izobraževanju je Promont aktiven tudi v občinskem merilu. Lep uspeh so dosegli s prospektom, v katerem osmošolcem prikazujejo poklice pri montažnih delih, pa tudi IMP in svojo delovno organizacijo. Pri zaposlovanju jih moti, da drugi IMP-jevi tozdi snubijo njihove delavce z višjimi osebnimi dohodki. Resno so se lotili priprav za individualno stimulacijo, za kar so pripravili obsežen strokoven elaborat.
IZIP širi režijo, toda zaradi novih nalog in fluktuacije. Predvsem v računovodstvu je fluktuacija zelo velika.
Podoben problem je v Idriji. TIO ima 300 zaposlenih, a se jih je kar 25 tekom leta zamenjalo. .Novih delavcev v Idriji ni težko dobiti, zdaj ko je rudnik zaprt, proizvodnja trpi, saj novinec ne more dati toliko kot izkušen delavec. Zanimanje za izobraževanje ob delu je veliko, vendar v navskrižju s potrebami delovne organizacije. Imajo 20 štipendistov, ki ob delu študirajo na srednjih in višjih šolah, pa le 2 na poklicnih, čeprav bi ravno teh profilov potrebovali več.
IKO je tudi ugotavljal, da je 7
do 8 tisočakov mesečno za kvalificiranega strugarja, ključavničarja ali orodjarja premalo. Delavci so odhajali, zato so pred mesecem dni na referendumu povišali relativno razmerje za ta dela. Število delavcev se manjša zlasti na Trati, toda med tem, ko se jim proizvodne dvorane praznijo, ostajajo pisarne polne. Vsi njihovi tozdi težko dobijo dovolj kvalificiranih delavcev, zato pa imajo že vrsto let utečen sistem internega izobraževanja.
Sestanka sindikalne koordinacije, na kateri so obravnavali ugotovitve javne razprave o socialni politiki, se je udeležil Aleš Čerin, ki je ob zaposlovanju opozoril, da imajo nekateri tozdi in delovne skupnosti že skoraj polovico delavcev, ki nimajo formalne izobrazbe, kot jo zahtevajo njihove naloge in dela. Prav zato si prizadevamo, da bi okrepili naš izobraževalni center in ga iz dijaškega doma spremenili v pravi izobraževalni center, ki bo usmerjal kadrovsko politiko od štipendiranja do vseh vrst izobraževanja ob delu.
Aleš Čerin je orisal tudi problematiko osebnih dohodkov. Dejstvo, da mnogi delavci nimajo ustrezne formalne izobrazbe, je namreč pogosto povezano s politiko osebnih dohodkov, saj se dogaja, da tozdi in delovne skupnosti prerazporejajo delavce na višje vrednotena dela in naloge, za katera pa delavci nimajo formalne izobrazbe.
Res je tudi, da je pri nas, kot v vsej Sloveniji proizvodno delo prenizko vrednoteno. Očitna je tudi uravnilovka, sej so razmerja med povprečnimi osebnimi do-
hodki v nekaterih tozdih komaj nekaj na 1:2, nikjer pa ne presegajo 1:3,5. Zato se v sozdu intenzivno pripravlja nov sistem osebnih dohodkov,-pri čemer je treba šele poiskati tiste elemente, ki so lahko skupna osnova za vse. To je težavno delo zaradi raznovrstnosti naših programov, saj je težko najti skupni imenovalec za takotazlična dela, kot so montaža, kmetijska proizvodnja, projektiranje ali zastopanje, da omenim samo nekatere.
O vprašanju osebnih dohodkov se je razvila dokaj burna debata. Končni sklep je bil, da se koordinacijski odbor zavzema, da naj bo v okviru sozda enotno relativno razmerje, pa tudi, da se poenotijo vsi osebni prejemki, ki bremenijo materialne stroške (to so terenski dodatki, dnevnice, itd.). Koordinacijski odbor sindikata je sprejel stališče, da bi morali primerljiva dela v vseh tozdih in delovnih skupnostih tudi približno enotno vrednotiti, zavzema pa se tudi za določene premike in sicer, da bi bolje ovrednotili proizvodno delo, zlasti tisto, ki se opravlja pod težkimi pogoji.
Kar se tiče stimulativnejšega nagrajevanja, so se pokazale velike razlike. Lahko bi rekli, da večina naših delavcev terja povišanje relativnega razmerja, se pravi višje osnove. To pa je točno nasprotno usmeritvi, da naj bi širili prostor za individualno stimulativno nagrajevanje. Kot že rečeno, pa se pripravlja v sozdu nov sitem delitve dohodka, katerega cilj je podati bolj konkretne in pravičnejše osnove za individualno nagrajevanje.
LOJZE JAVORNIK
Sindikat o rezultatih gospodarjenja
Podcenjujemo proizvodno delo, dobri delavci pa odhajajo
Kot smo napisali že v prejšnji številki, je koordinacijski odbor sindikata sozd IMP 9. septembra obravnaval analizo našpga poslovanja v prvem polletju. Od tega sestanka je minilo že precej časa, pa tudi o našem poslovanju je bilo že precej povedanega, zato ne bom ponavljal tega, kar smo že napisali, pač pa se omejil na nekatere nove poudarke s te seje.
za zaposlovanje invalidov.
V	zvezi s pripravami na sindikalno konferenco je Vozičeva sodelovala le v okviru DS DO Emond, na sestanke, ki so jih imeli tozdi v okviru te delovne organizacije, pa ni bila vabljena.
V	delovni skupnosti Emonda pa ni kakšne posebne socialne problematike, ki bi jo bilo treba reševati. Izobraževanje, pravi imajo dobro zastavljeno. Učenci so ustrezno nagrajeni. Zaposlujejo v okviru dogovorov. Nadurno delo je pri njih redko, ki pa se ne plača, razen z redkimi izjemami (v kuhinji), ampak se nadure kompenzira. Del po pogodbi nimajo. Zaposlujejo pa predvsem mlajši strokovni kader. Na usmerjeno izobraževanje so se dokaj dobro pripravili. Na stanovanjskem po-'
. dročju je problem le v tem, da ne morejo kupovati delavcem stanovanj, ker za to nimajo denarja, pač pa delavcem skušajo, pomagati pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj z dodeljevanjem kreditov za gradnjo in nakup lastniških stanovanj.
Za sindikalno konferenco je sindikat v delovni skupnosti DO o vsem navedenem razpravljal in je o tem že poslal poročilo občinskemu sindikalnemu svetu Ljubljana-Bežigrad.
MARIJA PRIMC
Uroš Korže je uvodoma povedal, da zaradi manjšega obsega prodaje in večjega porasta stroškov nismo dosegli načrtovanega skupnega prihodka in dohodka, čeprav so nekateri TOZD-i z rebalansi znižali svoje plane. Z zadrževanjem rasti osebnih dohodkov pa smo nekaj več povečali akumulacijo.
Nato je opozoril na nekatere naše šibke točke:	— Razvoj.
Od leta 1975 se število delavcev v razvoju ni povečalo, medtem ko so se nekatere druge skupne službe povečale za dvainpolkrat, pa celo za štirikrat. Tudi stimulacije delavcev v razvoju nimamo urejene. Ker smo zanemarjali razvoj, nimamo novih programov, niti alternativnih programov, s katerimi bi si pomagali zdaj, ko pada povpraševanje po naših dosedanjih programih. Na nekaterih področjih nas je zato konkurenca ujela in celo prehitela. To sb kaže pri regulaciji in črpalkah, utegne pa se zgoditi tudi pri klimatizaciji.
— Podatki kažejo, da število izgubljenih ur v proizvodnji raste, vendar bi bilo treba analizirati, zakaj je tako.
— Eden od vzrokov porasta izgubljenih ur je lahko slaba oskrba z repromaterialom. Ni res, da so vzroki slabe oskrbe samo objektivni, je dejal Uroš Korže, pač pa moramo priznati tudi, da je naša nabava zelo slabo organizirana.
— Izvozne obveznosti, ki smo jih prevzeli pred SISEOT-om, izpolnjujemo, zaostajamo pa za svojimi internimi plani. Na Zahod praktično ne izvažamo
razen Livarja in TEN. Drugo izvažamo preko montažnih del. Skratka, narediti bomo morali več, za kar pa potrebujemo pravo zunanjetrgovinsko mrežo, ki je zaenkrat nimamo.
— S tem, da je naš uvoz surovin pod planom, ne moremo biti zadovoljni. To kaže, da ne znamo izkoristiti možnosti, ki bi nam jih dal uvoz surovin, da bi sami več izvažali.
— Fluktuacija delavcev se v povprečju manjša, toda vse več odhaja ravno tistih delavcev, ki nam jih najbolj manjka — monterjev in kovinarjev. Boleče je tudi, da ne znamo pridobiti strokovnih delavcev za razvoj.
— Med našimi šibkimi točkami je Uroš Korže omenil tudi samoupravne odnose v sozdu, ki jih ne razvijamo. Kot ilustracijo je navedel to, da nismo vzpostavili dohodkovnih odnosov in sistem osebnih dohodkov. Za slednje je rekel, da bi morali letos pripraviti osnutek skupnih osnov v sozdu.
— Treba bo zmanjšati nepotrebno režijo. Tu so med posameznimi tozdi in delovnimi organizacijami velike razlike. V računovodstvu ene delovne organizacije je skoraj dvakrat toliko zaposlenih kot v drugi, čeprav je obseg finančnega poslovanja približno enak. Zato moramo natančno opredeliti obsege nalog na posameznih področjih. Nekatera mnenja iz posameznih delovnih organizacij.
TIO IDRIJA dosega slabe rezultate. Pripravili so akcijski program, ob tem pa ugotavljajo, da so prodajne službe tako v .tozdu kot sozdu neučinkovite.
V okviru IZIP slabo stojita tozd Projektivni biro, ki nima dovolj dela, in Zastopstva, ki ima hude kadrovske težave. Industrijska proizvodnja cejske Klime ima takd probleme z repromaterialom, da naročnikom, če pristanejo, celo pošiljajo izdelke brez elektromotorjev, ki jih vgradijo kasneje, ko jih pač dobijo. Trudijo se, da bi skrajšali izdelavne ure in znižali režijo.
• Ko so govorili o osebnih dohodkih, so ugotovili, da je tudi sistem nagrajevanja vzrok, da odhajajo delavci, ki jih najbolj potrebujemo, saj proizvodno deio ni dovolj ovrednoteno. »Ali ni žalostno, če odide star kvalificiran delavec iz proizvodnje? Če odhajajo kvalificirani delavci, mora biti to znak za alarm«, je dejal Janez Vodenšek iz Livarja. »V Sloveniji je bilo o ovrednotenju proizvodnega dela sprejetih že dovoj sklepov, da o tretjem kongresu samoupravljalcev ne govorimo. Mi pa vendarle nismo nič ukrenili za boljše nagrajevanje kvalificiranih delavcev v proizvodnji. V sozdu nismo naredili niti analize stanja.« Zato so v Livarju sami povečali osebne dohodke vsem prizvodnim delavcem, medtem ko so dohodki režijskih delavcev ostali nespremenjeni.
Sindikalna koordinacija se je dotaknila tudi vprašanja pogodb o delu in avtorskih honorarjev. Komisijam samoupravne delavske kontrole v tozdih, je priporočila, naj pogledajo, koliko avtorskih honorarjev se izplačuje in za kakšna dela. Na sploh pa so ugotovili, da je sindikat doslej premalo aktivno spremljal poslovanje in mora zato tem vprašanjem v prihodnje posvečati več pozornosti, saj lahko pričakujemo še težje probleme pri gospodarjenju.
PRI NAŠIH V IRAKU 9 PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU 9 PRI NAŠIH V IRAKU S PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAK£l*l
BsgdaiL Trg osvoboditve je eden osrcttojih » eajsodoboejših delov tega veBkega mesta.
V puščavi.
Skoraj neverjetno je, kaj naredijo naši fantje v Iraku
zam
y°dj
žan.
Ja
Bagl
Nekako po treh urah letenja rečejo stevardese, da je treba spustiti zavese na oknih letala. Tako veš, da si v Iraku. Nato traja še kakšno uro, da se začne letalo pripravljati na pristanek.
Gramoz vozijo odveč kot
Vodilni monter Peter Jerele in vodja projekta Anton Zima- Zadaj vodja Delovnih enot v Iraku Vlado Kuret.


Na trasi bodoče ceste smo srečali beduina z ovcami, ravno tistega, pri katerem so naši fantje dobivali mleko takrat, ko so začeli prva dela za postavitev prednaselja. (Zgoraj). Zdaj vsaj z vodo ne bo skrbi, saj je začela delati čistilna naprava, ki zajema vodo iz Tigrisa prek namakalnih kanalov. Tej napravi pravijo »tovarna vode«. Kaj pomeni za ljudi, ki živijo v puščavi, si lahko mislimo.
Tisti torek, ko sem prvič potoval tja dol, nas je ob pristajanju pošteno premetavalo. V letalu nas je bilo večina Jugoslovanov, zaposlenih v različnih firmah, ki delajo tam doli. Kar precej je bilo novincev, saj se v zadnjem času odpirajo mnoga nova dela.
Letalo je bilo polno, se razume, tako kot vedno. Če smo natančni, so prodali tri karte več kot je bilo sedežev. Ampak trije nadštevilni so ostali v Beogradu. Pa to ni nič čudnega. Včasih se zgodi, da jih ostane dvajset. Nič čudnega, saj je pred vojno letalo letelo iz Beograda v Bagdad šestkrat tedensko, zdaj pa dvakrat. Prebukiranje je bil običajen pojav, tako da je Iraqin Airways. pred kratkim vzel prodajo vozovnic izključno v svoje roke, ker so razne agencije prevečkrat prodajale iste sedeže. Tudi Ine-xov čarter enkrat štirinajstdnevno z Brnika v Aman bo verjetno olajšanje.
Kot že rečeno, smo se poskakujoč, spuščali proti Bagdadu. Poskakovanje, pa zaprte zavesi-ce, pa vojna, katere TV posnetki ti migljajo po spominu — in zavladala je groba tišina. Celo stari mački, ki so se vso pot nekaj sprehajali, kupovali brezcarinski viski in klicali stevardese, naj jim prinesejo vodo, so postali tihi in mirni.
Letalo je padalo, se stresalo, se nagibalo levo in desno in nazadnje so zarohneli motorji. Zdaj smo tik nad pristajalno stezo, smo vedeli. Takrat se je umirilo in že so udarila ob tla zadnja, nato še sprednja kolesa in začelo se je ustavljati.
Potniki so zaploskali.
Menda je bila to arabska navada, ki so jo kaj hitro prevzeli tudi naši delavci.
In tako prihajajo v Irak ploskajoč. .
Kasneje najbrž ni več časa za ploskanje. Kasneje se dela. In čaka na dopust, ki ga lahko koristiš vsakih šest mesecev. Po treh mesecih se začne kriza, pravijo stari mački. Takrat ljudi zgrabi. Ni ga, praktično, ki bi se temu izognil. Eden preklinja in se prepira. Drugi se zapre vase in mozga sam pri sebi. Ampak v krizo pade vsak. Tako mine mesec dni in potem zveš, kdaj boš šel na dopust. Takrat je lažje, ko odštevaš dneve. Na krizo pozabiš, torej je ni več. Nato se vrneš z dopusta in tri mesece živiš
od spominov, pa pripoveduješ tovarišem kaj je novega. Toliko časa si dober. Nato padeš v novo krizo in potem dobiš nov dooust.
Težko je delati tam doli.
»Po vodo smo hodili petintrideset kilometrov daleč. Glavna hrana nam je bilo ovčje mleko, ki smo ga dobili pri beduinih. Dva dnt sem spal kar na kontejnerju, ker še ni bil postavljen,« pravi Peter Jerele, vodilni monter na gradbišču, ki ga imamo skupaj s SCT,
Nekje v začetku maja je še z dvema monterjema Borisom Mesecem in Janezom Benčino prišel v puščavo. Na desetine kilometrov daleč ni žive duše, le trije šotori beduinov so kak kilometer daleč od kontejnerjev, kjer sedaj stanujejo delavci, ki šele pripravljajo pravo gradbišče, v katerem bo 70 barak. Vsenaokrog puščava, jaz pa brez vsega. Imel sem kamion, pa se je pokvaril«.
Pa škorpijoni in kače. Pa 58 stopinj v senci. Ampak sence tam sploh ni. Pa zdravnika ni bilo. Delali so štirinajst, šestnajst in več ur dnevno. »Do nezavesti«, pravi Peter Jerele. »Ja, tudi to se je zgodilo, da je monter po urah in urah dela padel v nezavest.«
Jerele je v dveh mesecih shujšal za deset kilogramov. »Ampak bila je ekipa, kakršne nisem imel in vem, da je ne bom imel.«
Saj brez pravega tovarištva tu ne preživiš. Tu dobi geslo »Vsi za enega, eden za vse« usoden pomen.
To so seveda izjemne razmere. Tudi na tem gradbišču kjer je naš operativni vodja inž. Zima, je danes že drugače. Imajo kuhinjo in jedilnico. Delavci so se uprli, češ da je premajhna. Bila je premajhna in so jo povečali. Tudi tušev ni. Razmere so še vedno obupne. Pravo naselje šele raste nekaj kilometrov dalje. Tam bodo šele barake, kjer bo znosno prostorno. Tam bo Mercatorjeva trgovina, ambulanta, dvorana za družabno življenje, športna igrišča. Ko bodo dela v naj večjem razmahu, bo tam do 3.000 ljudi.
Zdaj se stiska skoraj 600 ljudi v predgradbišču, ki naj bi imelo največ 300 stanovalcev. Naših monterjev je 28, drugo so gradbinci, ki ne samo, da betonirajo temelje barak, pač pa tudi s polno paro gradijo cesto in sploh začenjajo že »zaresno« gradnjo.
lometrov daleč. Povsod okro.er . puščava in pesek. Toda iz tepj^ čavske moke ne moreš e$ podlage za cesto. Poleti jo p vajo z vodo ali nafto, in povt
jo, pa nastane*, pmviznric®3^-
Prah se zbije in je videti * ^ beton, dokler ga tovornjaki $yc
ne razrije jo. Konec novembfjV V| v začetku decembra se bo ,s'
deževje in takrat bo blat3
kolen. Asfalt je torej življenj-^1 vprašanje. Če ga ne bo, P°| t,a a
lahko dela do poletja kar ne jo.	‘h *
Ni kaj, še vedno je težko-dje se stiskajo v premajhnih. ®
rakah. Vsi blatni od prahu, jim s potom lepi na telesa, b°,u,c
ebfJekt
pod tuš, ki ga imajo v pos6 kabinah, a čim oprani in stopijo na prostor, kjer vet^,Vev

vča:
tinči oblake prahu, takšni kot prej.	def
Zato je razumljivo, da so$^v ’
U J
žili, ker IMP ni pravočasno pP
plastičnih kanalizacijskih cejfzbu' drugega materiala za graate ‘
barak-	d<lek
Naši fantje so kar na grad^j^
segrevali cevi in delali koledjp^
elektroinstalacije. Res je, 'Juhe to inž. ZL,
in potrudili so se, to mz. stalno ponavlja in ne moreš rekati. Ampak prišli so terifl1 b0t^l nagrizli nekaj barak, pa jp spet zastoj. Zdaj pravijo na’}goi so opremljeni in organizirat). r2’. bodo sledili SCT-jevceffl' ^ gradbincih je torej poteza- 7/^.
Še vedno je težko, ampak 1 četek je bil naravnost obdlj Zdaj deluje naprava za čišd vode. Voda teče po namaka3! kanalu iz Tigrisa, napravo I nja agregat. Voda skratk<$| Vsak dan je korak naprej M Šim razmeram.
To, kar pravi Peter Jere*4 je skoraj neverjetno in nad^ ško. Ampak na vsakem bišču je kakšen Jerele, ki je ”, ral v te iraške puščave, ki Jy redil to, kar se ti zdi potem, % končano, skoraj nemofc S
končano, skoraj ncm<’L Vsak začetek je težak, pra^ Za iraške razmere zveni tof,
skoraj kot šala.
Drugače pa je seveda, ko "j opraviš. Prav te dni končof, kompleks tovarn, ki smo j*a2 \ stavili skupaj z Gradisom' "J \ smo dobili v hudi konkut1'"’ opravičili zaupanje.	1
»Švicarji so nam rekli, ^
verjamejo, da bomo kom
objekte v dvanajstih mesec" , smo jih v osmih, pravzap^^
sedmih mesecih efekti' dela, če odštejemo to, kat
J
IMF GLASNIK
STRAN 5
J^RlNAŠIH v IRAKU • PRi NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU » PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU •
Naše rezerve so pri organizaciji
Da slabo skrbimo za oskrbo z materialom je najpogostejši očitek, ki ga imajo naši delavci v Iraku na račun služb v domovini. Pravijo, da delajo doma dva greha — zamujajo in pošiljajo slab material.
Nič čudnega, da je bila raz- la, ne da bi prej poslali vzorce.
s .	iiin««; n0Miir
0||terska ekipa na projektu, ki ga vodi inž. Anton Zima.
s 4. strani
Vn!?Ud'li zaradi vojne,« pravi tega projekta Marjan Kri-
r |1 c’bila ie voina-
% Uradisovci so ravno leteli v se L^ad, ko je začelo pokati in so t l00,o> obrnili. Šele na začetku le-ikroi ;n3*ga leta so pošteno zastavili e te Pl,* Pa je tekel. In so ga ujeli, š d<esec dni bo zamika z urejajo okolice, ampak to je po po-
3ovalS0(ibi.
’a r4e "gradbišče, je v gozdičku, pa leti p^lo vročina manj huda kot v aki 5ruScavi, čeprav po temperaturi nobf*.1 VeIikih razlik. 13. septembra, 3 zar° sem bil tam, je bilo 47 stopinj jata^nci.
IjeniLTttdi tam je bil začetek težak. , P°jbJiino so jim vozili z Abu Grei-r Pr N|;v0t* koder je dve do tri ure.
iltd ?[' nisi vedel, ali bo prišla in <0'f,»vaio °° prišla- Vode je zmanjko-
tu, ^urf?.tem so postavili naselje, i, tli kuhinjo, spremljajoče ob-055 ivel'v ^mpak takrat je bila že rt 1,1 (vha a ^muda pri delih. Tako so 'etefiVeo ',a*(e za 120 ljudi stlačili dosti • ra'vž delavcev. Ko sem jih obiskal (del S-V n.ajb°lj napetih zaključnih so*v 'I1.*1 je bilo 330. Po štiri ali pet ioPcj -p '■ Postelja pri postelji, i cej|Zbur*jd' ltk pred koncem del ra-
aal"kon""Uni vod' 12- zjutraj viso-,aPet°stni vod, zvečer je zf n,-„, r‘ hidrant in 13. so pretrgali
n4P 'ope kaki
a )s, 10„^ najprej napravil dobro za-
kot obliž za najhujše težave. Dobro so delali, tako naši kot Gradis, s katerim imamo na tem projektu dohodkovne odnose. Tudi po tej plati odnosov med izvajalci del je to gradbišče lahko za vzor, kako lahko ob urejenih medsebojnih odnosih in dobrem sodelovanju delamo hitro in učinkovito. V Jugoslaviji bi takšne objekte' delali dve leti ali tri,« pravijo ljud je, ki takšna dela poznajo.
»Za likof ste si zaslužili dva kubika belega!«, je rekel inž. Kumše.
»Za vsakega delavca meter špricarja!«, so zahtevali Štajerci.
Še bi lahko pripovedovali podobne zgodbe. Res je, na vseh gradbiščih delo ne teče enako dobro, tudi z gradbinci ne sode-
lujemo povsod enako lepo kot z Gradisom na tem gradbišču. Ampak lahko rečemo, da so pogoji dela za monterje povsod izredno težavni, roki povsod zelo napeti in da naši ljudje res dajo od sebe, kar je mogoče. Dela se po deset uf in več dnevno, šest dni na teden, razen v petkih, ko je nedelja (po arabskih običajih).
»Tudi mi se dobro zavedamo, da delajo naši monterji v izredno težkih pogojih in je zato normal-
nistracija dela, dokler pa delo ni opravljeno. Tudi v petek, če je treba in to brez nadur. Zato imajo monterji z nadurami, terenskim dodatkom in z dodatkom za posebno težke pogoje, če so do njega upravičeni, višje osebne dohodke kot administrativa.
»Pri nas smo načelo o boljšem nagrajevanju dela v neposredni proizvodnji že uveljavili,« pravi
no, da so tudi bolje nagrajeni,« Herga. »Nekaterim novincem, ki
pravi vodja kadrovske službe v Iraku Ivan Herga. Administrativa imajo sicer nekaj višjo osnovo, vendar pa velja tihi dogovor, da njihove nadure niso plačane razen v izjemnih primerih, če je obseg dela le nenormalno velik. Praviloma pa admi-
so prišli še le v zadnjem času, se to zdi čudno. Imeli smo tudi pripombe, češ ne bomo delali dodatnih ur, če ne dobimo plačanih nadur, toda sicer je trdno zakoreninjena zavest, kako krvavo težko so prisluženi monterski dolarji.«
gra ternhJenJa n' manjkalo. 10. sep-,JeleW- ba8er pretrgal glavni r,cr|i vod, 12. zjutraj viso-
ž. ^'ve|f°n4petostni vod. Da bi člo-reš4(jei p°Pem7. »če bom še kdaj :rifl' bnZ *akšen kol tu doli vi raku, si j6 ]
na^8oT>i.rnLbcn’<< Pravi Vital Nabr-dra^kj-p’| je kot šef elektromontaže ■m-	. te potrgane kable,
ta- Vi^/Pak podpisani PAC (pre-ipak nary acceptince certificate) je
prava ob obisku generalnega direktorja Kumšeta 11. septembra, kaj burna. IMP je bil tarča ostrih očitkov, da je slabo začel dela na velikem gradbišču, kjer nastopamo skupaj z SCT in to ravno, ker ni bilo potrebnega instalacijskega materiala za postavitev barak. Nobena skrivnost ni, da je naš vodilni na tem gradbišču inž. Anton Zima v Ljubljani izrekel marsikatero ostro na račun ljudi, ki skrbijo za dobave materiala. Res pa je tudi, da so urgence pomagale in v začetku septembra je material že začel prihajati.
Material v Irak pošilja Inženiring, ali posamezni tozdi preko Inženiringa. »Ta služba v Inženiringu je še premalo zasedena«, ve tudi generalni in prav zato je ravno temu ob reorganizaciji sozda potrebna posebna pozornost. Nekaj ljudi so že potegnili v nabavo materiala za tujino, toda to je šele začetek. Temu bo treba posvetiti še več pozornosti, saj je dobava materiala predpogoj, da sploh lahko delamo na tujem.
»Še bolj škriplje v primerih, ko Inženiring oddaja posamezne naloge v zvezi z dobavo tozdom, saj dobijo te naloge ljudje, ki imajo že vrsto drugih del. Meni je jasno, da so pod pritiskom stalnih urgenc z raznih gradbišč in tako poskrbijo najprej za tiste, ki so najbolj sitni. Ampak mi material krvavo potrebujemo,« pravi vodja Delovne enote Irak inž. Vlado Kuret.
»Res je,« priznava Kuret, »da smo mi v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami naravnost vzorno organizirani, saj oni temu posvečajo manj pozornosti in imajo zato tudi dosti hujše probleme kot mi. Ravno tako pa je res, da bi lahko z boljšo organizacijo dobav materiala tu v Iraku še bolje delali.«
Toda tu še ni konec težav z materiali. Ko pride avtovlak na gradbišče ali v Abu Graib, je to pravi praznik. Toda ko začno pregledovati blago, se veselje dostikrat spremeni v jezo, saj se zgodi, da so cevi razbite, klimati poškodovani, skratka precej robe je slabe. »Ne pozabljajte, da je transport sem dol izredno drag — od 30 do 100 odstotkov vrednosti materiala,« pravi inž. Zima. »Kakšna škoda je, če pride sem dol slab material in ga moramo mi vreči stran.«
Kaže, da ljudje doma podcenjujejo zahteve iraških investitorjev. »Vedeti morate, da tukajšnji rezident inženirji poznajo svoj posel. On ne bo prevzel slabega materiala. On tudi nima nobenega posluha za naše improvizacije. Pri nas je čisto običajno, da referent, če ne dobi določenega materiala, pošlje alternativo in to je navadno sprejeto brez problemov. Tu pa velja projekt in pika. Se pravi, to kar je v projektu, je absolutni minimum in sploh ni za razmišljati, da bi uspeli s kakšno cenejšo alternativo. In pa, ne pošiljajte materia-
ec*
/»M;
apP, •"laterial  ..................— "	—.............. .
rtjv^*gener. i .nam_ morate bolj redno pošiljati!« so zahtevali vodje projektov na sestanka Nekateri šefi naših projektov v Iraku: Miha Smuč. '	' a nim direktorjem.	finančno-računovodske službe Ivan Batagelj.
Lojze Podlogar, Peter Sovine in šef
Tukaj delamo ogromne napake in kažemo svojo slabo poslovnost. Ali pa dobimo en sam vzorec, recimo ploščic. Kako naj gremo k rezidentu in mu rečemo, naj izbira, če mu lahko pokažemo en sam vzorec. Včasih se obnašamo, kot da ne bi šlo za stomiljonske posle,« pravi inž. Kuret.
Lepo je povedal direktor Montaže Koper inž. Branko Štrkalj. »Saj veste, kako je: govorili so nam, za one tam doli je vse dobro, samo hitro pošljite. Pa smo poslali in se nasrali.«
Res je tudi, da je imela Montaža Koper z nabavljanjem za Irak hude težave, saj so proizvajalci zahtevali plačilo v devizah, čim so zavohali iraške dolarje. In to ne le za material, ki je bil namenjen tja dol, pač pa za vse."
Na septembrskem sestanku z generalnim direktorjem pa so obravnavali tudi nekatere pripombe, ki jih imajo v Ljubljani na račun Iraka.
Ena od teh pripomb je, da iz Iraka ne prihajajo dovolj natančna poročila, kaj se tam pravzaprav dogaja.
»Jaz vsak mesec pošiljam v Inženiring dve poročili — eno številčno in drugo vsebinsko,« pravi Inž. Kuret. »Direktorji tozdov bi morali poskrbeti, da bi to dobili na mizo.«
»Tukaj imamo dosti boljšo evidenco o vsem, kar se dela, kot doma,« trdi inž. Zima.»Rezident zahteva od nas dnevni načrt dela in dnevno poročilo, nato tedenski načrt in poročilo, mesečni načrt in poročilo, pa še dvomesečno poročilo o opravljenih delih. Skratka je s strani investitorja nadzor zelo strog in zato je tudi podatkov več. Meni se kar zdi, da bi tudi doma bolje delali, če bi imeli tako natančno evidenco.«
Dotaknili pa so se tudi dobička od poslov v Iraku. »Nikakor ni res, da bi tozdi ne imeli nič od del v Iraku. Ali ne veste, da mnoge delovne organizacije delajo v tujini celo z izgubo, samo da si pridobijo uvozne pravice,« pravi inž. Kuret. »Res pa je, da bomo dobiček delili na koncu, ko bodo dela končana. In res je tudi, da niso vsa dela enako ugodna, ampak smo v zadnjih dveh letih prevzeli tudi nekatera dela, kjer ne bo posebnega finančnega učinka, vendar je bilo to pametno in potrebno, da smo ostali prisotni v tej deželi.«
Inž. Kumše pa je kljub .vsemu opozoril na nujnost bolj natančnega opremljanja učinkovitosti poslovanja v Iraku. Vodja finančno-računovodske službe Ivan Bogataj že ima nalogo, da bo analiziral poslovanje s finančne plati in iskal pipe, skozi katere po nepotrebnem spuščamo dolarje v pesek. Konku renca na iraških gradbiščih je namreč huda. Tu se tarejo monterji in gradbinci z vseh koncev sveta od Skandinavije do Japon ske, od Francije in Italije do NDR in Bolgarije, od Velike Britanije in Sovjetske zveze. Dumpinške cene niso nič neobičajnega, če nekdo vidi interes, da prodre v ta gradbeni paradiž. V Iraku se zato ne da uspevati z besedičenjem, treba je delati in to hitro, dobro in poceni. Zato je lepo videti, kako dokaj dobro uspevamo v tej ostri konkurenci. Tudi drugi priznavajo, da je IMP med jugoslovanskimi delovnimi organizacijami eden najbolj zanesljivih izvajalcev in si je v Iraku ustvaril dobre reference. O tem pričajo objekti, ki jih končujemo v rokih (in dosti, dosti ni-treje kot bi jih gradili doma), o tem pričajo tudi nove pogodbe, ki jih sklepamo.
»Znamo delati,« ima navado govoriti inž. Zima. »Naši mo n terji niso nič slabši od francoski! ali švedskih, plačani so pa ver dar le manj. Naša šibka točka je organizacija dela — od dob. materiala pa do režije.«
t
PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKlPRl
Novi samoupravni organi v Iraku
Konec septembra letos so naši delavci na gradbiščih v Iraku izvolili nove samoupravne organe in konstituirali osnovne organizacije sindikata. Najvišji samoupravni organ je svet delovne enote. In sicer imajo v Iraku tri svete delovnih enot, iz katerih je delegatsko sestavljen centralni svet delovnih enot. Prav tako imajo tri osnovne organizacije sindikata. S tem se je samoupravna organiziranost razširila, kar je logično, saj se je od letošnje pomladi tudi precej povečalo število delavcev v Iraku.
Priznati moramo, da so pogoji za samoupravno in družbenopolitično delovanje v Iraku težavni. Dokaj dobre razmere so ria večjih gradbiščih, kjer delavci živijo skupaj v naselju in so možnosti, da se brez težav sestajajo. V Iraku imamo za enkrat dve taki gradbišči in obe imata svoje samoupravne organe ter izvršni odbor sindikata.
Toda kako organizirati samoupravno odločanje delavcev, ki so raztreseni po manjših gradbiščih, po več sto kilometrov narazen? Delavci s teh gradbišč sestavljajo svojo delovno enoto skupaj z delavci bagdadskih skupnih služb. Delegatski način delovanja je tu edina možnost.
Samoupravno delovanje v takšnih pogojih terja dobršno mero zavesti in požrtvovalnosti. Posebno odgovornost pa imajo vodje projektov, ki imajo pred delavci na gradbiščih to veliko prednost, da imajo v Bagdadu na voljo vse informacije o dogajanju v Iraku in tudi novice iz domovine (ki so, resnici na ljubo, dosti bolj skope, kot bi si jih naši delavci v Iraku želeli). Zato so vodje projektov osebno zadolženi, da o vseh pomembnejših dogodkih informirajo vse delavce — tako je bilo, na primer ob pripravah na volitve in sprejemanju poslovnika o delu organov v delovnih enotah IMP Irak.
Da ponovimo, kakšne samoupravne organe imajo v Iraku. Vsaka delovna enota ima svet delovne enote in disciplinsko komisijo. Samoupravna delavska kontrola je skupna za vse delovne enote v Iraku. Iz svetov delovnih enot pa delegirajo delegate v centralni svet delovnih enot. Pri svetih delovnih enot velja tudi omeniti, da na gradbiščih, kjer imamo z drugimi izvajalci dohodkovne odnose, tvorijo svet delegati vseh delovnih organizacij, ki sodelujejo pri gradnji. Poslovnik določa, da se voli delegat na 30 delavcev. Mandat je fleksibilen, razen za predsednika in podpredsednika sveta delovne enote, ki imata stalen mandat, da bi bila zagotovljena kontinuiteta dela.
Sicer pa ugotavljajo, da ima fleksibilen mandat za člane več prednosti — od tega, da lahko delegirajo tiste delavce, ki res dobro zastopajo stališča posameznih skupin, pa do tega, da se izognejo raznim objektivnim nevšečnostim — kajti zaradi dopustov in premestitev bi se lahko dogajalo, da bi posamezne skupine delavcev lahko ostale brez svojih predstavnikov v samoupravnih organih, če bi bil mandat delegatov neprenosljiv.
Takšna samoupravna organiziranost ni dokončna, saj se bo prilagajala razmeram v Iraku. Če bomo tam prevzemali nova dela in odpirali nova dela, bodo ustanovili tudi nove delovne enote, s samoupravnimi in družbenopolitičnimi organi. V okviru IMP ureja to problematiko samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delovišča v tujini, ki določa, katere samoupravne organe morajo imeti posamezne delovne enote. So pa v Iraku sprejeli tudi poslovnik o delu organov, organiziranih v delovnih enotah IMP Irak, ki pa konkretno opredeljuje sestavo in voljenje, pa tudi naloge in pristojnosti posameznih samoupravnih organov in tudi kolegija delovnih enot, ki je strokovni in posvetovalni organ.
In kaj dela sindikat? Razen tega, da skladno s svojo funkcijo sodeluje pri sprejemanju samoupravnih odločitev in da uveljavlja standardne sindikalne dejavnosti na področju življenjskih in delovnih pogojev, tam doli še posebno pomembno sindikalno delo pri organizaciji dejavnosti v prostem času. Delavci so daleč od doma, delo je trdo, možnosti, da bi si zapolnili prosti čas ni ravno dosti, če za to nihče ne skrbi.
Tako je sindikat tudi v najbolj napetem času, ko je bilo v Iraku najmanj ljudi, organiziral vrsto proslav. Kdor je že kdaj obiskal naše zdomce ali delavce na gradbiščih v tujini, ve, da so tam proslave državnih praznikov vse kaj drugega kot doma. Od Dneva republike do Dneva mladosti so to prireditve, ki te ljudi povezujejo z domovino, priložnost, da izrazijo svojo pripadnost, ki je zaradi domotožja mnogo očitnejša. Tudi v Iraku ni nič drugače. Te proslave, čeprav mnogokrat skromne, so dosti bolj iskrene od večine podobnih prireditev doma. Ne pravijo zastonj, da človek najbolj vzljubi svojo domovino, ko je daleč od nje.
Razen tega organizira sindikat vrsto športnih tekmovanj, naredili pa so tudi prve poskuse pri organizaciji izletov. Verjetno bo treba to še bolj razvijati. S širitvijo naših gradbišč v Iraku se odpirajo nove možnosti, saj bo tam več ljudi, pa tudi nove naloge, da bi zares čimbolj plodno porabili prosti čas. Kajti povezave, ki se spletajo ob taki dejavnosti, prijateljstvo in solidarnost, pomagajo ljudem premagovati delovne napore in olajšujejo reševanje vseh drugih težav — od problemov, ki jih prinaša življenje, do kriz, ki jih vsak človek občasno preživlja.
Bagdad je mesto protislovij. Prepreden je s širokimi avenijami, na katerih se neprekinjena reka avtomobilov nikoli neustavi. (Posnete^. z avenije v bližini našega bildinga). Toda na drugi strani ni nič nenavadnega, če se med tisoče mercedesov in tojot pomeša oslovska vp^šg Skoraj polovica žensk nosi naboje, pa tudi mnogi moški se pokrivajo z egali (naglavne rute) in oblačijo v dišdaše, čeprav prodajajo v trgovi^.
konfekcijo iz evropskih tovarn. Tudi nekateri naši monterji so se navadili pokrivati z egalom, še bolj razširjen pa je med gradbenimi del* g|aJl ki še več časa prebijejo na soncu. Pa se vrnimo k Bagdadu! Tu se živi in dela v glavnem na ulici. Seveda ne na glavnih, pač pa na stranskih. Miti .. recimo, mirno postavi stroje pred hišo in dela na prostem, čim se sonce toliko spusti, da je vsaj malo sence. Prav tako drugi obrtniki. Navat, CJ pri nobenem obrtniku ne manjka ljudi, ki sedijo zraven njega in ga opazujejo. Ali pa se zbirajo pred bifeji, ali pa kar tako stojijo pred hišč s kramljajo. Spat pa hodijo na strehe. Z okna našega bildinga lahko vidiš postelje skoraj na vseh ravnih strehah sosednjih hiš: Skratka, Ai*s?„_e živijo ravno obratno kot mi: mi se skrivamo v hiše, oni so raje zunaj.
»Vugoslav — friends, Tito - good.
stan sam kini mi šPec
IV'"
Kakšni so Iračani? Kako se čuti vojna? To so vprašanja, ki si jih ljudje najpogosteje zastavljajo. Mnogi naši ljudje se še sami spomnijo vojne, bombardiranj, žice okrog Ljubljane, omejitev in zapor. Težko si je torej predstavljati državo, ki je v vojni, pa je kljub temu eno samo veliko mravljišče, kjer se stekajo ljudje in tovori z vseh koncev sveta.
Na vseh cestah, ki vodijo v Bagdad so ob začetku mesta zapornice, ki jih stalno nadzirajo vojaki. Toda'nihče ne ustavlja nepreglednih kolon osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki derejo ven in noter.
Na gradbiščih je različno, pač odvisno od narave objekta. V glavnem je dovolj, če čuvaju rečeš Šarika Jugoslavija, kar pomeni jugoslovansko podjetje, pa ti pomaha, češ, vozi. Sematka, kontrola je, vendar prav nič kompliciranega za tistega, ki se drži reda.
Nasploh pa je več kot očitno, da Iračani Jugoslovane zelo cenijo. Ko sem hodil po Bagdadu, kolikor sem imel pač časa, sem doživel precej bežnih, a lepih srečanj. Ljudje so me obloženega s fotografsko opremo, takoj spoznali za tujca. In ko sem povedal, da sem Jugoslovan, sem slišal vedno isto: Jugoslav — friends. Tito —• good. Jugoslovani — prijatelji. Tito dober. In tudi to se mi je zgodilo, da so me
kar na ulici povabili na pijačo — to je oranžado. Res mi je bilo žal, da ne znam arabsko — ali pa oni ne malo več angleško.
Tisto splošno mnenje, da zna vsak Iračan angleško namreč niti slučajno ne drži. Res je, da velika večina inženirjev in drugih ljudi, s katerimi imajo naši poslovne stike, govori angleško. Drugače pa je, če se skušaš zaplesti v pogovor na ulici, ali če kaj iščeš. V tem primeru pa je sporazumevanje težko.
In tudi sicer je po Bagdadu težko hoditi. Pravijo, da je dolg tam okrog 60 kilometrov, in 40 kilometrov širok. Si predstavljate tja do Kočevja dolgo mesto. In to mesto, ki nima nebotičnikov, razen hotela ali dveh, ki je ena sama preproga enonadstropnih hiš. Da, seveda, tu je Tigris, tu so ogromni parki, tu so džamije, spomeniki, trgi, palače. Toda prevladujoč vtis so neskončne vrste nizkih hiš. Že to da misliti. Bagdad ima sicer tri milijone in pol prebivalcev, kar nikakor ni malo, toda njegova pro-
storska ogromnost pove, da tam ljudje ne živijo v betonskih silosih, pač v manjših hišah, ki se razprostirajo neskončno daleč. Pravijo, da tamkajšnja tla nika-
kor niso primerna za nebotični-
ke.
To pa seveda pomeni, da ni ravno dosti velikih stavb, ki bi človeku služile za orientacijo pri pohajkovanju. In če upoštevamo, da mestni promet še zdaleč ne zadošča tej velikosti, to ni noben raj za turiste. Tudi taksi ni zanesljiva rešitev. Ivan Herga se spominja primerov, ko tudi taksist ni znal prebrati naslova v latinskem zapisu. Problem je v tem, da ima arabščina celo vrsto glasov, za katere ni črk v latinici. Zapis besed je torej zelo približen. In potem ni ne taksist ne policaj znal takega zapisa prevesti nazaj v arabščino.
Sploh pa so z naslovi težave. Bagdad je prepreden s. širokimi avenijami, ki se vlečejo dva, tri, pet kilometrov daleč. Ob vsaki pa je labirint stranskih ulic, ki nimajo svojih imen. Sto, dvesto ali tristo je lahko stranskih ulic, ki se imenujejo po glavni aveniji ali četrti, karadi.
Naš bilding je v karadi al Šar-kija. Če kdo hoče v bilding, mu naslov ne bi dosti pomagal. Re-
%
vedi
če j o mu, naj gre do trga •'* P°b Baba. To je orientacijska to# s>ce ki jo je mogoče najti. Od f s«oi Babe je še kakšnih 500 metf^o Človek, ki je prvič v Bagdad v°zi
bu reb icZko naSel pravi) pOt.
za vsak slučaj čakamo na lffl^lc lišču tudi takrat, kadar ni naj3’ s'o. ljen noben prihod iz Jugosla' \ je,« pravi vodja kadrov5* ud službe v Iraku Ivan Herga. [*ln
t^k'
Na SCT pripovedujejo £Vf
zgodbo: Pride njihov delavec^ -letališče in v tisti gneči zg*! ^ svoje ljudi. Za trg Ali Baba jf’ prv slišal, pa naroči taksi, ki ga pdr tak Ije tja. Ampak kako nap56' pUs Taksist za kak Tehnikin bil^ ni (, niti slučajno ni slišal (Je je(j blizu našega). Ura pa je ena P da) noči. In tako se človek vsedL £er čaka. Čaka uro, čaka dve. P°l! pa zasliši, kako nekje v temi, nej\ gra pišilja nekoga v P.M. »To č.ke
rajo biti naši!« si misli, ko ^ i?g]
psovko. In bili so naši. Pa tu*" st0] bilding so ga pripeljali.	$
Edina sreča je, da je v Ir3* Ur® ogromno Jugoslovanov. In stvo je, da ni medsebojna poip ^ nobeno vprašanje. Tako se H' n-dje znajdejo in kljub vel#1 J
SV' :
razdaljam, kljub vsem težav- . . vedno nazadnje vsi nekako P ,„j=
dejo na pravo mesto.
Zanesljivo potovanje je element socialne varnosti
Zanesljivo potovanje je eden bistvenih elementov socialne varnosti naših delavcev tu doli, pravijo v Iraku.
volj prostora zase, saj morajo spraviti v Irak več delavcev kot mi.
&<* ,
Čista resnica. Ne da se predstavljati, koliko pomeni delavcu tisti dopust,ki mu pripada vsakih šest mesecev. Letni dopusti so komaj minili, a je že glavna tema razprav, kako bodo šli domov za novo leto. Vsak bi bil rad doma za novo leto, čeprav je jasno, da vsi ne bodo mogli iti. »Kdor ima tukaj ženo, ne gre za novo leto domov,« pravijo tisti, ki so sami. In teh je ogromna večina. Toda poročeni imajo doma otroke. Pri potovanjih pa so težave. Pred vojno je letalo iz Beograda v Bagdad šest letal tedensko, zdaj letita dve. Štiri letijo v Damask, toda od tam je 900 kilometrov vožnje čez puščavo.
Zveza prek Amana ima svojo dobro in svojo slabo stran. Dobro je to, da med Amanom in Bagdadom ne manjka letal. Težje pa je priti iz Ljubljane do Amana. Treba je prek Zurricha ali Frankfurta in Aten. Novost je Inexov čarter Ljubljana—Aman, ki je prvič priletel 15. septembra in bo odslej vozil vsakih štirinajst dni.
tak vol fim file ki so Tal
,ji? bo
»Vendar nakup letalskih vozovnic ni 6°, lra skrb,« pravi šef kadrovske službe v Iraku lv ?jr, Herga. »Velike težave so tudi z izhodnimi viz3'! to! Investitor mora 20 dni pred nameravanim od3 lj6| dom vložiti zahtevek za izhodno vizo. Postopaj vSe razmeroma zapleten. Tako se nam je že zgodil0, j |^a smo imeli karto, pa nismo dobili izhodne viz°- kr; tudi obratni primeri so že bili, da smo imeli viz00 ka nismo dobili karte.«	saj
|t
Do 15 dni bivanja v Iraku ni potrebna ne viz3 • dn, prijava. Na letalu dobiš formular, ki ga izpolniš čin je vse. Ko odhajaš izpolniš podoben formular- < sjc potrebujejo Iračani za evidenco. Skratka, nob3^ ty problemov. Če pa ostaneš da!j kot 15 dni, vei^ Zal manj kot mesec dni, je potrebna civilna prija- ni$ rezident departmentu. Kdor pride brez te p rij' w-šestnajsti dan na letalo, ne b<
i mogel odpotovati'J lai še sto iraških dinarjev kazni bo moral plačati. 5 * *ei
se ni za šaliti.
Mi imamo rezervirane sedeže praktično na vsakem letalu, ki leti iz Beograda v Bagdad in obratno' Inexov čarter je zakupila SCT, si pa obetamo, glede na naše sodelovanje, da bomo lahko pristavili pisk rče k. Tako vsaj pravijo ljudje, ki se s tem ukvarjajo. Toda zaenkrat so imeli SČT-jevci komaj do-
Za bivanje nad mesecem dni pa je pol , sebno dovoljenje, rezident karta, ki jo je daljšati vsako leto. Tu imamo mi še posel: ker je treba delavca prijrfvisi v 24 urah o Letalo iz Beograda pa prihaja ob četrtki: 23. uri, naslednji dan, petek, pa je pro«
-bno V
vit
te.
treba L dj, ie' tež3! gr: nrib0'- de
•ei
ian-
A
K^Rl NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU &
Začeli smo pustolovsko, danes nam mnogi zavidajo, kar imamo
y°dja tehnične službe v Iraku . as° Vidic ima za sabo dobra štiri cta dela v Iraku in je tako rekoč 'Va zgodovina našega razvoja
dobila, bi rekel, neslutene dimenzije. Okrog julija 1979 smo pripravili desetletni program na-
__________ _____o_________vJ stopanja IMP v Iraku in iz tega se
tani doli.	je tudi rodil Abu Greib kot dol-
8Res sem prvi operativni člo- goročna investicija. Ker takrat ni ®k, ki je prišel sem doli. To je bilo denarja smo morali preseliti
10 8. avgusta 1977. Dobro se Haninim, kako so me poklicali z °pusta domov. »Ti, imaš čas?«
je vprašal vodja projekta 1lran Gomol.
i, *Iniam, kaj pa je?« »Greš v F^k?« »Grem.«
Pa sem šel.
*n kako je bilo?
. ^Takrat je bilo bolj divje. Res £e’ da so nekateri naši ljudje že la dol, ko so se dogovarjali in ato februarja 1977 podpisali PP8°dbo za gradnjo tovarne. "*p je že prej delal tudi na to-yaP°i papirja v Basri, kjer smo '** kooperant Sulzerja. Vendar Pa je bilo vse nekaj drugega za-Ced dela na veliki tovarni tako fek?č iz nič. In vedeti morate ,U, to, da tudi Irak takrat še ni H '* tak, kakršen je danes. Razvoj ie bil strahovito hiter. Verjetno 23 naše ljudi čisto nerazumlji-°> kako tiitro napreduje. leteL..^0 sem prišel sem zjutraj ob vpr<š b na Bagdadsko letališče, se ,(,virc. dobro spomnim, kako sem del*f NbreJ mislil, da mi motor piha v . iVlif j y°- Toda potem sem videl, da avare p'st° zares 45 stopinj ponoči,
I hiš%b ^'rih zjutraj. Potem sem šel v ArV'°tel’ v Rumailo, kjer smo nato snovali dva meseca. Bil sem Čez tri dni so prišli Tehni-,ln> ljudje — preddelavec in Ml .Pediter Mahkovec. Čez pet dni H |e Prišel Prijatelj s skupino mon-'erjev za vodovod. Tudi on je še , adno v Iraku. Električarje smo ga p Pobrali v Basri. Imeli smo avto in icf\ ',Cer sem najel lado, ki pa nam je 7d .''Oraj vsak dan crknila. In tako ietr<j “"to vstajali ob štirih zjutraj in se gdaU°tiU 25 kilometrov daleč na
/iz i iŠČe- Promet je bil takrat še a le ,r®*o enostaven, tako je nekako naj»%.
osla’ Možje so grizli. Takrat je bilo rovs udi avgusta po 50 stopinj. IMP a- (1 a'hče poznal, saj je bilo to prvo □ td ^ 0 delo, ki smo ga prevzeli. vec* nVezna direkcija nam je dosti zgf* ža.magala. No čez 15 do 20 dni je: a ie: D_Ce*0 prihajati naselje in z njim prif1 rav' m°nterji Kriva je, ki so ba-appei D e zmontirali. Tisto so bili bolj nldif nj Kt?lovski časi. Organizacije še , pt> i ’ Ljudje po ves dan niso nič na i dai ' 2jutraj so se, koliko se je iCdc' j °> nazaj tr ko vali v hotelu, zve-Pot£r D r Sm° spet jedli v hotelu, vmes nek" p..kakšno čorbo v šotoru na o nbišču, ki smo jo nosili z ne--0 slf j ®a drugega gradbišča. Kako je tudi 8 edalo to kosilo v šotoru pri 50 jP'njah, si lahko mislite.« i ur" . aJ ste potem začeli bolje A ) m1' Prehrano in stanovanja? n	esreča našega prvega grad-
0011,1 tnSCa ie bila slaba kuhinja. Uniš-se V. p.r'sti ki je upravljalo s to kuhi-etiM Sg°’ je bila edina organizacija, ki, ža, ji,'e s tem ukvarjala v Iraku na
io P1 jugoslovanskih
v0,rat Je bilo u,naStVo zaradi
gradbiščih. Že veliko nezado-hrane. Bilo je e so se stalno
1(1 n.jali- Prihajali so novi ljudje, t Sq nis° bili kvalificirani. Zidarje 1'a/'astavljali za delo v kuhinji, bo f3* smo začeli razmišljati: Če ir,. Mp kdajkoli še nastopal v i lvjj žjr U’ bomo skušali sami organi-iir t0vv Prehrano in nasploh zago-odP* ije’. delavcem čimboljše živ-pekj Ske Pogoje od stanovanj do ilo.j . spremljajočih objektov, iz«-' krat *tUc" barake, -ki smo jih ta-kaj|lrtleli’ niso najboljše. Ža tu-San ^e .razmere imajo premalo j Tu]|aarri*b prostorov in tušev.
rnih
dn Se človek mora dvakrat Š ip, činP n° stuširati že zaradi vro-ln Prahu. Tudi tistemu, ki
Č tu^g ne da kaj dosti na čistočo, je zakij tuš ogromno vreden. Po m. lUcku tega objekta najprej
velik° dobili nobenega novega i 'ali nega objekta, pač pa smo de-'• Zen K Ve^.gradbiščih daleč nara-vitj’ jer je bilo še težje zagoto-te, Prirnerne življenjske razme-
> dj«fni'ar je modro vodstvo po-: graja :takrat sklenilo, da se začne dei Abu Greib kot center vse
f tero ip h-?’ IMP v Iraku, za ka-J bilo takrat že slutiti, da bo
barake z gradbišča, kjer smo delo končali, v Abu Greib. Pa tudi družbenega standarda nismo mogli urediti, kot bi želeli. Kupili smo kuhinjo in jedilnico, kot sta še danes in eno garsonjersko barako. Iz naše ideje o nekem družbenem standardu spet ni bilo nič, ker je zmanjkalo denarja.
Lani smo videli, da so spet nove možnosti za več poslov. Takrat smo dobili zeleno luč za razširitev Abu Greiba. Toda na nesrečo se je začela vojna. Začasno smo prekinili delo, umaknili 110 naših ljudi in takrat ni bilo misliti na širitev Abu Greiba. V začetku smo bili celo tako črnogledi, da smo mislili, da bomo morali vsi iz Iraka.
Potem se je situacija umirila. Investitorji so zahtevali, naj z
Sašo Vidic.
deli nadaljujemo in zagotavljali, da ne, bo motenj. V začetku letošnjega leta so se začeli vračati monterji, odprli smo vsa gradbišča in začeli delati s polno paro.«
Od kdaj pa je naš bilding?
»Ker je imel IMP mnogo dislociranih objektov in ker je za mnoga opravila nujno, da jih imaš v mestu — mislim, blagajno, računovodstvo in podobno, smo se z SCT sporazumeli, da kupimo bilding za spremljevalne službe, ki morajo delati v mestu in za ljudi, ki so prihajali sklepati
nove pogodbe. Mi operativci smo bili itak na gradbišču. Kasneje smo morali službe še razširiti in tako smo novembra 1979 kupili še ne bilding, ki še ni bil dokončan in smo ga sami končali, vključno s pleskanjem, kar se lepo vidi, da smo delali sami. Pohištva je nekaj še iz barak. Morali smo se reorganizirati, kajti zdaj ne delamo enega, pač pa devet projektov.«
Res je, da nimate telefona na nobenem gradbišču. Toda glede na tukajšnje razmere se mi zdi, da si je IMP vendarle dobro opremil.
»Ja, res je. IMP je torej odlično organiziran. To je zasluga naših doma, da so nam to dovolili. Ta organiziranost sicer povečuje režijske stroške, vendar pa je jasno, da potrebujemo dobro organiziranost, če hočemo tu dobivati nova dela. Res je tudi, da nas drugi včasih v nekem smislu izkoriščajo, ker jim nudimo razne usluge — od prevajanja, telefonov, telexa, do avtomobilov.«
Da spremeniva temo, mi za konec pojasnite ta paradoks: Iračani očitno zelo cenijo Jugoslovane pa vendar imajo naši ljudje, tudi tisti, ki so tu že zelo dolgo, bolj malo stikov z njimi. Kako to?
»Iračan te bo zelo težko povabil v hišo. Ne vem, zakaj je tako. Ali so to navade, morda tudi verska tradicija. Biti moraš zelo tesen prijatelj, da te bo povabil domov. Pri poslovnem delu pa je zelo težko ustvariti pristne stike, kajti za Arabce je velika razlika, ali si intimni prijatelj ali poslovni prijatelj.
Sicer pa drži, da nas imajo Iračani radi. Včasih je bilo to še bolj izrazito, kajti med tem časom se je Irak vendarle zelo hitro razvi- -jal. Zlasti v začetku so bili zelo odprti in so sprejemali vase vse, mi Jugoslovani pa smo bili prvi narod, ki se jim je približal. In sploh je še mentaliteta zlasti pri ljudeh in drugih republikah po- -dobna, tudi vera jih zbližuje.
Vendar to še vedno ni vzrok, da bi nas vabili domov. Kar se tega tiče so zaprti, čeprav so po drugi strani zelo odprti in prijateljski. Lažje je na vasi. Tam še vedno vabijo naše delavce v svoje blatne hiše, ti dajo za piti in jesti, malo vode in riža ti nasuje v pest. V mestih pa tega ni.«
Abu Greib.
Salame v Iraku ni za dobiti
Naša baza v Abu Greibu je za nas zlata vredna. Tu je centralno skladišče materiala, tu je delavnica, pa razni servisi od avtomehanika do pralnice. Skratka, v Abu Greibu ima IMP postojanko, ki nam precej olajšuje delo v Iraku.
Toda to ne pomeni, da problemov ni. Abu Greib namreč še ni dokončan. Zdaj živi tam okrog sto ljudi. Končujejo dve novi baraki, v katerih bo prostora še za 60 ljudi. Prostorska stiska bo s tem malo omiljena. Pravkar končana Trimo hala, v kateri je ambulanta in dvorana za sestanke in družabno življene, je tudi velika pridobitev. Prebivalci Abu Greiba namreč najbolj pogrešajo možnosti, da bi se v prostem času ukvarjali s športom, da bi kje posedeli, imeli knjižnico ali kaj podobnega.
»Vzrok težav je ta, da je Abu Greib še v izgradnji,« pravi upravnik naselja Stane Kavčič. Delovati je sicer začel lansko pomlad, vendar bo treba še marsikaj narediti. »Toliko dela imamo, da skoraj ne vemo, kje naj začnemo — ali naj prej poskrbimo za streho in potem za rekreacijo ali obratno. Načrtovano je vse. Letos imamo v načrtu, da bomo naredili igrišče za mali nogomet. V družabnem prostoru v Trimo hali bomo postavili mize za biljard in namizni tenis. Eno mizo za namizni tenis imamo tudi že zdaj v stanovanjski baraki. Imamo tudi bazen. To je sicer požarni bazen, vendar smo ga opremili, da se lahko ljudje tudi kopajo.«
Kako pa sicer živite tu na Abu Greibu?
»Imamo pač iraške probleme.«
Kakšni pa so iraški problemi?
»Na primer pomanjkanje vode. Zmanjkuje elektrike. Če tega zmanjkuje, je težko. V začetku se je dogajalo, da smo bili po pet ur brez elektrike. Potem smo postavili agregat, tako da je vsaj v kuhinji elektrika vedno zagotovljena.«
Ali nimate dovolj močnega agregata za celotno naselje?
»Imamo, vendar je pokvarjen in čakamo na rezervne dele.«
Kakšne pa je sicer življenjski standard v barakah?
»Vsi fantje, ki prihajajo k nam, pravijo, da imamo najboljše naselje v Iraku. Vse sobe so klimatizirane. V njih spijo po trije ljudje ali celo samo dva. Izjema so le konice, kadar prehodno prenočujejo delavci, ki
Slane Kavčič.
gredo potem na druga gradbišča.«
Kako pa je s hrano?
»Čedalje težje, moram reči. Od marca, ko sem prišel v Irak so težave vedno hujše. Ni sicer tako, da bi se zaostrovalo iz dneva v dan, toda v času šestih mesecev je razlika občutna. V glavnem zmanjkuje sadja in zelenjave.
Problem zase so suhomesnati izdelki. Teh v Iraku sploh ni dobiti, saj vemo, da muslimani ne jedo svinjine. Doslej smo te izdelke skušali dobiti pri jugoslovanskih organizacijah, ki imajo v Iraku več svojih delavcev in svoje kuhinje. Vendar tudi njim teh artiklov primanjkuje, zato bomo morali najti drugo rešitev.«
Kako pa kupujete? Ali barantate?
»Nabava je moja dolžnost, pomaga pa mi šofer Hana, Iračan. Seveda se baranta, ampak le takrat, kadar je blaga dovolj. Če ga ni, potem moraš plačati, kar prodajalec zahteva.«
Imajo državne ali zasebne trgovine?
»Večinoma kupujemo v zasebnih. Kupujemo v trgovinah in na tržnici. Tržnice so tukaj zelo majhne, tudi higiensko niso najboljše.«
Kako pa se pogovarjate z Arabci?
»Prevaja mi Hana. Takrat, ko je bil deset dni na dopustu, pa sem moral nabavljati pač sam.«
Vam je uspelo?
»Mi je, čeprav ne znam arabsko. Nekaj arabskih besed vendarle znam, nekaj pa se da pogovoriti po angleško.«
Naš billding v Bagdadu.
Novi bilding, ki ga nameravamo kupiti. Imenujejo ga Petrol bilding, ker je v bližini bencinska črpalka.
a
________________________________________________________________________________________________OKTOBER iSgOB
PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKl^S
Tu delamo, dokler delamo in končamo
»V pol leta, kar sem tu, je prišlo 130 tovornjakov z materialom.« .
Abu Greib je naše osrednje skladišče materiala v Iraku. Delamo namreč na vrsti manjših objektov, ki ne morejo imeti svojih-skladišč. Na večja gradbišča vozijo tovornjaki naravnost, razen če je tovor kombiniran. V tem
primeru zavijejo na Abu Graib, kjer material sortirajo in ga nato razpošiljajo na prave naslove. Janez Korenčan je šef skladišča Abu Graib in torej človek, ki ima v rokah občutljive niti oskrbe z materialom.
Razdalje so velike, dobava je neredna. Verjetno so tudi konice. Koliko tovornjakov je največ?
»Zgodi se, da jih pride deset, tudi petnajst na dan.«
Koliko ljudi razklada? »Štirje.«
Vam ob konicah kdo priskoči na pomoč?
Včasih je treba improvizirati
Avto je v Iraku nepogrešljiv. Treba je voziti material na gradbišča. Na manjša gradbišča, kjer ni naselij, vozijo tudi delavce. Večja gradbišča so spet tako ogromna, da ni mogoče peš z objekta na objekt, pač pa se vozijo monterji z džipi ali vsaj mopedi. In nenazadnje je tudi sam Bagdad tako velik, da brez avtomobila v njem nič ne opraviš.
Tako imamo v Iraku 70 avtomobilov — od tovornjakov, džipov do limuzin. In vsa ta vozila so stalno na cesti, zato si lahko mislimo, kako pomembno je dobro vzdrževanje. Zelo nerodno je namreč lahko, če ti odpove avto sredi puščave. Da bi rešili te probleme, so v Abu Greibu organizirali avtomehanično delavnico. V delavnici so trije možje avtomehaniki, avtoelektričar in avtoklepar, ki imajo vedno polne roke dela. Vsi vozniki priznavajo, da so včasih sposobni narediti čudeže. In niso niti redki primeri, da popravljajo avtomobile tudi voznikom drugih jugoslovanskih organizacij v Iraku, da o primerih, ko so reševali iz zadreg voznike tovornjakov, ki vozijo material iz Jugoslavije sploh ne govorimo. Jugoslovanski vozniki dobro poznajo Abu Greib in prihajajo sem, kadar imajo težave bodisi, da jim nagaja motor, pa tudi, če imajo prometno nesrečo ali kakšne druge probleme. Pogovarjali smo se z Marjanom Medičem,' ki je na Abu Greibu od julija. Prej je bil vzdrževalec pri Kurivoprodaji, pa so ga dolarji premamili v Irak. V Kurivoprodaji, pravi; je bil slab zaslužek.
Koliko avtomobilov popravite dnevno?
»Kolikor jih pride.«
In koliko jih pride?
»Štiri, pet, tudi šest. Delamo od šestih zjutraj do šestih popoldne, če je treba, pa potegnemo še zvečer.«
Kako se tu dobijo rezervni deli.
»Bolj težavno.« Ravno takrat, ko sva se pogovarjala, je imel razdrt reduktor in motor. Kolega je šel po rezervne dele.
In kaj naredite, če rezervnih delov ne dobite?
»Moramo se znajti. Kakšno stvar moramo popraviti kot pred dvajsetimi leti, ko se rezervnih delov tudi pri nas ni dobilo. Malo improviziramo, kakšen del tudi naredimo sami. Tako sem zadnjič na roko zbrusil motorno
gred. Ojnica je bila povsem uničena. Praktično bi moral delati generalno, pa sem zbrusil gred, da ni bilo stroškov, pa še avto je bil hitreje usposobljen za vožnjo.«
Kaj pravite, ali ljudje tukaj bolj uničujejo kot doma ali manj?
»Precej bolj jih uničujejo.«
Je to posledica slabih cest, puščave in drugih objektivnih vzrokov, ali so krivi ljudje?
»Precej so krivi ljudje sami. Avtomobile dobivajo tudi taki, ki zelo slabo vozijo. Nekaterim je tudi precej vseeno, kako vozijo, ker avto ni njegov. Vozniki tovornjakov svoje avtomobile precej bolj pazijo.«
Tukaj ste od julija. Pravijo, da po treh mesecih človek tu doli dobi krizo. Ste vi že v krizi?
»Ne.«
Zakaj ne? Ali ne potrebujete pomoči?
»Tukaj ima vsak svoje delo. Ni ljudi, da bi jih lahko preusmerjali. Če bi razkladali, bi manjkali nekje drugje. Moramo pač mi potegniti, dokler delo ni opravljeno.«
Na Abu Graibu so štirje tovornjaki, ki vozijo material naprej. Je to dovolj glede na razdalje do naših gradbišč?
»Bolje bi bilo, če bi imeli več tovornjakov. Nekatera gradbišča so zelo daleč. Šoferji naredijo tudi 1100 kilometrov dnevno. Vsak prevozi na mesec povprečno 13.000 kilometrov. Mi pa jim tudi pomagamo tako, da vstajamo zjutraj eno uro prej in je tovornjak ob šestih že naložen in pripravljen na vožnjo.«
»Ne, nisem.«
In zakaj niste v krizi?
»Kar se krize tiče, je pomembno, s kakšnimi obeti je šel človek v Irak. Jaz sem se že prej pripravil. Vedel sem, kakšna je situacija. Že vnaprej mi je bilo jasno, da tukaj nimam kaj dosti pričakovati, pač pa je najbolje čimveč delati, ker s tem se zamotiš. Zvečer pa kaj prečitaš in čimmanj misliš na dom.«
Promet je gost, nekateri vozijo zares divje. Je dosti nesreč?
»Moram reči, da naši vozniki tovornjakov niso imeli še nobene.«
Nekatere stvari nabavljamo tudi tukaj. Katere?
»Težko delo in veliki problemi so za človeka svojevrsten izziv«
Franc, Slavi in Ksenja Zajc so ena izmed družin, ki stanujejo v našem bildingu. Oče je vodja priprave dela na Abu Greibu, mamica blagajničarka, Ksenja pa šolarka. Zdaj hodi v drugi razred.
Ksenja pravi, da je v šoli dobro. Računajo, pojejo, učijo se angleščino. Pouk na mednarodni šoli v Bagdadu je v angleščini. Pa vendar, ali je težko otroku, da se vključi v šolo. Ste Ksenjo pripravljali, jo učili angleško že doma?
Slavi: »Ne, angleško ni znala nič.«
Vrhu vsega je izbruhnila vojna, pa sta Slavi in Ksenja odšli domov in se vrnili šele januarja, ko je bilo pol šolskega leta že mimo. Kljub temu je Ksenja nadoknadila zamujeno in končala prvi razred.
čakajo na avto, da se peljejo v šolo, po večeru jih lahko vidiš, kako se podijo po stopnicah, Schweigerjev Lukec, pa Ksenja in drugi. Ampak njeni pravi prijatelji so doma.
Slavi: »Šola tukaj je lažja. Bojim se, da bo imela doma težave, ko se bo vrnila.«
Kaj pa počnete v prostem času?
Franc: »Čez teden prostega časa praktično ni. Sem ves dan na Abu Graibu in se vračam domov zvečer. Včasih zaigramo zvečer nogomet.«
Franc: »Enkrat, dvakrat mesečno.«
Torej Irak ni tako zanimiv, kot ste pričakovali?«
Slavi: »Tiste zanimivosti, ki jih ima, hitro vidiš. Pol leta imaš dovolj, da si jih vse ogledaš. Potem je enolično. Nimaš kaj početi.
Koliko časa bosta še tu? Salkc Franc: »Planiramo še nek^jalec leto dni.«	ega ni
Slavi: »Še malo manj.«	higf (
Franc: »Jaz bom morda Wui, da mesec potegnil. Žena in hčerilločil bosta šli pa domov, da bo Kseftnjjj hodila v tretji razred že domiakšni »Morda v drugega,« priljev i Slavi, čeprav se Ksenja jezi tč. N-noče nič slišati o tem, da bi še £U, nad krat hodila v drugi razf* dipl, Ampak tam doli začno otr<> šolo leto dni prej in morda sel, lažje vključila v slovenski pdCgi, če bo en razred ponovila, pa tiL tako bo enako stara kot sošoC 1 s‘ Skratka, to je vprašanje, ki ga' 35 treba še premisliti.'	, V Jr
Vam je kdaj žal, da ste pTOte ai sem dol?	olje p
Franc: »Ne.«	l se r
Slavi: »Meni pa je.«
Franc: »Ona se težje prilag1 *Od
ittidc
VB,
Bec
Zajčevi.
»V glavnem tisti material, ki ga je treba dodatno vgraditi in ni bil predviden v projektu, če ni časa, da bi ga pripeljali od doma. Nato tisti material, ki ni dovolj kvaliteten. Jugoslovanske litoželezne cevi, na primer, niso dovolj kvalitetne, da bi jih investitor sprejel. Zato litoželezne cevi nabavljamo tukaj.«
Slavi: »Zdaj že precej razume angleško. Ne sicer še vsega, ampak dovolj za šolo.«
Kako pa se spravi otroka na to mednarodno šolo?
Slavi: »Zelo težko. Mi smo jo vpisali takoj, ko smo prišli sem. Bila je na waiting listi, ampak če ne bi bilo vojne, zaradi katere so mnogi odšli iz Iraka, ali vsaj poslali otroke, dvomim da bi sploh prišla v šolo. Lani sta bila samo dva razreda, letos pa so odprli novo internacionalno šolo in je več razredov. Vendar so še vedno zelo zasedeni. Otroka moraš vpisati vsaj leto dni prej, če hočeš, da pride na vrsto.«
Kako pa se je punčka navadila na novo okolje? Težje ali lažje kot vi?
Franc: »Ksenja ni imela nobenih težav.«
Slavi: »Naša Ksenja se je kar hitro vživela. Prav nič ni jokala, ko je šla prvič v šolo. Drugače so pa otroci tukaj zelo prikrajšani.«
No, Ksenja sama pravi, da ji v Iraku ni všeč. Toži se ji po prijateljih. Saj v bildingu ne manjka otrok naših ljudi. Zjutraj skupaj
Jaz, ki delam v bildingu, ne grem praktično nikamor drugam kot po stopnicah dol in gor. Razen enkrat tedensko, ko nabavljam. Sicer pa je enolično... Meni se zdi enolično.«
Kaj pa bi lahko naredili, da ne bi bilo tako enolično. So možnosti?
Franc: »Na Abu Greibu bomo uredili športna igrišča. Za nogomet je velik interes in sami turnirji bi nam življenje precej popestrili. Sicer pričakujem, da bomo to prav v kratkem času rešili, vsaj dogovarjamo se' tako. Zdaj je tu že čez 400 ljudi iz IMP. Zdaj je že možno organizirati kak večji športni turnir, tudi kakšno družabno srečanje. Toda organizacija izletov je pa težja zadeva.«
Zakaj?
Franc: »Ljudje veliko sami potujejo. Gradbišča imamo po vsej deželi in tako vidiš razne kraje kar sproti. Potem nimaš več interesa, da bi si jih hodil še enkrat ogledovat. Razen tega je poleti zaradi vročine potovanje zelo naporno. Pa še organizacija sama je zahtevna in je ob rednem delu, ki ga ima vsak čez glavo, težko najti še čas, da bi skrbel za tovrstno dejavnost. Lažje bo, ko bodo večja gradbišča. Kljub temu pa so življenjske razmere tu danes bistveno boljše, kot so bile včasih.«
Zakaj sta prišla sem dol?
Franc: »Tisti običajen razlog: gradiva hišo v Domžalah.«
Kaj pa je za vas tukaj privlat«^ nega?
Franc: »Ne samo to, da vi1
neko novo deželo. Tudi uv7atn tukaj doli je svojevrsten izziv človeka. Pri organizaciji teU,e, gradbišč imamo dosti večje prfie „ bleme kot doma. Že sama p°vf)kij, zava z Jugoslavijo nam povzrov>gr0; vsakodnevne težave. Dostikf?e ja, se nam zdi, da smo pred nerešlJ)'ege vimi problemi in za človeka javi svojevrstno zadovoljstvo, ”atgj uspeva kljub tako težkim raznolike
ram. Sicer je delo na splošno w tu,
volj dobro organizirano, takou' ^ kljub problemom na posamezfl1^^ projektih v celoti gleda^iv0j{ uspešno delamo.«	toke
Ženi je pa žal. Ali je bilo doI70(j. res toliko bolje? Ali ni bil ž(, tudi takrat dosti odsoten? Saj Joti j tudi delal na gradbiščih. 'krh Slavi: »Kar se odsotnosti ti£ :g0(j je bilo še slabše. Tukaj smo v^iabj vsak večer skupaj. Doma pa arhg tega ni bilo.«	lovE
Kako pa gledajo starši na naesl da ste v Iraku?	i>ten
Slavi: »Mami je hudo. S^f edinka in tako je sama. Še pl *r sebno dolgčas ji je po Ksenji-1 k pa bila na obisku v Bagdadu, * ki je' vsaj videla, kje smo.«
In kaj je rekla?	«
Slavi: »Tisti teden, ko je bil' se ji je zdelo zanimivo. In tako» pravi, saj ti ni nič hudega.«
Torej ji je Irak bolj všeč K vam?
Slavi: »Ja.«
Marjan Medic v delavnici na Abu Greibu.
Z nogometne tekme med reprezentanco Abu Greiba in bild'**A, Navadno zmaguje Abu Greib, čeprav posoja šefom svoje igr* || da bi bile moči bolj izenačene. Prva tekma po dopustih se je kon<^ 10:3 za Abu Greib.
NaŽIH v IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU
Dežela bogate tradicije in osupljivo hitrega razvoja
1 alko Bukarič je najboljši pre-icK jalec za arabščino v Bagdadu.
ne trdi on sam, to pravijo , i,i On pravi samo: »Ja, slišal u-. 5’da me hvalijo.« Zakaj se je Jf-Pa študij arabskih jezikov !<se„l ~nj|ževnosti ne zna povedati. lom®KSnih posebnih namenov ali pr jev ni imel. Zanimalo ga je jezi ac. Najprej je študiral v Saraje-1 se’ nadaljeval pa v Maroku, kjer -az/j diplomira!
otr°
i	agdadu je našel zaposlitev
polhograjskem Radu, od tam je pa k Tehniki, s katero smo
ušof16*' skupno gradbišče in tako se i gar 2našel prj nas.
, jy ^aku ste že peto leto. Poz-" op arabščino in tako lahko naj-Je poveste, kako ta dežela živi 1 Se razvija.
M,
azn^iilce Sv°ie zgodovinske spome-
d o, f ® najslabše vzdržuje. ) & r,stičnem smislu?
MC Tunis, kako skrbijo
Jiwi ^ ° traja že dve leti. Samo 'ka se bolj počasi.«
'■fto lo!i^ *e dežela kontrastov tudi
J *	. ‘turnem cmiclll Q r\ rrt i r-t-r.
lizacije. Po drugi strani pa slišim, da so letos odprli prvo opero. To preseneča, saj je Bagdad vendar milijonsko mesto.
»Da, opero so odprli julija, za obletnico revolucije. Kulturno življenje je tu slabše razvito.« Zakaj?
»Mislim, da je to posledica kolonializma. Bili so stoletja podjarmljeni. Najprej pod Turki, nato pod Angleži. Verjetno zdaj nimajo časa, da bi razvijali vse naenkrat. V prvem planu je izgradnja5 industrije, mest, šol. Kultura je bolj zapostavljena.«
rilajDOd leta 1977, ko sem prišel -m dol, se je marsikaj spremenili.?vljenje je danes mnogo J?e> kot je bilo. V začetku pa 1 b,lo zelo težko. Za mene niti f toliko kot za druge, kajti jaz I111, v arabskem svetu že prej udiral.«
jie z Arabci težko navezati hke?
sploh ne.«
"U Prijazni?
*Ne toliko kot Maročani, ven-1 to zelo prijazni. Če bi nas to-u časa zatirale razne druge dr-■pe> kot so njih, dvomim, da bi tako ljubeznivi do tujcev. ' asti so odprti do nas, Jugoslo-toov.«
Ij^to tukaj med Iračani prija-
. “Imam poslovne prijatelje, to.r pa ne. Zdi se mi, da se držijo zase, da neradi sklepajo in-tota prijateljstva z drugimi.«
je za vas v Iraku najbolj ^tornivo? Kaj se splača pogleda-
Kako pa je s književnostjo?
»Tu so dosegli največ. Tudi iraška sodobna literatura je zelo dobra. Imajo pesmi, romane. Irak je zibelka nove poezije in književnosti. Znan je sodobni iraški pesnik Bejati, ki je bil tudi že večkrat v Jugoslaviji in imamo prevode nekaterih njegovih pesmi. Sicer pa ima arabska literatura bogato tradicijo. Vemo, da se nam je ravno po zaslugi Arabcev ohranila grška filozofija. To je bilo v srednjem veku, ki je za Arabce zlata doba. Takrat so postavili temelje mnogim vedam od matematike, astronomije do medicine. Nato je prišla stagnacija, ki je trajala skoraj 500 let in to je zdaj težko nadoknaditi.«
Sicer pa se Irak zelo naglo razvija, kajne?
»Napredek je očiten na vseh področjih že v tem času, kar sem jaz tukaj. Leta 1977 si se moral držati za nos, ko si hodil po mestu, Danes so ulice čiste, celo papirčkov ni več. Takrat na primer ni bilo niti nobene restavracije, kamor bi lahko šel kaj pojest.«
“Iz zgodovine vemo, da je Irak
^lat^a civilizacije. Babilonska-
“Ska kultura, to so začetki člo-
vidi^ke civilizacije. Zato se splača jgOlledati Babilon, Ninive, ziv^Jto- Od novejših zgodovin-i t%h spomenikov islamske kul-; pN)e e sta tu Kerbala in Nedšef, da povf,kjL^tovam drugih. Zgodovinarjev spomenikov je v Iraku tiicffe l/tono. Sever je zanimiv, ker rešljiv« Podnebje lažje, ker je več ■ka i‘avj tacije. Toda Irak v primer-Aa^..z drugimi arabskimi drža-
Toda ob tem razvoju spet ne moremo mimo ogromnih kontrastov. Na eni strani gradijo v mestu cele nove predele in na drugi strani so nekaj kilometrov iz mesta še hiše iz zemlje. In spet: Pred tako hišo vidiš ovce in koze, zraven pa traktor in popolnoma nov avto, na strehi pa TV anteno.
Torej imajo ti ljudje denar, pa vendar živijo v povsem enakih hišah, v kakršnih so morda živeli že pred več tisoč leti. Zakaj?
dosti večjem prostoru. Kako pa hodite po mestu, saj avtobusov ni videti ravno dosti?
»Mestnega prometa praktično ni. Avtobuse imajo, vendar vozijo na zelo kratkih razdaljah. Če bi hotel z mestnimi avtobusi z enega konca Bagdada na drugi konec, bi porabil najmanj pol dneva. Kajti Bagdad meri približno 60 kilometrov v dolžino in 40 kilometrov v širino.«
Da, tudi če upoštevamo, da ima okrog tri milijone in pol prebivalcev, je dosti večji, kot evropsko mesto, kjer živi isto število ljudi. Toda kako torej greste v mesto?
»Z avtomobilom. Brez avtomobila tu ne opraviš ničesar.«
Kako pa je s parkiranjem?
»Do pred pol leta ni bilo nobenih problemov. Avtomobil si lahko pustil praktično kjerkoli in šel po opravkih. V zadnjem času pa so uvedli stroge kazni, tudi do 30 iraških dinarjev samo za napačno parkiranje. Parkiranje je prepovedano v vseh glavnih ulicah. Parkirišč ni. In tako je res težko. Zgodi se, da moram iti tudi tri, štiri kilometre od kraja, kjer lahko parkiram do tja, kjer imam opravke. Razen tega je Bagdad veliko gradbišče. Gradijo ceste, nadvoze, tudi kanalizacijo, pripravljajo se na konferenco neuvrščenih, ki bo prihodnje leto. Širijo ceste, rušijo stare četrti.«
Rešitev bi bila podzemna železnica.
»Mislim, da imajo načrte že pripravljene. Pred kratkim je predsednik vlade povedal po televiziji, da bodo gradili mesto. Ne vem pa, kdaj bodo začeli.«
Kako pa je z religijo?
»Muslimanska vera, zlasti šiitska, je tu še zelo močno zakoreninjena, čeprav državna oblast vere seveda posebej ne podpira. Če pogledamo vojno, na primer, pripisujejo svoje uspehe vlogi Baas partije, ne pa religiji, kot na drugi strani Iran. In ravno tako velja za ves napredek. Po drugi strani pa politika ni protireli-giozna. Po izbruhu vojne celo opažam znake, da so do religije bolj naklonjeni, o čemer govore
« Mislite
iezfl'1'o^3- Poglejte Jordanijo, Ma-
Mk 6 z80(tovinske spomenike in J0d° razvijajo turizem nasploh! 1 (".e z^ Prednost Iraka je v tem, da Saj iotj® 0 k°gat, da se razvija v ce
j;,,1* zanesljivo bo sčasoma po-i ti<V> 5* tudi za večji obisk svoiih
i tidjon. tudi za večji obisk svojih o vSjL,?vinskih spomenikov. V
pa SV °nu, na primer, lahko vidite i0ve°toge, kako raziskujejo na I(ihe® Ptodele tega zgodovinskega
»Drži, Ni res, da bi bili ljudje v teh hišah iz zemlje brez denarja. Vsak ima v žepu 30 ali 40 naših tisočakov. To je vprašanje zavesti. Poglejte, Irak se je začel razvijati tam nekje okrog sedemdesetega leta. 1972 so podržavili nafto. Torej je za njimi komaj deset let razvoja. Oni ne gradijo le tovarn, cest, šol mest. Skrbijo tudi za splošen razvoj. Tako imajo tečaje, da bi naučili ljudi brati in pisati. Do lanskega leta so vse ljudi, mlajše od 45 let naučili brati in pisati. To so ogromni dosežki. Videl sem tudi, kako gradijo cele nove vasi od hiš do šol in vseh drugih spremljajočih objektov.«
jtoklf HUrnem smislu. Sami ste ’ da je tu vendar zibelka civi-
Če primerjamo Bagdad z drugimi mesti, se mi zdi da se širi na
; bil1 ko"
«
Razpis
TOZD Inženiring
izvoz—uvoz
vabi k sodelovanju za potrebe delovne enote v Alžiru
T pomočnika vodje delovne enote T tajnico
2a

opravljanje del in nalog pod točko 1. se zahteva:
" stroini ali elektro tehnik z večletnimi izkušnjami na operativnem področju montažnih programov IMF -> Zaželeno vsaj delno poznavanje francoskega jezika
končana ustrezna šola administrativne smeri z nekajletnimi izkušnjami znanje francoskega jezika
i^ovno razmerje v TOZD Inženiring se sklene za čas p ‘•Janja del v Aižiru, tj. predvidoma 15 mesecev, v'osnje sprejema kadr.spi. služba DO IZ1P 15 dni po objavi
Saiko Bukarič.
razni obiski, ki jih prenaša televizija. Namen tega je verjetno strniti vrste ljudi za vojno. Stranka Baas kot taka pa seveda ni religiozna stranka. Je socialistična stranka, ki skuša najti takšno pot v socializem, ki bi tej državi najbolj ustrezala.«
Vendar imam občutek, da je v Bagdadu relativno malo džamij, zlasti, če upoštevamo, kako ogromno je to mesto. Tudi če ga primerjamo s Sarajevom, se mi zdi, da je v Sarajevu več džamij.
»To ne drži. Pač pa gradijo mnoge džamije brez minaretov. Nasploh so tu džamije manj okrašene, razen največjih in zgodovinskih, ki so zares lepe. Mnoge džamije pa so čisto kot navadne hiše. Zato se vam ne čudim, da tu ne vidite džamij, čeprav so, kajti kdor ne pozna mesta, jih lahko spregleda.«
V mestu se vojne skoraj ne čuti, če izvzamemo zatemnjenje. Je to res ali samo napačen vtis?
»Zdaj se vojno res manj čuti. V začetku je bilo huje, ko je bil Bagdad neposredno ogrožen z bombardiranjem. Toda Iračani so si prizadevali, da dalje normalno delamo, kot da ni vojne. Toda tudi danes, ko res vse teče domala normalno, se vojno čuti. Nekatere institucije so prazne, nekatera dela so ustavljena, ker ni delavcev. Še bolj pomembno: Med Iračani je prisotno vojno vzdušje, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Toda kdor je v stikih z njimi, vidi, da je to vzdušje prisotno. Kar se tiče živil, sadja in povrtnine, pa tudi cigaret — tega se mi zdi, da je celo več kot pred vojno.«
Vroče, vendar zdravo podnebje
- Ana Džaja je medicinska sestra na gradbišču tovarne, ki jih gradimo skupaj z-Gradisom. Je Dalmatinka, navajena vročine, bila je v Libiji, zna malo arabsko, zna angleško, doma se ji je ždelo, da zasluži premalo, pa je prišla k nam v Irak. Kakšni problemi so na takšnem gradbišču?
»Precej stvari je potrebnih in to že pri sami organizaciji gradbišča. Lahko rečem, da je bila tu napaka že na začetku, čeprav je vzrok objektiven. Ko so pripravljali gradbišče, ni mogel nihče vedeti, da bo treba dela prekiniti zaradi vojne, zato pa potem nadaljevati s toliko hitrejšim tempom. To pa pomeni, da mora biti v naselju več ljudi, kot smo načrtovali in zato ne bi bilo dobro, če bi drugje naredili podobno.« In kakšne posledice ima to?
»Preveč ljudi je na premajhnem prostoru, to pa ni dobro. V
majhni sobi so štirje, ponekod celo pet delavcev. Če pa človek nima dovolj prostora za bivanje, nastajajo težave. Eni kadijo, eni pijejo, drugi hočejo mir, hočejo počivati. V naših naseljih moramo to upoštevati in zagotoviti delavcem več prostora, kajti tu se dela pod zelo težkimi pogoji, ljudje potrebujejo počitek, saj težko prenašajo podnebje, posebno Šlovenci, ki niso navajeni na tako podnebje. To je tako, kot da bi presadili rastlino s Triglava na Brač. Meni, recimo, je lažje. Sem Dalmatinka, od rojstva sem navajena na vročino in bila sem tudi v Afriki, pa se mi zdi, da je tu sicer res vročina, vendar je zrak topel in je mnogo bolj znosno kot recimo v Bahreinu ali Kuvaitu.«
To kar ste navedli na začetku, so bolj socialni in psihološki problemi. Kakšne pa so bolezni, ki se pojavljajo na tem koncu sveta?
Kmetje so nas podili z vilami
Alojz Prijatelj je naš veteran v Iraku. Prišel je leta 1977 pripravljat gradbišče za našo prvo tovarno, ki smo jo gradili v Iraku.
»Prišli smo z materialom in monterji. Jaz sem bil na samem začetku, par dni -za Sašo m Vidicem, ki je bil šef montaže. Potem so bili gradbinci in prevajalka, sedanja Vidičeva žena.«
In kako je bilo?
»Ja bile so njive. Kmetje so nas malo tudi z vilami podili, ker smo morali s traso čez njihove lubenice. Pšenico pa so ravno takrat poželi. Bilo nam je seveda težavno v tej vročini,
Hude preglavice so nam delale mravlje, in sicer rdeče, ki so pikale kot za stavo. Razsajale so tudi razne bolezni.« Ko zdaj odhajajo naši ljudje v Irak precej dobro vedo, kaj jih tukaj čaka, saj je vIMPže kar precej ljudi, ki so tukaj delali!
»Mi smo o Iraku bolj malo vedeli. Jaz sem povprašal pri Radu, pri njihovem zdravniku, kajti oni so bili že prej tu doli.
No in ta zdravnik nam je svetoval, kje naj jemljemo vodo, kako naj živimo. Svetoval nam je, naj čimveč pijemo. Dal nam je tudi razne tablete. Opozoril nas je, da nas bo bolela glava, če bomo preveč na, soncu. Toliko smo pač vedeli in tako smo delali. Delati smo začenjali zgodaj, preden se je zdanilo smo svetili z reflektorjem, da smo raznosili cevi.«
Tovarna, ki ste jo zgradili velja za zelo uspelo delo. »Ja, bilo je zelo uspešno delo, čeprav smo imeli tudi težave, predvsem z materialom. Moram pa reči, da so bili tisti ljudje zares dobri ljudje. Zbrali smo take ljudi, ki so
Alojz Prijatelj.
radi dobro zaslužili, na kar šobile tudi pripombe v podjetju, so pa znali dobro delati in tako smo delo uspešno zaključili. Mislim, da je bil to velik aspeh.«
Tukaj ste dobra štiri leta. Koliko se je v tem času spremenil Irak?
»Med letom 1977, dol smo prišli v začetku avgusta, v tem kako so oblečeni, vidi se najjro-metu — takrat so bile ceste še brez črt, nobenih zeber ni bilo, v Bagdadu je bil en sam samafor — danes vidite, da je to povsem evropsko mesto, da ne govorim o umazaniji, ki je bila. Skratka, povsod je očiten velik napredek.«
Nato je Alojz Prijatelj šel za mesec dni in pol domov, pa se vrnil in postal vodilni monter na gradbišču, ki ga vodi Lojze Podlogar. In tam je delal, ko se je začela vojna z Iranom. Kakšen je bil začetek vojne?
»Dvajsetega septembra je bil prvi alarm. Moram reči, da so se naši fantje v začetku kar malo zafrkavali, ko smo hodili v zaklonišča pod betonske plošče. Povedali so rvam, da v petnajstih minutah po alarmu pride letalo do Bagdada. Vsak je čakal tistih petnajst minut, potem smo šli ven, ker smo vedeli, da so leteli drugam in je fante zanimalo, če bodo kaj videli. No, enkrat smo takole stali tam zunaj, pa kar naravnost prihrumita dve letali, vsako po eni strani. Eno se je komaj izognilo dvigalu na gradbišču. Takrat se je začel dvigati prah. Šli smo v zaklonišče, oziroma popadali po tleh. To je bil prvi udarec, ki smo ga doživeli. Takrat je padel v naselje kos rakete, vendar ni bil nihče poškodovan in tudi škode ni bilo.«
Kaj pa naslednje dni?
»Čez par dni je bilo še hujše. Takrat so z raketami obstreljen vali letališko stezo v soseščini in uničili nekaj iraških letal. Takrat so tudi odločili, da se dela za nekaj časa prekinejo.«
In za konec: Zakaj ste toliko časa tu doli, ob tem ko se mnogi pritožujejo, kako hudo je tukaj?
»Takole pravim, da nekje pač moraš delati. Drugič pa me veže še to, da sem nekaj zaslužil in začel graditi hišo pri Cerknici, pa je zdaj ne morem pustiti na pol dokončane.«
Ana Džaja.
»To podnebje je takšno, da ni infekcij. Temperature so od marca nad 40 stopinj v senci. Bakterije pa ne živijo tam. kjer so visoke temperature. To je zelo pomembno, ker bi bilo res hudo, če bi imeli še nevarnost infekcij glede na poškodbe, ki se dogajajo na gradbišču.«
Delo na gradbiščih v Iraku je zelo intenzivno. Ali je zaradi naporov, utrujenosti in vročine tudi več poškodb?
»Na našem gradbišču se lahko pohvalim, da bi lahko bili mogoče vzor drugim. Med seboj smo zelo tesno povezani, delamo v bistvu kot bi bili ena sama velika družina. Tako med gradbenimi delavci, niti našimi niti iraškimi nismo imeli nobene zares hude nesreče. Bile so manjše zadeve, posledica neprevidnosti samih delavcev pa tudi nepozornosti šefov in vodij skupin, ker niso zagotovili rokavic in druge primerne opreme.
Pomembno vprašanje je tudi vzgoja ljudi. Nekaterim je težko dopovedati, da se morajo za delo primerno obleči, glede na to, da so na gradbišču žeblji, črepinje in da imamo v teh krajih tudi kače, škorpjone. No, glavno je, da se ves čas ni zgodila niti ena težja nesreča. Bila sta morda dva preloma, nekomu je padla opeka na glavo, a nič ni bilo hujšega.«
Zadnji čas pravijo, da je na Bližnjem Vzhodu kolera. Ali je tudi v Iraku?
»Kolera je bolezen umazanije in onesnažene vode. Ko ljudje potujejo, jo prenašajo. Če ni stalne mikrološke kontrole vode, lahko izbruhe. Jaz se nisem bala, saj so se naši ljudje vestno odzvali vabilu na cepljenje. Vsak mesec tudi kontroliramo vodo. Za vsak slučaj smo cepili tudi proti tifusu, čeprav ga tu ni. Skratka, za zdaj ni bilo nobenega
primera teh bolezni.«
Kakšna je vaša ambulanta v naselju?
»Imamo ambulanto v kontejnerju, veliko 2 kvadratna metra. To je bolj partizanska bolnišnica, v kateri imam osnovni material, povoje in druge stvari.«
Je to dovolj?
»Ne bi bilo slabo, če bi bila večja, saj je bilo v naselju včasih tudi 350 ljudi in še kopica gostov. Res pa je tudi, da nam je povsem zadoščala, ker kot rečeno nismo imeli nobenih večjih zdravstvenih težav.«
Ob poškodbah pa ste verjetno iskali pomoč tudi pri tukajšnjem zdravstvu.
»Da, za večje zadeve, če je treba šivati, na primer glavo, gremo v bolnišnico v Bagdad.«
Ali so tu kdaj problemi?
»Ne, nikoli jih ni bilo. Jaz grem vedno z delavcem, ki potrebuje pomoč, da povem, kaj bi rada. Imam tudi občutek, da tukaj Jugoslovane zelo cenijo in so nam vrata povsod odprta. V začetku je bilo treba za pregled z rentgenskim slikanjem plačati 800 do 1000 dinarjev, zdaj je urejeno tako, daniti to ni več potrebno. Tudi pri zobozdravniku ■so storitve brezplačne, razen protez. Toda, če se gre v državno bolnišnico je tudi to plačilo minimalno, medtem ko imajo zasebni zobozdravniki zelo različne tarife.
Razen tega so mi v bolnišnicah tudi dali informacije, kakšne bolezni imajo oni Znano je. da je v Iraku razširjena tuberkuloza. Verjetno je to, ker živijo v hišah iz zemlje, ki so zelo vlažne. Prehrana je slaba, razen tega pa so ti astenični suhi ljudje predisponi-rani za tuberkulozo. So tudi druge bolezni, toda glede na Afriko, pa tudi naše kraje, jih je znatno manj.«
NJ)m
O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGA
Iz razprave na sestanku predsedstva problemske konference ZK v sozdu IMP
Več bomo dosegli z enotnim delovanjem, kot če se bo vsak skušal reševati po svoje
Kaj smo naredili v osmih mesecih po problemski konferenci zveze komunistov v IMP? O tem so se pogovarjali 5. oktobra na sestanku predsedstva problemske konference, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ZK tistih delovnih organizacij, ki niso imele svojih članov v predsedstvu problemske konference. Skratka, to je bil pregled, kaj je ZK naredila pri uresničevanju najpomembnejših nalog v okviru sozda.
Namen problemske konference pa je bil predvsem ustvariti politično vzdušje za enoten nastop na tržišču, za usmerjanje razvojnega dela, delitev programov, združevanje sredstev za naloge skupnega pomena, za uveljavljanje svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov.
Najprej so poročali predstavniki delovnih organizacij.
Program samoupravnega preoblikovanja PMI
V PMI pravijo, da so teh devet mesecev dobro izkoristili. V skladu s sklepi problemske konference so pripravili program za samoupravno reorganizacijo delovne organizacije. Pri tem so zasledovali težnjo, da mora samoupravna reorganizacija zagotoviti ne le obstoj delovne organizacije, pač pa tudi širjenje dejavnosti s prodorom na tuja Tržišča. S 1. 1. 1982 se bo tozd Inženirski biroji razdelil na dva tozda — Projektiva in Inženirski biroji. Naslednji korak pa načrtujejo za leto 1983, ko se bosta Elektrokovinar Ptuj in Montaža Maribor razdelila vsak na dva tozda in sicer montažo in proizvodnjo. Elektrokovinar ima za to vse pogoje, v Montaži Maribor, ki ima zdaj zaposlenih 60 delavcev v proizvodnji, pa je to odvisno od tega, kako se bo širila proizvodnja. Dogovorjeno je, da bodo iz Elektrokovinarja prenesli nekatere skupne funkcije v delovno organizacijo. Del finančno računovodskih opravil so že prenesli, zdaj bodo s tem nadaljevali in združili tudi nekatere kadrovske funkcije.
Z Bliskom mimo misli skupnega jezika
S tozdom Blisk nismo našli skupnega jezika, je povedal Janko Siranko, in sicer ga nismo našli zaradi njihovih teženj, da bi ostali zaokroženi. V Blisku pravijo, da je 96 kilometrov od Murske Sobote do Maribora predaleč, da bi združili skupne funkcije. To velja še zlasti za prodajo na domačem trgu. Pri tem je Janko Siranko priznal, da so to poskušali, ko se je Blisk vključil v IMP, vendar drži, da skupna ko-
kadrovska zasedba Inženirskih birojev.
Rezultat je sklep, da se bo Blisk s 1. 1. 1983 odcepil iz delovne organizacije PMI.
Tudi Panonija je v postopku samoupravne organizacije. Zaenkrat še ni opredeljeno število bodočih tozdov. Razmišljajo, da bi kooperacijo organizirali kot tozd, vendar morajo najprej zagotoviti dovolj kooperantskega dela, da bi imel ta tozd materialno osnovo. Prihodnje leto bo torej prehodno obdobje pri samoupravnem preoblikovanju te delovne organizacije.
ZK v Klimi Celje je organizirala problemsko konferenco o delovanju samoupravnih organov, zdaj pa pripravljajo še problemsko konferenco družbenoekonomskem položaju.
merciala za Blisk ni pridobila kaj prida dela, za kar pa je vzrok tudi
šajo najti kooperantsko delo pri drugih delovnih organizacijah v sozdu, pa tudi v regiji in Sloveniji sploh. Imajo tudi program organizacijskih sprememb, s katerimi naj bi zmanjšali režijo in uvedli stimulativno nagrajevanje. Skušajo tudi razviti nove izdelke, saj je jasno, da bodo morali iz proizvodnega programa umakniti tiste izdelke, ki jih ne morejo prodajati in jih nadomestiti z novimi programi.
V Emondu so o vseh ključnih problemih razpravljali na problemski konferenci. Komunisti so ocenili, da je potreben odločen poseg, da bi poenotili poslovno politiko v delovni organizaciji in preprečili medsebojno konkurenco med tozdi. Osnovne organizacije zdaj i prelivajo skupne usmeritve v konkretne programe in jasne zadolžitve posameznikov. Ena najbolj občutljivih točk pa je gospodarski položaj v Dvigalu, kjer se tudi po problemski konferenci ni nič premaknilo. Vsi strokovni ljudje imajo občutek, da se v Dvigalu sami premalo angažirajo za zboljšanje položaja in da so tudi komunisti apatični, je povedal predstavnik Emonda.
Okrepitev Inženiringa je bila ena od osnovnih ciljev problemske konference, saj je to pogoj za prodor IMP na tuja tržišča. Nihče ne more reči, da Inženiringa nismo okrepili, je dejal predstavnik IZIP-a, toda bistvenega, to je enotnega nastopa, kljub vsemu nismo dosegli. Povedal je tudi, da so sekretarji osnovnih organizacij ZK v IZIP-u razpravljali o načrtovanih predlogih za reorganizacijo sozda, vendar se jim zdi preura-njena. Po njihovem mnenju niti dosedanja organizacijska shema še ni docela zaživela, zato ne razumejo, zakaj zdaj pripravljamo
novo.
Režije preveč, dobrih strokovnjakov premalo
Klimat ima preveč režije, in to čisto administrativne, saj mu obenem manjka visokostrokov-nih kadrov.
V delovni skupnosti sozda so
uresničili tisti del stališč, ki govori o delitvi dohodka, saj so sprejeli pravilnik o nagrajevanju po delu. V Interni banki ugotavljajo, da v sozdu ni načrtnega združevanja sredstev, da pa ni niti dobrih investicijskih programov. Srednjeročni načrt je preoptimističen. Skrb zbuja tudi dejstvo, da je likvidnost sozda v kritičnih mejah. Dvigalo je pobralo levji delež razpoložljivega denarja, zato Interna banka ne more pomagati drugim tozdom, ki tudi bredejo v težave.
Predsednik problemske konference Janez Ocepek je opozoril, da se v sedanjih težkih časih skuša najti vsak na vse načine, tudi mimo usmeritev o specializaciji, kot smo jih sprejeli v srednjeročnem planu. Po njegovem mnenju bi morali v okviru sozda skrbeti za enakomerno zaposlitev. Vprašal je tudi, ali ambicija PMI, da bi se organiziral za nastopanje v tujini ne nasprotuje stališču, da se na tujih trgih nastopa enotno preko Inženiringa.
Ponuditi izdelke, ki jih tržišče potrebuje
Glavni problem v TIO Idrija je pomanjkanje dela. Komunisti so podprli ustanovitev kriznega štaba in predlagane kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Zdaj sku-
Če bi imeli razvoj, nekateri zdaj ne bi bili brez dela
Opozoril je tudi, da pri organizaciji razvojnega dela nismo ničesar naredili. Težave pri specializaciji so posledica dejstva, da nimamo enotne razvojne kon-
cepcije. Tudi položaj Dvigala, TIO in drugih ne bi bil tako težak, če bi imeli v rezervi alternativne programe.
V Promontu se pripravljajo, da bodo prihodnje leto uveljavili svobodno menjavo dela, za kar imajo že pripravljen osnutek normativov. Pripravili so tudi pravilnik o nagrajevanju po delu tudi za režijske službe, ker se jim zdi to edini način za učinkovitejše in boljše delo.
Na sestanku je sodeloval sekretar bežigrajskega komiteja ZK Marjan Malešič, ki je opozoril, da moramo prihodnje leto pričakovati še težje pogoje gospodarjenja. Predsedstvi SFRJ in CK ZKJ sta sprejeli usmeritev, da mora Jugoslavija prihodnje leto izcavnati plačilno bilanco, kar bo od vsega gospodarstva
ki ima
perspektivo in je pomemben za republiko, je dejal Marjan Malešič in opozoril, da je zato pomembno, kako rešujemo svoje probleme. Pri tem je zlasti opozoril na uveljavljanje enotne poslovne politike in na kadrovsko politiko.»To so zadeve, ki šo izključno v vaših rokah in se ne morete izgovarjati na zunanje vzroke niti pričakovati pomoči od zunaj. To morate urediti sami.«
terjalo izjemne napore. IMP je velik sistem,
Vodilni odhajajo, problemi ostajajo
Zavzel se je za večjo učinkovitost, saj se nam zdaj dogaja, da vodilni delavci, naveličani neučinkovitosti, bežijo v Irak ali kam drugam.
»Zakaj se Inženiring obrača na tozde in ne na delovne organizacije?« je dejal Ante Jurkovič.
je najbolje, če se obrnem kar na vodilnega monterja, kadar hočem rešiti kak problem.«
»Zakaj ni možno, da bi imel Inženiring svoje enote v krajih zunaj Ljubljane?« je vprašal Marjan Malešič. »Vedno smo govorili, da morajo kadri za Inženiring prihajati iz tozdov, da poznajo program in da so se z delom že izkazali. Energoinvest, na primer, je prosil, naj mu občina pomaga organizirati inženiring v Ljubljani, ker vedo, da ljudje, ki poznajo to tržišče, ne bodo šli v Sarajevo.«
Malešič je opozoril tudi na problem režije, saj imajo nekateri naši tozdi celo več kot polovico delavcev v režiji, kar kaže, da te funkcije niso dovolj zaokrožene v delovnih organizacijah in na ravni sozda.
Ker je to edina učinkovita pot! iadnje čase pa že ugotavljam, da
Če so nekateri brez dela, drugi ga pa imajo, si morajo med seboj pomagati
Med drugim je dejal, da bi morali preveriti tudi, kako najožje vodstvo opravlja svojo funkcijo pri reševanju gospodarskih problemov, kot so v Dvigalu, TIO in kot jih' lahko pričakujemo. »Če so nekateri brez dela, drugi pa ga imajo, si morajo med seboj pomagati. Če sozd tega ne more reševati, ne vem, kakšna sploh je njegova funkcija,« je dejal Marjan Malešič.
Nato se je razprava še bolj razživela.
Janko Siranko je menil, da mnogi problemi, ki nastajajo v IMP izvirajo iz dejstva, da nismo razčistili pojmov, kakšna naj bo vloga tozda, delovne organizacije in sozda. Po njegovem je zapostavljena vloga delovnih organizacij, ki bi morale kot zaokrožene celote združevati vrsto skupnih opravil za tozde in se po drugi strani usklajevati na nivoju sozda. Zdaj pa se, na primer dogaja, da Inženiring neposredno kontaktira s tozdi, čeprav imajo delovne organizacije komercialne službe. To je vzrok, zakaj tozdi krepijo svoje službe.
Komerciala naj bo organizirana tako, da bo najbolj učinkovita
Menil je tudi, da smo v sozdu premalo premislili, ali je res potrebno projektivo in komercialo fizično združevati v Ljubljani, tembolj ker ni dovolj ljudi niti prostora. Je tudi protislovje med tem, da združujemo komercialo za tujino v Inženiringu, domačo komercialo pa v delovnih organizacijah.
PMI je zgodovinsko zrasel iz IMP-ja, zato IMP nikakor ne mislimo razbijati, je nadaljeval Siranko. Smo pa za takšno organiziranost tudi komerciale, da bo ob čim manjših stroških čimbolj učinkovita.
Inženiring je zaseden z Irakom, zato nekatere ponudbe obležijo. Inženiring je specializiran za prodajo strojnih in elek-troinstalacijskih del, ne pa tudi za'prodajo naše tehnologije. Se pravi, da so še nepokrita območja. »Mislim, da ni važno, katera komerciala dela na nekem tržišču, dokler nista na enem dve in pa, da tisti, ki je tam, predstavlja celoten IMP,« je dejal Siranko.
Enoten nastop in usmeijevalni razvoj — glavna cilja reorganizacije sozda
Zagotoviti organizacijske pogoje za enoten nastop in enoten razvoj sta glavna cilja načrtovane reorganizacije sozda, je pojasnil Aleš Čerin.
Ko smo pripravili predlog za ustanovitev službe za temeljni strateški razvoj, so tozdi takoj zagnali vik in krik, češ da jim nameravamo vzeti razvojne funkcije, čeprav to sploh ni res. Iz dejstva, da nam skoraj nobena novogradnja zadnjih let ni prinesla pričakovanih rezultatov, nismo potegnili ustreznih zaključkov. Tako je, ker smo gradili zidove in šele potem razmišljali, kakšne stroje bomo postavili v nove prostore. To pa se nam je dogajalo, ker nimamo ustreznega razvoja.
Kar se tiče enotnega nastopa, je dejal Čerin, imamo le tega še kolikor toliko urejenega za storitve, medtem ko je pri blagovnem izvozu še slabše. V predstavništvih po Jugoslaviji imamo 67 delavcev, v Ljubljani pa enega samega človeka, ki se ukvarja z blagovno proizvodnjo. Zato smo predlagali ustanovitev tozda Blagovni promet, ki naj bi nam omogočil kompleksno prodajo, nabavo in zaokrožitev predstavništev. O tem je bilo na kolegiju doseženo soglasje.
Napačno pa je bilo razumljeno, zakaj smo predlagali, naj bodo organizacije, ki so skupnega pomena — Inženiring, Blagovni promet in Izobraževalni center enovite delovne organizacije. Tako je, da bi bile v neposrednih odnosih z drugimi delovnimi organizacijami. S tem, ko Inženiring privedemo z\ stopnico bližje sozdu, brez vmesne stopnice delovne organizacije, se bo povečala njegova nevtralnost. Zato smo tudi predlagali, da bi imele vse te tri delovne organizacije skupno finančno računovodsko službo v delovni skupnosti sozda.
V Ljubljani smo že davno presegli miselnost, da bi moralo biti vse v Ljubljani. Toda bistveno je, kako doseči enotnost. Torej naj bo Inženiring v Mariboru, ampak da nudi potenciale celemu sozdu.
Na koncu je Čerin povedal, da je bilo na kolegiju sozda doseženo soglasje za blagovni promet in razvojno dejavnost, medtem, ko je potrebno še nekaj časa, da bi našli za vse sprejemljive rešitve za organizacijo inežniringa.
LOJZE JAVORNIK
Izteka se mandat organom osnovnih organi ZK. Septembra je bilo že opravljeno evidentiral možnih kandidatov za sekretarje in druge funkcije decembru pa bodo imele osnovne organizacije volih Tokrat bodo tudi sprejeli poročila o dosedanjem <Msnov' in oblikovali akcijske programe za naprej. Zato stirej V] povprašali sekretarje nekaterih osnovnih organiza^i sp kateri problemi so bili zdaj v središču pozorno?3 'o Zveze komunistov, kje so dosegli premike in kje Z^|* ^ za komunistov ni bila dovolj uspešna. V teh pogov*a2pr* rih seveda nismo mogli razčleniti vseh akcij, ki so pvnii izpeljale osnovne organizacije ZK, vendar dajejo o* set govori sekretarjev dovolj plastičen prerez najbW*atij tehtne problematike.	fP°da
_______________________________________________^obh
Blisk bo ostal v sozda IMP
Btam, »reč Pudoi vse d,
».da
leker
?aniz;
»V letu dni, kar sem sekretar osnovne organizacije ZK smo
sil porabili za reševanje odnosov med tozdom in delovno organiz0( zlasti v času po problemski konferenci ZK,« pravi Branko Brul Ste murskosoboškega Bliska.	»S<
In kako je OO ZK v Blisku zadovoljna z rezultati teh prizadelrati »Lahko rečem, da je bilo to delo uspešno. Dosegli smo to, karVBza hoteli in kar nakazuje Zakon o združenem delu. Zdaj kakšnih bis/la.«
nih težav v odnosih med tozdom in delovno organizacijo ni. Sklenj3 ^
je, da se bo s 1. L 1983 delovna organizacija PMI reorganiziral^ tem je 30. 8. sklepal delavski svet delovne organizacije in tudi spr" rokovnik za to akcijo. ,	l ”
Ko govorimo o naši aktivnosti pri urejanju medsebojnih odnosC/3 okviru delovne organizacije, naj omenim tudi način dela. Osnovna*}
ganizacija o teh vprašanjih ni razpravljala sama, pač pa vedno skupt^c
izvršilnim odborom sindikata. V bistvu so bili to razširjeni politični C’ tivi. Naša stališča smo nato prenašali kolegiju in delavskemu svetu' 3 lovne organizacije.«	L.j/
Program samoupravnega preoblikovanja delovne organizmi §e PMI, ki ste ga omenili, predvideva, da se bo s 1.1.1983 Blisk izl<*tpoli2 delovne organizacije. Vi temu pravite dokončna ureditev meds^jih n nih odnosov. Toda kako vidite vi osebno in osnovna organizacij*1 Je daljuje usodo Bliska? Slišati je namreč, da se v Murski Soboti prip^plo] Ija združitev gradbene operative, kjer naj bi bil vključen tudi Blisk- kooj to pomeni izključitev Bliska iz sozda IMP?	loža
»Po že omenjenem programu bo Blisk sT. L 1983 postal en0*’2?te delovna organizacija. Res je, da na nivoju občinske skupščine Mu/5 3j Sobota pripravljajo predlog za združitev gradbenih organizacij, ki - d tej občini in res je, da tu vključujejo tudi Blisk. Mi mislimo, da v ^ a zakon o združenem delu omogoča, da smo hkrati v dveh sozdih, tG(ot' ni niti govora, da bi naša povezava z mursKosoboSKO gradbeno Op” v:v
tivo pomenila izstop Bliska iz sozda. To je v bistvu občinski infc/j^P ker je murskosoboško gradbeništvo razdrobljeno, radi pa bi doSfLeb tako povezanost, da bi lahko prevzemalo kompletne posle. Zaenk1 ^ se o tem pogovarjajo direktorji delovnih organizacij, bo pa prva s* Li občinske konference ZKS posvečena ravno problematiki gradb^Pa Q tva in takrat bodo verjetno sprejete bolj določne opredelitve.« °Ph Pravite, da'ni govora o izstopu Bliska iz IMP. Je to vaše os^^b
mnenje, ali širše sprejeto stališče Bliska?
"ost
»Taki so nedvomni sklepi, ki so bili sprejeti na zborih delavcev- »' delavskem svetu in razširjenem političnem aktivu.«	Pha
Kako pa ste obravnavali gospodarsko problematiko?	.
»O tem smo razpravljali ob vsakem periodičnem obračunu. Tud1 'zpc smo obravnavali na razširjenih sestankih.«	, K
Kakšne pa so vezi med osnovno organizacijo in občinsko konfet »-
»Občinska konferenca	nam	dosti pomaga. V okviru komiteja -j
stike z našo osnovno organizacijo zadolžen izvršni sekretar Stanko/ .. javec, s katerim se stalno dogovarjam o različnih akcijah. Tovariš' ^ javec je nov, prej je z nami kontaktiral tovariš Puhan, ki se je tudi V1' leževal nekaterih naših sestankov.«	d0j
Je občina spremljala razprave o reorganizaciji PMI?	j kaj,
»Seveda. O tem smo se med drugim pogovarjali pri predsed**1 občinskega izvršnega sveta, pa tudi z vodstvi občinskih družbenop^ t . tičnih organizacij.«	I
In kaj so rekli?	t)a>‘
»Vsaka občina se bori za svoj tozd, to je jasno. Tako tudi sobošk3 ^ sprejela zamisli, da bi Blisk razsekali, ker za občino nekaj pometli11 ^ edino kot tozd.«	J Po,
Povejte še, koliko članov ima osnovna organizacija in č? imate | . problemov pri delovanju glede na to, da tvorijo večji del kolek*1 monterji, ki delajo na različnih gradbiščih.
»Dvaindvajset članov ima osnovna organizacija. Narava dela m/ re, terjev zares takšna, da je težko sestankovati, tako je sklepe*^ ^ sestankov vedno problematična. Mislim pa, da vsebina za*3'	’
tega nič ne trpi. To je pač dejstvo, ki se mu moramo prilagoditi. I1!
samoupravni organi imajo težave, vendar smo našli tudi rešitve. 1/ ^ * imamo zbore delavcev po gradbiščih in ob referendumih obišče'' °' lilna komisija vsa gradbišča, da lahko delavci volijo in je delovni pf $ ces ob tem čimmanj moten.«	'	%
Kako pa deluje mladina v Blisku?	*1|'a
»Sploh ne deluje. Kdo je za to kriv, ne vem, tudi sam najbrž n°5'	*
del krivde. Toda mladine v tem nesrečnem Blisku nikakor ne more3 Pte spraviti skupaj, pa če se ubijemo. Dvakrat, trikrat je dala osnovna/ aci ganizacija pobudo za sklic vseh mladih, pa jih je prišlo le peščica- Pa nazadnje smo še mi vrgli puško v koruzo, čeprav tega ne bi smeli1,3	1(*
diti.«	'a
Sekretar ste eno mandatno dobo?
»Ja, vendar drugo ne bo več. Moje delo — sem vodja nabave ;	!
pušča premalo časa za takšno funkcijo, da o drugih zadolžitvah nc t °z
vorim. Sem vodja delegacije za zbor združenega dela, član občinsk/,
..... ...	-	—	' V *^01
medobčinske gospodarske zbornice. Gotovo veste, koliko dela je v‘ časih z nabavo in lahko verjamete, da ob tem res ne zmorem tol1' V družbenopolitičnih zadolžitev.«
Zakaj pa ne razdelite nalog drugim članom sekretariata?
»Ni šlo. Pri kadrovanju smo izvolili v sekretarita osnovne orga°!l 1 cije ljudi, ki so zelo angažirani pri svojih rednih delih in jim je &K () nalagati še druge obveznosti. Na primer: če je nekdo operativec na^,
jektu, ne more prevzeti kakšne stalne naloge v osnovni organiz3 j; ker ima pri svojem rednem delu toliko obveznosti in problemov-J'
enostavno ne zmore vsega. Sicer pa moram reči, da smo v Blisk*1 (J . komunisti zelo angažirani na vseh koncih in krajih. Toda novi sekt6 , bo najbrž moral izpeljati delitev dela v sekretariatu osnovne orgafl|/ cije.«
£j!j^EHJ ORGANIZACIJ ZK « O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DFLU.ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZA
J Odkrita beseda S je najpomembnejša
T°ZD Trata je letos v težkih gospodarskih škripcih. Sekretarja 1 !Sn?vne organizacije ZK v tem tozdu Josipa Kolariča sem zato naj-s®rei vprašal, kaj so komunisti naredili, da bi zboljšali gospodarjenje. izaCMi spremljajo gospodarsko problematiko, oblikujejo usmeritve, ali rnO?a prepuščajo vodilnim delavcem.
, 2vi 8Skoraj ni sestanka osnovne organizacije ZK, na kateri ne bi govo-o gospodarski problematiki bodisi v tozdu, v delovni organizaciji, 8° .Opravljali smo tudi o gospodarski problematiki v Jugoslaviji in sve-SO j°vnih gospodarskih gibanjih.«
°if Se 0 gospodarski problematiki samo pogovarjate ali osnovna orga-ijb^tacija tudi sprejema sklepe in stališča, kaj je treba narediti, da bi go-*Podarjenjc zboljšali?
8Že nekaj let se OO aktivno vključuje v razreševanje gospodarske —pr°blematike v tozdu. Že leta 1979 smo sprejeli stabilizacijski pro-kr^m, ki smo ga kasneje večkrat dopolnjevali. Ze v letu 1978 smona-®reč opazili padec stabilnosti v tozdu, slabše gospodarjenje. Na po-udo osnovne organizacije ZK so stabilizacijski program obravnavale ?e družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. To pome-ni> da tisti papir, ki je bil napisan kot stabilizacijski program, ni ostal v
Branko Brulc.
Josip Kolarič.
Iztok Munih.
Kako pa osnovna organizacija izvršuje svoje naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite?
»Spričo situacije v svetu in v zadnjem času tudi v Jugoslaviji, tudi osnovna organizacija bolj pozorno spremlja to dogajanje tako s političnega zornega kota kot s stališča ljudske obrambe in družbene samo-
T,-*	e ctoKilivar*iiclfimi	in tudi S
UUilVgti I llVgCl rvvzia tv vrv o oimuivc	-------------~
Sem direktorjevem predalu, ampak ga je sprejela vsa osnovna or-	ipre^OTofki^^e
Racija in ves kolektiv, tako, da imamo vsi samoupravno m poli- tcgd 8	H J -
j na§pno sPrejete obveznosti seveda vsak v okviru svojih del, ki jih v tozdu
Brni' Ste ta program dopolnjevali?
8Seveda. Tudi sklep zadnjega sestanka osnovne organizacije na devtiratj je bil> da je treba stabilizacijski program ponovno dopolniti. To kar »a zato, ker v tozdu proizvodnja ne gre, kot bi morala, ker šepa prodajali katere pa so najpomembnejše usmeritve iz vaših stabilizacijskih gpt^agramov?
, 8Mislim, da smo prvi v IMF in eni redkih v Jugoslaviji, ki smo obli-nosč °Vali stališče, da uvajanje novih izdelkov ni samo zadeva razvojnega
>vnatel(torja, ampak da morajo tu sodelovati vsi tja do delavca za strojem, lalrrc — r vt_... _________•	___r\A ri :
kupfko smo podružbili razvoj. Rezultati pa so tudi očitni: Od 23 izdel ičniCV’ki smo jih načrtovali osvojiti v letošnjem letu, jih je 16 že realizi-etu' ?'h. To ni majhna stvar.
■ /ečkrat se pogovarjamo tudi o delovni disciplini,storilnosti, tehno-°*kem razvoju:
loftj • *an' in predlanskim smo za naš program večino bolj zahtevnih ** j|!l°iizdelkov uvažali. Zdaj smo že veliko teh izdelkov osvojili sami in •i« f ,n'treba več uvažati.
cTj Je pa $e velika bitka, da spremenimo miselnost. Bilo je obdobje, da '.n?Xpl°h nismo mogli narediti toliko, kot je bilo naročil. Pomagali smo si s Kooperacijo tako z družbenim kot s privatnim sektorjem. Zdaj je po-°Zaj drugačen in nujno je, da ta dela, ki smo jih oddali kooperantom, sn°jzdt^nej° nazaJ’ da ne bodo delali drugi, nam pa bi stroji stali. To je Vfoif* aaJ ena najpomembnejših nalog.
, ki5 ri ^ruga naloga je, da spremenimo strukturo proizvodnje, da bomo ja n< ^'ali doma več bolj zahtevnih nalog, kot so reduktorji, zobniki, razni
h,	tčltl°torni pogoni, elektronski ojačevalniki, da bi dali drugim manj za-°’p o?vna dela, kot so odlitki, prirobnice. Za to smo se tudi tehnološko fltefPhnierno opremili. Torej nam dela ne bo zmanjkalo, spremeniti pa je josdlreba mojstrsko miselnost, da je še vedno dobro tisto, kar je bilo pred ienl(fdesetimi leti.«
va t bePo ste povedali, kaj vse ste naredili in kaj še načrtujete. Vendar ibc P» ne verjamem, da je vse tako lepo, kot se sliši. Najbrž kdo tudi ne sv°ie naloge. Ali osnovna organizacija spremlja uresničevanje OS0' ^kilizadjskih nalog in pokliče na odgovornost tiste, ki svojih obvezati ne opravijo?
ce i ^ »Vsaka stvar ima pozitivne in slabe strani. Naša osnovna organiza-Ja 'tla 36 članov, kar je nad 10 odstotkov zaposlenih. Čeprav na vsadi iz 1,1 sestanku osnovne organizacije opozarjajo, da morajo komunisti tu Polnjevati. zastavljene usmeritve, tega nekateri ne delajo.«
fg[i naredi osnovna organizacija v takšnih primerih?
I	te 8hJa partijsko odgovornost nismo klicali še nikogar in to zato, ker so teja•' naloge trajnejše narave.«
ko^ T®rej je odgovornost v praksi težko uveljavljati? ris £ n- 8 Meni se zdi, da je treba veliko delati na izobraževanju tako komu-di d'St?v k°t članov samoupravnih organov in sploh vseh delavcev. Z /ažbenopolitičnim izobraževanjem jih je treba usposobiti, da bodo k Jeh, kaj je resnica in za kaj se mora komunist vključevati v boj, za .dfli1 aterega ni posebej plačan, ki pa včasih terja ogromno naporov.« iopc k *?rav'te, da je družbenopolitično izobraževanje nadvse pomembno. al je osnovna organizacija naredila na tem področju?
8Ljudi pošiljamo na razne oblike izobraževanja, ki so organizirane )ška. °hčinski ali mestni ravni od tečajev za kandidate do političnih šol. eiV J;rugič, osnovna organizacija ima precej močno knjižnico, tako da je i 'aarksistična literatura vsakomur dostopna, vendar se pa ne moremo itef. q Valiti, da bi jo člani mnogo koristili. Osnovna organizacija pa je leltv j r8anizirala tudi dva seminarja o delitvi in pridobivanju dohodka. To I. rho smo izbrali, ker smo videli, da vsi ne razumejo podatkov ob ana-i iV r£?h poslovanja in sprejemanju zaključnega računa. Predaval je di-jčtA ktor plansko analitske službe, predavanja pa se niso udeležili le kozaki UlUsti, pač pa smo povabili vse delavce.«
i.	Tj J® kakšen je bil rezultat?
■ T"j k ;>Vehk. Že pri naslednjem zaključnem račuriu je bila razprava dosti če ; kvalitetna in vsebinska kot prej.«
'■ P .,^»1 sem, da ste na Trati predlagali delitev na dva tozda. Povejte kako se osnovna organizacija vključuje v izpopolnjevanje samou-,, Pfav»e organiziranosti!
n°j,: p "pobudo sta dali osnovna organizacija ZK in sindikat. Razlogi so 6 la !"dv’sern gospodarski. Ugotovili smo, da sta programa črpalk in regu-°a f ždaj'aVsak zase zaokrožena celota. Drugič, nam je jasno, da moramo |C a(i tUd' ®elati zelo hitro in zelo naglo osvajati nove izdelke. Ugotavljamo l'° tia naši izdelki niso najbolj kakovostni. O tem smo govorili tudi I SDP°?n?vn' organizaciji. Da pa bi zboljšali kakovost, pa ne moremo __.if ; pulzirati službe.
i to ,a ie to res, nam kaže praksa. Tudi ITAK je bil včasih vključen v
II	Ji	a ' rata. Njegova proizvodnja je bila individualna in se je nekako
^ kot f a^a v prevladujoči serijski proizvodnji. Potem so se organizirali ’ ijP Zvoh^ 'n <Janes lahko vidimo, kako so potem povečali obseg proi-
I ar,Je, kakšno akumulacijo so dosegli in tudi kakovost so zboljšali, i jSlaii so vodilni proizvajalci tovrstnih izdelkov v Jugoslaviji. jd azen tega v Evropi ne poznamo podjetja, ki bi pod isto streho * f bazevaIo avtomatiko in črpalke.
Jr da ’ ' seb teh razlogov smo predlagali, da se vsak program zaokroži in 1 t^^mu primerno reorganizirajo tudi vse službe. Mislim, da smo si-zv S sij0 V^Pravilno ocenili. Delavski svet je imenoval pripravljalno komiki)č"r ,'.kl ie pripravila elaborat o utemeljenosti ustanovitve dveh tozdov, ^ lit i, ' lv ga Zakon o združenem delu sicer ne predpisuje. Družbenopo-jfi sl;ji,Ve °rganizacijc so o tem b razpraviiaic, pripravlja pa se tudi na j bil, Zo°ra delavcev, ki naj bi razpisal referendum, če bo pobuda do-!	3 Podporo,,	'
Kskšcn 03 16?
»Lahko rečem, da je kolektiv zdrav. Opaža pa se, da inflacija in podražitve že vplivajo na razpoloženje ljudi.
Pravite,‘da je vzdušje dobro. Toda po drugi strani se je število delavcev na Trati v letu dni zmanjšalo s 420 na 329, torej skoraj za sto ljudi. Vemo, delo je v vaši proizvodnji težko, osebni dohodki so v primerjavi z drugimi nizki. Toda če ljudje odhajajo, to najbrž pomeni, da niso zadovoljni.
»Zakaj lahko v tej situaciji rečemo, da je politično vzdušje zadovoljivo? Ni sestanka samoupravnega organa, ni sestanka nobene družbenopolitične organizacije, na katerem ne bi delavcem jasno povedali, da se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi, da bi spet prišli boljši časi. Naši delavci so, lahko rečem, popolnoma informirani in nikoli se ni zgodilo, da bi bili razočarani, ker bi jim nekaj skrivali. Odkrito smo jim povedali, da je naš program trenutno zastarel in je edini izhod osvajanje novih izdelkov, takšnih, ki jih tržišče potrebuje. To delavci razumejo, pravijo pa, da gre prepočasi.«
Jasne usmeritve za stabilizacijo
bej na področju administrativnih del, ta ukrep se je uspešno odrazil na fluktuacijo, saj se je le-ta zmanjšala. Stabilizacijski ukrepi, kot sem že navedel, so obsegali tudi področje nagrajevanja, ki so uklajeni v srednjeročnih planskih dokumentih na nivoju SOZD IMP. Vendar iščemo možnosti, da motiviramo delavca za boljše delo in s tem seveda boljše osebne dohodke. Polletna bilanca je pokazala, da so bili ukrepi skoraj v celoti realizirani, saj je dohodek porasel v vseh TOZD (LSNL za 17,4 %, LB K za 47 %, VIPO za 46 %, HVA 120 %). Ti ukrepi so se pozitivno odražali tudi pri programski preusmeritvi, ki je naša daljnosežnejša planska obveznost, saj smo ob nekoliko manjši tonaži dosegli boljši finančni efekt in to ob nižjih cenah, ki so veljale še iz leta 1980. Na ta način smo reševali tudi deficitarnost surovin. Naši polni zasedenosti proizvodnih kapacitet je zanesljivo pripisati tudi temu, da se tri temeljne organizacije vključujejo v izvoz.
Livar je v letošnjem prvem polletju povečal izvoz za 109 odstotkov. Posamezni tozdi pa stojijo takole: LSNL je izvozil za 237 odstotkov več kot v istem obdobju lani, LBK za 53, medtem ko je H V A za 11 odstotkov pod lanskim izvozom.
Kar zadeva povezanosti in pretok informacij ter vpliv osnovne organizacije na programsko in akcijsko usmeritev občinske konference, lahko rečemo, da je dobra. (Seveda je to odvisno od zainteresiranosti in vključevanja posameznega člana). Mogoče je ta dobra tudi zaradi tega, ker sta dva naša komunista člana občinske konference. Ne moremo pa biti zadovoljni s povezavo komunistov na nivoju sozda, pri tem mislim, da manjka neposrednega kontakta in izmenjave mnenj in stališč.
Poleg nekaterih že prej navedenih slabosti, bi zlasti lahko navedli še, da kljub majhnemu številu članov imamo tudi nekaj takih, ki so samo pasivni spremljevalci dogajanj okoli nas. Odpraviti moramo tudi zmotno mišljenje, da je že samo število sestankov OO ZK merilo za njeno uspešno delo.«
O delu osnovne organizacije ZK v Livarju pa je pripravil poročilo kar sam sekretar Iztok Munih. Piše naslednje:
»Osnovna organizacija ZK delovne organizacije Livar šteje 26 članov, od teh jih je 17 iz tozdov (14 iz neposredne proizvodnje) ter 9 iz delovne skupnosti. Pri tem se boste verjetno vprašali, zakaj nas je proti številu zaposlenih v delovni organizaciji tako malo ter zakaj imamo samo eno osnovno organizacijo.
Tudi sami se zavedamo, da je komunistov glede na število zaposlenih malo, vendar je treba imeti pred očmi podatek, da nas je bilo pred približno tremi leti skoraj polovica manj in da delujemo na področju, kjer prebiva pretežno kmečki živelj, ki se že po naravi težje odloča za članstvo v ZK.
Kar zadeva eno osnovne organizacije smo o tem že večkrat razmišljali, da bi jih organizirali več, kot to predvideva statut ZKS in ZKJ, vendar smo pri tem, glede na majhno število članov in na neenakomerno porazdelitev le-teh po posameznih tozdih, vedno omahovali, kajti smatrali smo, da ni dobra prevelika razdrobljenost, poleg tega pa smo imeli slabe izkušnje pri delovanju osnovnih organizacij sindikata po temeljnih organizacijah.
Trenutno poteka akcija, ki smo jo sprožili preko samoupravnih organov, izvršnih odborov sindikata in predsedstva OO ZSMS, da predlagajo delavce v članstvo ZK. Merilo pri tem pa naj bi bil odnos do dela, samoupravljanja in ugled med sodelavci. Na podlagi obravnave in sprejema novih članov pa bi nato jeseni predlagali občinski konferenci ZK Grosuplje, da bi ustanovili v vseh treh tozdih in delovni skupnosti svoje osnovne organizacije ZK.
Osnovna organizacija ima 7 članski sekretariat, ki ga sestavljajo komunisti različnih temeljnih organizacij, vendar moram pri tem pripomniti, da se je le-ta sestal manjkrat kot celotna osnovna organizacija. Pri tem lahko kritično ocenimo, da kolektivnost dela pa tudi delitev znotraj sekretariata ni zaživelo, kajti še vedno prevladuje staro mišljenje, češ »saj imamo za to sekretarja«. Osnovna organizacija se sestaja povprečno enkrat mesečno, včasih pa tudi dvakrat do trikrat, odvisno od nastalih problemov. Gradivo prejmejo člani z vabilom, sklepi, sprejeti na seji, pa so objavljeni v internem glasilu ali na oglasni deski. Preko teh dveh informativnih kanalov ter gradiva in neposredno žive besede na sestankih se člani seznanjajo s problemi okolja, v katerem delujemo.
Naša osnovna organizacija si je tudi v letošnjem letu zadala naloge, med katere spada v prvi vrsti analiza in ocena akcijske sposobnosti in aktivnosti osnovne organizacije in posameznega člana, ocenitev druž-beno-ekonomskih razmer v temeljnih organizacijah, sprotno ocenjevanje varnostno-političnih razmer v delovni organizaciji ter priprave na programsko-volilne seje, ki bodo potekale jeseni letos. Zato je osnovna organizacija tudi v tem času obravnavala, skratka posvečala prvenstveno pozornost predvsem gospodarskemu stanju v posamezni temeljni organizaciji.
* Januarja smo se aktivno vključili v obravnavo in oblikovanje stališč za problemsko konferenco komunistov sozda IMP, ki je bila posvečena poenotenju poslovne politike na ravni sozda —- naloge članov ZK v zvezi s tem ter organiziranost delovanja osnovnih organizacij ZK v SOZD IMP.
Na pobudo OO ZK je bilo pretrgano mrtvilo, ki je vladalo na področju delovanja OO ZSMS, tako, da se je v pričetku leta 1981 le-ta v celoti na novo organizirala.
Težka gospodarska situacija v celotni Jugoslaviji, katere vpliv se odraža tudi v naši delovni organizaciji, kot je na primer pomanjkanje osnovnih livarskih surovin itd., nas je prisilila, da smo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi '^“^im
poslovodnimi delavci oblikovali in posredovali pobudo u-------,
službam v naši delovni organizaciji, za pripravo predloga ukrepov, za ižboljšanje poslovanja v letu 1981, ki so bili konec meseca marca sprejeti na samoupravnih organih.
V tem programu smo dali prvenstveni poudarek izvozu na zahod, zadržali enak obseg izvoza na vzhod, programskemu prestrukturiranju, borbi za povečanje fizičnega obsega proizvodnje in nagrajevanju. Ena izmed nalog je bilo tudi nezviševanje režijskih delavcev, še pose-
Zakaj se delijo Inženirski biroji
Osnovna organizacija Inženirski biroji Maribor ima 21. članov. Ker se bo tozd s 1. januarjem prihodnjega leta razdelil na dva tozda, se bo razdelila tudi osnovna organizacija, ali bolje rečeno, v tozdu Projek-tiva bodo ustanovili novo osnovno organizacijo. Vprašanja samoupravne organiziranosti tozda Inženirski biroji pa so bili tudi glavna tema dela OO ZK v tem mandatnem obdobju, pravi sekretar te osnovne organizacije Emilijan Kožar.
Kateri so bili razlogi za reorganizacijo tozda Inženirski biroji Maribor?
»Ustanovitev tozda je prinesla marsikaj pozitivnega, vendar smo ugotavljali tudi vrsto težav in problemov, ki so bili bolj zapleteni, kot smo bili mislili pred ustanovitvijo tega tozda.«
Kateri problemi so bili to?
»Na primer dva vira dohodka. Komercialni del je pridobival dohodek na osnovi svobodne menjave dela, medtem ko je projektiva ustvarjala svoj dohodek s prodajo projektov tozdom v okviru PMI ali drugim naročnikom.«
In kaj je pri tem problematičnega?
»To, da nismo bili nikoli prisiljeni ugotavljati, kolikšen je delež enega in kolikšen je delež drugega. Zato je prišlo do mesebojnih obtožb, da eni živijo na račun drugih. Komerciala, na primer je trdila, da projektanti poberejo del denarja, ki ga dobi komerciala s svobodno menjavo dela in obratno.«
Je bilo to res?
»Nazadnje smo naredili analizo in ugotovili, da taka sumničenja nimajo osnove. Tako eni, kot drugi so trošili sredstva v okviru tistega dohodka, ki so ga vsak na svoj način pridobili.«
Je bil to edini razlog, da ste se odločili za ustanovitev dveh tozdov?
»Ne. Imeli smo tudi dva različna sistema osebnih dohodkov. Komerciala ima poleg osnove še osebno oceno. Projektanti pa imajo tudi norme, medtem ko jih režijski delavci v komerciali nimajo, če pa sta v istem tozdu dve tako različni skupini delavcev, je nujno, da prihaja do problemov v medsebojnih odnosih «
Ali je vaša osnovna organizacija kdaj obravnavala tudi odnose do drugih tozdov? Včasih se sliši očitke, da se, recimo dela ne delijo pravično. Ima osnovna organizacija o tem svoje stališče?
»Tega vprašanja nismo na osnovni organizaciji nikoli obravnavali, ker se problematika fair playa pri delitvi del ni nikoli obravnavala ne na strokovnem kolegiju ne na delavskem svetu delovne organizacije. Vem, da se o tem govori, vendar pa uradne pripombe ne da nihče, to ostaja le govorica. In ker tega nihče ne reče javno, na nobenem organu, ludi nihče ni preverjal, ali so te pripombe upravičene ali ne.«
Kakšna pa je povezanost med osnovnimi organizacijami ZK v delovni organizaciji PMI?
»Povezavo med osnovnimi organizacijami ZK v mariborskih tozdih smo dosegli. Vendar mislim, da s sedanjo stopnjo koordiniranja akcij ZK v okviru delovne organizacije ne moremo biti zadovoljni.«
Kako pa imate urejeno družbenopolitično izobraževanje?
»Nimamo svojih oblik izobraževanja. Kandidati so opravili seminar za novosprejete člane. Za druge politične šole pa je zelo težko dobiti ljudi. O tem smo večkrat razpravljali, vendar pravega interesa za to ni.«	-
Se članom osnovne organizacije zdi, da že preveč vedo?
»Imam občutek, ti a je zanimanje za politične šole up.adlo v tistem trenutku, ko so udeležencem nehali priznavati določeno stopnjo izobrazbe.«
Samoprispevek III — Nadaljevanje skupno začrtane poti
Že deseto leto mineva, odkar smo Ljubljenčani dokazali visoko stopnjo svoje družbene zavesti in pripadnosti socialistični samoupravni skupnosti ter združili sredstva za objekte družbenega standarda s samoprispevkom I. in II. V tem času je bilo zgrajeno 100 novih objektov, ki pomenijo bistven napedek na področju družbenega standarda v Ljubljani. Z združevanjem sredstev in odgovorno izvedbo začrtanega programa izgradnje objektov družbenega standarda, smo Ljubljančani dokazali, da je socialistična solidarnost in vzajemnost postala sestavni del našega samoupravljanja in planiranega razvoja zadovoljevanja skupnih družbenih potreb.
Da pa ne bi zaostajali za potrebami razvoja družbenega standarda nas vseh v prihodnosti, je potrebno storiti še korak naprej in nadaljevati skupno začrtano pot.
Z namenom— da bi se delovni ljudje in občani v Ljubljani kar najbolje in angažirano pripavili na potek javne razprave o samoprispevku III., je bil izdelan program in operativni načrt za politične aktivnosti. V okviru tako začrtane izvedbe je tudi koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP na svoji seji dne 9. 9.1981 obravnaval program dela tžizvršnih odborih sindikata za samoprispevek III. Iz podane obravnave na seji je bilo razvidno, da so vsi predsedniki IO ZSS dobili gradivo za samoprispevek III (ljubljansko področje). IO ZSS po temeljnih organizacijah v okviru SOZD IMP so oblikovali akcijske odbore, ki bodo vodili celotno akcijo v združenem delu. Vsa potrebna gradiva in informacije bodo v teku javne razprave pravočasno prejeli od občinskih operativnih štabov za izvedbo sa-moprispeka III, vso pomoč pa jim bo nudil tudi koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP.
Na koordinacijskem odboru smo se dogovorili, da bomo z vso resnostjo pristopili k izvedbi samoprispevka III. in v svojih delovnih sredinah z obrazložitvijo programa, namena in ciljev samoprispevka III. celovito seznanili delavce o potrebnosti združevanja sredstev iz osebnih dohodkov delavcev in občanov v višini 1,5 % za napredek na področju družbenega standarda ter boljši in lepši jutri za vse nas, predvsem pa za naše najmlajše malčke.
Predsednik KOS SOZD IMP Rojic Janez
Kar smo zgradili, je jamstvo za naprej
V desetih letih je bil z izgradnjo 100 objektov (46 otroških vrtcev, 44 osnovnošolskih objektov, 5 zdravstvenih domov, 4 domovi za starejše občane, 1 vzgojna posvetovalnica), ki so bili zgrajeni s sredstvi prvega in drugega samoprispevka, dosežen na področju družbenega standarda bistven napredek. Odpravljeni ali zmanjšani so bili številni problemi na področju otroškega varstva, šolstva, zdravstva. Vendar pa s tem še ni vse narejeno na področju družbenega standarda, saj še vedno zaostajamo za nekaterimi mesti in industrijskimi središči v Sloveniji, predvsem na področju otroškega varstva, šolstva ter,osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva. Še vedno čaka na vključitev v vrtec v Ljubljani približno 7000 otrok.
Z dogovori o temeljih planov občin in mesta ter s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za sedanje plansko petletno obdobje smo se samoupravno opredelili, da bomo na področju družbenih dejavnosti dajali prednost razvoju otroškega varstva in preventivnemu zdravstvenemu varstvu.
Zato pa je potrebno kljub sedanji ekonomski situaciji nadaljevati s takim načinom združevanja sredstev; za kakršnega smo se delovni ljudje in občani Ljubljane pred desetimi leti prvič odločili, če ne želimo z družbenim standardom obstati.
Tako se bomo novembra odločili o podaljšanju samoprispevka za prihodnjih pet let. Odločili se bomo, da bomo še naprej prispevali 1,5 odstotka osebnih dohodkov. Na ta način bomo v petih letih zbrali 3.807.070.000 dinarjev. Ob sofinanciranju sredstev, ki so zagotovljena v samoupravnih sporazumih sisov družbenih dejavnosti, bi skupno združili 4.837.600.000 dinarjev. S temi sredstvi bi v naslednjih petih letih pridobili 8 objektov in 4 prizidke vzgojno-varstvenih zavodov, 3 nove šole in 8 prizidkov, 1 glasbeno šolo, 3 zdravstvene domove in 2 zdravstveni postaji, porodnišnico, center za slušno in govorno prizadeto mladino; obnovili bi mladinski zdravstveni center na Rakitni, adaptirali (s soudeležbo), Lutkovno gledališče, varstveno tehnični center (s soudeležbo). Le tako bi v Ljubljani dosegli 53 odstotno vključitev otrok v otroške vrtce, 1,20 izmenski pouk v osnovnih šolah, 15 odstotkov otrok v celodnevni šoli, 27 odstotkov otrok v podaljšanem bivanju, izboljšanje preventivnega zdravstvenega varstva, odpravili nadopustne razmere v porodnišnici.
Kako priti do bolj objektivnih meril za individualno nagrajevanje?
Nobenega režijca ne bo vrag vzel, -če bo napisal poročilo, kaj je naredil^
►s D(
Pri delitvi osebnih dohodkov moramo povečati delež individualne stimulacije, pravimo. Toda kako? Ključno vprašanje pri tem so merila. Zato zasluži predlog metodologije za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, ki ga pripravljajo v Promontu, tem večjo pozornost. O tem pravilniku sem se pogovarjal z glavnim direktorjem P remonta Samom Poljanškom.
Za začetek: V kakšni fazi je priprava metodologije za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela?
»Doslej smo gradivo obravnavali na strokovnem kolegiju in s predstavniki sindikata. S predstavniki sindikata zato, da smo se opredelili do osnovnih izhodišč, kajti gre za pomembne spremembe. Ena od takih novosti je na primer tekoče obračunavanje norm. Jaz sem pričakoval, da bo trajalo tri dni, da bomo šli res podrobno skozi vse določbe. No, končali smo v enem dnevu od pol osmih do okrog petih popoldne. Sestanek je dal vendarle vrsto novih idej, tako da gradivo dopolnjujemo. V tozdih so že imenovane komisije, ki bodo normirale delo.
No, pri vseh režijskih delih to ne bodo čisto eksaktne norme, pač pa bolj ocena, koliko nekdo dela. Pri vseh takih delih, ki ne bodo zahtevala večjih evidenc, bomo uvedli pravo normiranje. Pri strojepiskah, na primer. Pri obračunu osebnih dohodkov, kjer pa je obseg dela v bistvu določen s številom naših delavcev, tam seveda ne moremo ubrati iste poti, pač pa bo osnova obseg, primerjan med posameznimi referenti v delovni organizaciji; to bo potem merilo za večjo ali manjšo individualno stimulacijo. Zdaj smo tako daleč, da bomo v decembru zanesljivo razpisali referendum. Proizvodni delavci hočejo, da bi nov način uveljavili takoj. Mislim, da to ne bo šlo v celoti, ker je potrebnega več časa.«
Kako povečati.delež individualne stimulacije?
Z dodatnimi merili!
Zakaj ste se odločili delati metodologijo za delitev po rezultatih dela? Zakaj ste zajeli tako proizvodno kot režijsko delo, čeprav vemo, da v proizvodnji že imamo norme, medtem ko jih režija nima?
»Najprej moram jasno povedati, da ni ta metodologija nič novega v IMP-jevem sistemu delitve dohodka. To je dodatek k sistemu, njegova konkretizacija.
Razlog, da smo pripravili nov pravilnik, je naša sprejeta politika osebnih dohodkov. Naši normativi dosegajo sedem do deset odstotkov osnovnega
osebnega. Kako naj pri enakih normah povečamo delež individualnega nagrajevanja? Kajti sprejeto je, da delavec mora za enako delo dobiti več stimulacije, medtem ko naj delež osnove pada.«
Torej je treba iskati dodatna merila?
Poleg količine bomo ocenjevali še kakovost in gospodarnost
»Tako je. Zdaj imamo za proizvodno delo norme, ki temeljijo izključno na količini dela, ne upoštevajo pa nekaterih drugih elementov od kvalitete dela, izgubljenih ur, izpolnjevanja rokov za delo.
Danes torej poznamo količinsko normiranje, čeprav je bilo tudi tukaj precej odvisno od presoje referenta, ki norme obračunava. Poznamo tudi primere dela, ki ga nismo mogli normirati. To je na primer pri neki tehnologiji, ki je doslej še nismo delali. V takem primeru delavci niso bili normirani, pač pa smo uporabljali kar povprečje tozda.
Zdaj uvajamo kvaliteto tako v montaži kot proizvodnji. To pa zahteva neko objektiviziran je meril.«
In kako boste objektivirali merila za kvaliteto?
»Če pri varjenju radiografsko preverjamo zvare, je zadeva jasna. Zdaj je treba podobno narediti še za ostala dela, se pravi, dovolj podrobno opisati, kako se ocenjuje kakovost posameznega dela. Tega seveda nismo mogli predpisati v pravilniku.
Za vsako delo posebej bo treba objektivirati merila za ugotovljanje kakovosti
Zato smo rekli, da je pravilnik samo okvir, da ga pa morajo dopolniti tozdi oziroma službe. Če ima tozd službo za kontrolo, bo ona dopolnila pravilnik o kontroli. Tako bodo ta merila bolj konkretizirana, saj vemo, da je vprašanje meril pri kakovosti najpomembnejše. Če imamo trideset ali štirideset operativcev, ima sigurno vsak svoja merila, kaj je kvalitetno opravljeno delo. Dokler ne bomo imeli bolj natančno obdelanih meril za ugotavljanje kakovosti, ne bo mogla biti objektivno.
Uvajamo pa tudi gospodarnost. Zaenkrat porabe materiala nismo obravnavali, ker je nismo sposobni nadzirati. Če pa bomo uvedli računalništvo, bomo to lahko kontrolirali stoodstotno. Predlagamo pa ocenjevanje izrabe časa.
Tu so vključena tudi nujna dela. Zdaj se dogaja, da nekateri nočejo delati nadur. Mi pa vemo, da kljub vsem prizadevanjem po zaščiti delavca, ne bomo nikoli mogli delati brez nadur. Imamo primere rekonstrukcij, ko tovarna med dopusti stoji in moramo končati delo v štirinajstih dneh. Nujna dela se pojavljajo tudi pred kurilno sezono. Delavci so prisiljeni delati nadure, ker jim damo odločbo. Če delavec ni stimuliran seveda ne bo delal. Vemo pa tudi, da pri takih pospešenih delih tudi več naredijo. Zato je prav, da ima skupina, ki dela opravi v določenem roku in s tem tozdu veliko prispeva, tudi ustrezno stimulacijo.
Večja storilnost ni le rezultat več fizičnega dela, pač pa tudi boljše organizacije
»Skratka,« pravi Samo Poljanšek, »produktivnost ohranjamo, saj produktivnost težko povečuješ fizično. Lahko je povečuješ z boljšo organizacijo dela. Organizacija pa dejansko pomeni gospodarnost in ne samo količine.«
Uvajati torej tudi merila za režijska dela, za katera mnogi še vedno mislijo, da se jih sploh ne da meriti. Je to nekaj povsem novega, ali jih v Promontu morda že imate?
»Imamo različne načine. Podoben, nekoliko manj dodelan sistem že nekaj časa uporabljamo v delovni skupnosti. Tako uporabljamo kot kriterij roke za posamezna dela. Mislim, da je zelo pomembno, če je periodični obračun narejempravočasno, saj tako ostane več časa za razpravo o njem.«
Torej nimate osebne ocene.
»V delovni skupnosti je nimamo. Tudi v Klimi montaži imajo merila za razvrščanje ljudi v delavnici. Nasploh pa velja izpolnjevanje planov, individualno ocenjevanje pa je na osnovi osebne ocene. Vendar mislim, da so kriteriji pri osebni oceni premalo objektivni, da ne bi prihajalo do sporov.«
In kako boste ocenjevali režijska dela?
»Sam sistem je v osnovi enak. Ocenjevanje kakovosti je tu izrazito restriktivno — za vsako napako so določeni odbitki od
osebnih dohodkov. Zoper bili takoj ugovori. Sam mišji. je| da je boljše, če strokovne slit (j., sploh ne bi bilo, kot pa da $. Vc daje napačne podatke. Mogft. yL pa smo bili res malo presttfi. Podoben način ocenjevanja t litete dela že uporabljam1 'ozd planski službi. Štiri ali pet na pomeni za polovico manj stwO-|etr ladje.«	6, g,
Z novim pravilnikom se'7 g. povečal obseg raznih evideflj g g| beležnja. To je lepo in prav,]9 g tovo prispeva tudi k večji objjo, p( tivnosti, prav tako pa je oči! j ^ da je nekje tudi meja, onkraj 2. q tere so stroški in napori večji 3 ^ koristi.	|4. p
|5. K
Evidenc bo več, toda izk%. k, stili bomo tudi tiste, ki jih 7. p imamo	V
»Velika nevarnost je res, dJQ bo sistem preveč zakomplicij,'
o«.	,, „.„winii:• o.
Mislim, da se to v proizvodnji^’ _ bo moglo zgoditi, lahko pa bi V režiji. Nekateri se tudi bojijo,L' , bo ta sistem zahteval neka p^' * sem nova opravila. Toda mw' j’ smo pripravili to gradivo, pr\j . lagamo, da uporabimo vsa gi%’ . va, ki že obstajajo. Danes ima; gotovo kakih 50 vrst razlik poročil — poročilo o pnA^ fakturirani realizaciji, osebije dohodkih, zasedenosti kapad1?^ I Ta poročila danes le redkoP'*- I sploh pogleda.«	,*■ (
Pa je res tako, da bomo sa^- J pobrali papirje, ki jih že ima^- 1 in se zdaj samo nekoristni p^v- 1
jo?
»Čisto tako seveda ni. 1
5.
pred kratkim sem prebral m^-
nje nekega strokovnjaka, k°- ' pravi, da je iluzija pričakovati,^ ■ ■ je možen natančen sistem nih dohodkov manj dela pri Cj,
dentiranju dela.	; ~'
treba " osnovno odločitev; bomo naredili razliko med os6 nimi dohodki pri delavcih, dobro delajo in tistih, ki delC slabo — ali pa tega ne bomo ^ '* redili.
TO
Če lahko vodilni monter TO. piše za deset ljudi, koliko je vjjv. od njih delal. Če mora taisti vek narediti izmero. PotTO. najbrž ne more biti nobenega zloga, da tudi režijec ne bi tm sal , kaj je naredil. Osnov ideja ni ta, da bi ločevali za r ^0;
odstotkov natančno razlike n1 1q,
posamezniki, pač pa to, da bo<J.
m.
zelo dosledno uveljavljali ra#, ■ v nagrajevanju med tistimi, izdelajo dvakrat od drugih in w
tistimi, ki ne delajo nič.«
LOJZE JAVOR
NI'
20-
-T4.S
Stabilizacija je tudi boljše vrednotenje težkega proizvodnega dela
Prvi korak: 5 do 7 odstotkov
Nad osebnimi dohodki se v IMP vsi pritožujemo. Ne samo, da so nasploh prenizki glede na bezljanje življenjskih stroškov, pač pa se zaostruje tudi vse več sistemskih pomanjkljivosti. Z raznimi popravki vse bolj rušimo načelo, naj bi bila približno enaka dela tudi približno enako ovrednotena. Vedno bolj nam je jasno tudi, da proizvodnega dela ne vrednotimo dovolj. Če drugega ne, nas na to opozarjajo odhodi visokokvalificiranih monterjev in proizvodnih delavcev. Individualna stimulacija režijcev se kaj počasi uveljavlja.
V Livarju so rekli, da smo se o teh zadevah že dovolj pogovarjali, pa nič naredili. In so se odločili, da bodo nekaj naredili. Tako so že uvedi dodatno stimulacijo za proizvodno delo, pri Institutu za tržne raziskave in organizacijo dela (ITEO) pa kani jo naročiti študijo o novem sisteju osebnih dohodkov. Nekaj podrobnejših pojasnil o tej problematiki je dala direktorica računovodstva v delovni organizaciji Livar Anica Rovanšek.
»V okviru stabilizacijskih ukrepov smo letos uvedli določene spremembe v sistemu nagrajevanja tako proizvodnih kot režijskih delavcev,« je povedala. »V osnovi imamo nagrajevanje urejeno tako kot vsi ostali v IMP, se pravi osnovna vrednost relativnega razmerja, potem imajo proizvodni delavci normo in
To pa še ni vse. Letos smo vsem proizvodnim delavcem, zlasti v livarni sive in nodularne litine povečali tudi dodatke na težke pogoje dela in nočne dodatke.
razne dodatke glede na pogoje dela. Gibljivi del režijskih delavcev v tozdu pa je odvisen glede na doseganje plana fakturirane realizacije, režijski delavci v delovni skupnosti pa imajo učinek glede na povprečje realizacije tozdov.
Sistem smo spremenili tako, da smo tudi tistim proizvodnim delavcem, ki imajo sicer samo normo, dali dodatno stimulacijo po istih kriterijih kot veljajo za režijske delavce. Stimulacija glede na izpolnjevanje norme je ostala, zraven pa dobijo proizvodni delavci še polovico vrednosti režijske stimulacije. Konkretno: Če imajo režijci preseg plana za 10 odstotkov, imajo proizvodni delavci normo in zraven dodatnih 5 odstotkov gibljivega dela kot dodatno stimulacijo.
»Sliši se veliko,« pravi Anica Rovanšek, »v končni vsoti, ki jo delavec dobi, pa ni tako dosti. To je zneslo med pet in sedem odstotkov povišanja osebnih dohodkov. Verjetno je to premalo.«
Toliko o dodatni stimulaciji, ki so jo že uvedli. Kar se novega sistema osebnih dohodkov tiče, pa so šele na začetku.
In zakaj ITEO? Prvič zato, ker se Livar v okviru gradbeniških meril in sporazumov, na katerih je utemeljen sistem osebnih dohodkov v IMP ne počuti dobro. Njihova dejavnost je pač drugačna, saj sodi v metalurgijo in kovinsko predelovalno industrijo. V delovni organizaciji nimajo strokovnjakov, ki bi lahko sami izdelali nov sistem, v sozdu pa se po njihovem zadeve tudi'prepočasi premikajo, torej so ugotovili, da bi jim prav prišla pomoč od zunaj.
ITEO pa Livarju že pripravlja študijo o organizaciji dela, kajti tudi s tem niso bili zadovoljni. Tako se je porodila ideja, da bi jim ITEO poleg študije o organizaciji dela pripravil še študijjo o novem sistemu osebnih dohodkov od vrednotenja posameznih del in nalog, do meril za individualno stimulativno nagrajevanje vključno s podlogami za vse samoupravne akte, ki jih bodo morali sprejeti za uveljavitev novega sistema osebnih dohodkov.
Seveda pa s sistemom osebnih dohodkov ni tako, da bi ga kar kupil v trgovini, to je Livarjevim delavcem jasno. Zato so ustanovili komisijo za nagrajevanje, ki ve, da jo čaka mnogo dela. Za začetek si nabavlja samoupravne akte raznih delovnih organizacij od jeseniške do ravenske železarne, ki jih bodo temeljito preštudirali, da bi uporabili tudi koristne izkušnje drugih.
Z novim sistemom osebnih dohodkov hočejo ubiti več muh na mah. Glavni problemi, ki naj bi jih rešili so:
— Ustreznejše vrednotenje posameznih del in nalog. »Zakaj smo reševali probleme najnižjih osebnih dohodkov tako, da smo poviševali nekatere RR. S tem pa smo porušili razmerje med različnimi deli in nalogami in prišli v uravnilovko,« pravi Anica Rovanšek.
Merila za individualno stimulacijo. Delavci že imajo norme, režijci pa, kot že rečeno, individualnega nagrajevanja zaenkrat nimajo. V Livarju so odločno proti osebnemu ocenjevanju. Zato bodo tudi režijcem postavili merila za individualno stimulacijo ter jih tako v nekem smislu izenačili s proizvodnimi delavci, ki imajo normirano delo. Nasploh pa je njihova usmeritev, da je treba delež individualnega nagrajevanja krepko povečati. Skratka, med osebnimi dohodki dobrih in slabih delavcev morajo biti večje razlike kot doslej. No, saj v režiji zaenkrat sploh še ni razlik, ker vsi dobivajo stimulacijo po uspešnosti tozda.
— Poenostaviti hočejo ves sistem in ga pripraviti za računalniško obdelavo. Livarji imajo namreč kopico dodatkov na težke pogoje dela. V tozdu LSNL se zgodi, da delavec v enem delovniku dela tri različna dela in zato prejema tudi tri različne dodatke. Zdaj te dodatke računajo peš in lahko si mislimo, koliko dela je s tem. Zato ni nič čudnega, da hočejo najti možnost za avtomatsko obdelavo.
Za lažje obračunavanje dodatkov in nasploh primerjavo pa v Livarju načrtujejo še eno novost: Za prihodnje leto pripravljajo tak terminski koledar, da bodo imeli vsi meseci enako število delovnih ur. To bodo dosegli

z razporejanjem delovnih soD; Na ta način bodo delavci |llj lažje ugotovili, koliko sP^To znaša njihov delež stimula"^
nega nagrajevanja, kajti ob ' zličnih dodatkih in še različr^
a*.
številu delovnih ur, je potreP' «
lzor nrponi m ofpm o ti L- P	•
kar precej matematike, , izračunaš, koliko znesejo p0]: # mezne postavke, pravi A P1 ’ Rovanšek.	J
Mimogrede: Po novem *£J. bodo predlagali, naj tudi rež* ® dela ob sobotah. V Livarju , *>0, namreč ugotovili, da je to nujj potrebno, saj tudi sobotno djj proizvodnje zdaj nima tist4 ^0 učinka, ki bi ga imelo, če bi de'] 6] tudi delavci komerciale, nabal odpreme in drugih režij5*1" služb.
in na koncu. Ali Livarji, T< iskanje novega sistema oseb1'] dohodkov pomeni odstopanj6! l(i enotnih osnov v sozdu? v fo »Osebno mislim, da se bo1; ^ še naprej usklajevali v okviru - -
64
stema IMP in ne bomo šli nit'J
V 65
svoje, če bomo skupaj uspeli"I ^ rediti nekaj novega,« je odgO' f,-rila Anica Rovanšek.	J ()t
Drži, da je preučevanje te° , ličnih in praktičnih proble^ 7( sistema osebnih dohodkov ey 7 usklajevanje v sozdu pa nej 7
drugega. In najbrž- res ne f#
3 7:
škodovati, če se nekdo pogladi 7 v te probleme, dokler ima 7
ii>'
voljo za usklajevanje z druM 7 “IM
LOJZE JAVOR*'
Naši letošnji jubilanti
20-letniki
56.	Perdec Stanislav
57.	Sinic Franc 1
58.	Škafar Štefan
59.	Gontboši Jože
60.	Petrijan Franc
I
■Mond
•s Do
Emond
er.‘|-letnik:
m9- Jelačič Marija e.S'f Umek Alojz da Vozič Dina
vozič Dina M<f Vuga Boris -V|y t Ivkovič Ljiljana
'^naf0^ Ulektromontaža
j sti^-letniki
!'letniki
i seji' ®ergovec Stjepan
i oblo pnc Ml,0rad
očiiivhurman ivan
irrniis* Ueiser Marjan
večji|3 9°rjuP Tomo • • Habjan Miroslav • Kvačič Leopold 5eP Ivan
..V,a Kostanjšek Ivan 1J ' • Lipovac Anton ”• Muhič Stanko
>dnjiiy Maviček Drag abisu’ Smrekar Vale
'jij°-'4 |°re Roman (3 ^korja Ivan i	Franc
, pri°- Verbič Ciril tu* Volf Goran
a’ grajo' Volf Goran ima' ' Železnik Roma izlili
’3°-letniki
paciV' Dolinar Stanka ikok U. Dvoržak Valter .*• Grego ran Josip
0	sajjA JarckJože inriajL Klajnšček Regi
1	Prau' Kočevar Jože I
jr- Lotrič Jože •	Uovše Milan
i	Stopar Ciril
I U^-j. • 1C1UL ivia
>ri epi' Tršinar Z' u-;ti p. Ulanec Ivi v: r'3. Urbas Ma I oSe, - Zupančič ah, j
mo ^'letniki
Kč J J°'le
:?is7.
lpM
AH'1' 59.
20-letniki
77.	Celi j a Stanislava
78.	Čergič Kosa
79.	Fink Ivan •
80.	Mihovec Anica
81.	Nagode Anton
82.	Okoren Jože '
83.	Pintar Ciril
84.	Svetek Ivan
85.	Varšek Janko
86.	Zidam Anton
87.	Žerovnik Janez
88.	Žuntar Jože
PROMONT
Tozd OV
10-letniki
1.	Babnik Andrej
2.	Bavdek Alojzij
3.	Boštjančič Alojz
4.	Cergol Alojz
5.	Čož Marjan
6.	Fajfar Marjan
7.	Jazbinšek Bojan
8.	Jenko Franc
9.	Jerneje Janez
10.	Kolar Ljubomir
11.	Kotar Janez
12.	Levstik Andrej
13.	Lovrenčič Tomislav
14.	Marolt Anton
15.	Mesarič Ivan
16.	Njivar Vinko
17.	Ostanek Albin
18.	Pavlič Srečko
19.	Polzelnik Anton
20.	Prah Janez
21.	Ristič Vitomir
22.	Rozman Martin
23.	Rupar Jože
24.	Stefanovič Ana
25.	Tičar Marjan
26.	Uranič Martin
27.	Zupančič Borut
20-letniki
28.	Bobič Anton
29.	Igličar Janez
30.	Jankovec Alojz
31.	Kepic Valentin
32.	Korošec Ivanka
33.	Kužnik Jože
34.	Marčan Florjan
35.	Brlečič Rudolf
DS DO Promont
10-letniki
36.	Baloh Nataša
37.	Jovanovič Dušan
38.	Kos Janez
39.	Škerjanc Anica
20-letniki
40.	Butek Miroslava
41.	Mlinarič Alojz
42.	Pograjc Olga
Tozd Klima-montaža 10-letniki
43.	Debeljak Janez
44.	Drgfin Edi
45.	Horvat Konrad
46.	Oblak Franc
47.	Palčič Rafael
48.	Sever Stane
49.	Skalja Jernej
50.	Trost Janez
20-letniki
51.	Hribar Vinko
52.	Pečar Marija
53.	Stubljar Anton
54.	Vilhar Jakob
55.	Vodnik Bernard
56.	Žot Silvester
Tozd Montaža Koper
irj6'
;ebi
:V 1
TEN
^'letniki
bolJ 63 ^'tenc Lojzka if 11 j, g/ Cunder Božidar nič r 6 ■ Grčar Milan
:K 66 10Zjan Ema
g°v 6)' Uren Janez c 6a' Ul bar Franc ;eC 69 Kamin Jože 7,; Koprek Mirko
6t$ h \?edic Anton
72 x cmček Pavel fljj: 7V Novak Rudolf 13	74' Osredkar Peter
1 Lii 7s , ros^nc Silvester
P.*
10-letniki
57.	Baruca Erminij
58.	Bosaneže Marjan
59.	Bevk Vojko
60.	Božič Vinko
61.	Butinat Alojz
62.	Čebron Bojan
63.	Dodič Lado
64.	Frank Jože
65.	Frlan Ciril
66.	Hubzin Vilim
67.	Kogovšek Dušan
68.	Kuk Branko
69.	Lampe Franc
70.	Lustek Boris
71.	Mozetič Marija
72.	Poropat Jože
73.	Ražman Gvido
74.	Simonič Ivan
75.	Umek Irma
76.	Vulič Stjepan
77.	Žajdela Konrad
20-letniki
78.	Germanis Silvo
79.	Lovrenčič Valerij
80.	Medved Viktor
81.	Zelene Friderik
30-letniki
82. Zupan Vinko
IKO_______________
DS DO
10-letniki
1. Kladnik Stanko
20-letniki
2.	Janežič Miroslav
3.	Peršin Bernarda
Tozd Trata
10-letniki
4.	Abe Ana
5.	Božičnik Andrej
6.	Grgič Juro
7.	Kanellopulos Nikolaj
8.	Pevec Milena
9.	Privšek Zvonimir
10.	Sečnik Ciril
11.	Škerjanec Jože
20-letniki
12.	Čebular Fani
13.	Istenič Jože
14.	Jurjevič Leopold
15.	Korenč Janez
16.	Novak Teretija
17.	Pungerčar Jože
18.	Težak Ivan
Tozd IPKO 10-letniki
19.	Dolenc Marjan
Tozd SKIP
10-letniki
20.	Eror Milorad
21.	Štrbac Mile
20-letniki
22.	Blažič Jože
23.	Zadnikar Ivan
30-letniki
24.	Martinec Stane
25.	Zadnikar Franc
IZ1P_________________
DS DO
20-letniki
1. Trampuš Egidija
Tozd Zastopstva
10-letniki
2.	Berce Rudolf
3.	Hlebš Franc
4.	Krvavica Marija
5.	Marolt Jože
6.	Ogrinc Mitja
7.	Povšič Cveto
20-letniki
8. Indihar Ludvik
Tozd Projektivni biro
10-letniki
9. Grilj Anton
10.	Maček Janko
11.	Povšič Andrej
12.	Pust Jožef
13.	Telič Andrej
20-letniki
14.	Glavan Martina
15.	Hozjan Ivana
16.	Lapajne Rozalija
17.	Udovič Dušan
Tozd Inženiring 10-letniki
18.	Dobravec Anton
19.	Dremelj Janez
20.	Krušič Milena
21.	Kuret Vladimir
22.	Pirc Irena
20-letniki
23.	Babnik Jdnez
24.	Kovač Martin
Tozd Alchrom
10-letniki
25.	Boršič Anton
26.	Krampi Franc
27.	Lampreht Emil
28.	Štanc Anton
29.	Vešnar Vladimir
20-letniki
30. Flakus Jože 30. Hartman Franc
32.	Jurše Drago
33.	Štefan Valter
34.	Toplak Bruno
30-letniki
35.	Peruš Mihael
36.	Šerc Florijana
37.	Šnofl Maks
38.	Švikart Franc
PMI MARIBOR DS DO
10-letnik
1.	Dikaučič Marjeta
Tozd Inženirski biroji
10-letniki
2.	Frank Breda
3.	Kovač Karel
4.	Križan Marjan
5.	Razgoršek Silvo
6.	Šulek Dušan
20-letniki
7. Vake Stanislava
Tozd Montaža Maribor
10-letniki
8.	Blagovič Jožef
9.	Dragšič Dragutin
10.	Dvorščak Ivan
11.	Hanžel Martin
12.	Hodnik Emil
13.	Kuhar Anton
14.	Lambreht Branko
15.	Majcen Franfc
16.	Mlinarič Franc
17.	Ornik Jože
18.	Rajniš Ivan
19.	Repec Janez
20.	Ritonja Jože
21.	Srt Alojz
22.	Stjepič Drago
23.	Vidmajer Edvard
24.	Vinkovič Franjo
20-letniki
25.	Ferlič Franc
26.	Kirbiš Karel
27.	Kramberger Vinko
28.	Lah Ivan
29.	Lešnik Adolf
30.	Mejač Marcel
31.	Mesarič Ivan
32.	Milošič Franc
33.	Šnajder Stanislav
34.	Štumberger Konrad
35.	Teskač lvan
30-letniki
36.	Dreisibner Štefan
37.	Kladnik Anton
38.	Lešnik Jože
39.	Tisaj Ivan
Tozd Blisk
10-letniki
40.	Gy6rek Stanislav
41.	Marič Sidonija
42.	Raj Marija
43.	Zankoč Jože
44.	Gregora Franc
45.	Titan Viktor
46.	Sedonja Branko
47.	Ulen Miroslav
48.	Lazar Alojz
49.	Vereš Jože
50.	Vršič Stanislav
51.	Vinkovič Vlado
52.	Drvarič Janez
53.	Pozderec Anton
54.	Kuronja Ludvik
55.	Grah Stefan
Tozd EKO
10-letniki
61.	Anžel Mirko
62.	Berlič Srečko
63.	Čeh Alojz
64.	Feguš Fric
65.	Kekec Janez
66.	Kostanjevec Lovrenc x
67.	Mikulec Jože
68.	Rampre Alojz
69.	Žnidar Stjepan
20-letniki
70.	Benkovič Tomislav
71.	Erjavec Marija
72.	Ferk Marjan
73.	Furman Beno
74.	Holc Miroslav
75.	Intihar Marjan
76.	Juršič Rok
77.	Kramberger Janez
KLIMA CELJE
10-letni delovni staž:
1.	Bogičevič Marija
2.	Brežnik Marija
3.	Bizjak Marjan
4.	Čanžek Angela
5.	Čater Marjan
6.	Drobež Ivanka
7.	Gregorič Franc
8.	Gerjevič Ljubo
9.	Grom Konrad
10.	Gogala Boris
11.	Hojnik Franc
12.	Horjak Franc
13.	Jazbinšek Blaga
14.	Jevšinek Justina
15.	Kunaj Marjan
16.	Kuzmin Lota
17.	Kovačič Anica
18.	Kroflič Ema
19.	Kandušer Aleksander, dipl. inž.
20.	Krušič Vinko
21.	Koritnik Franc
22.	Krajnc Feliks
23.	Kovačič Ljuba
24.	Ledinek Boris
25.	Martinec Josip
26.	Nareks Vinko
27.	Nareks Danica
28.	Novak Jože
29.	Ograjenšek Avgust
30.	Obreza Martin
31.	Petru Zdravka, dipl. inž.
32.	Pogorevc Alojz
33.	Poznič Ivan - 34. Pirnat Ivan
35.	Pavlovič Nevenka
36.	Počkaj Božo
37.	Ribezel Rajko
38.	Stropnik Franc
39.	Sotler Franc
40.	Sikošek Hermina
41.	Špegl Jože
42.	Udovč Ljudmila
43.	Zidanšek Jože, dipl. oec.
20-letni delovni staž:
1.	Bele j Franc
2.	Črepinšek Avgust, inž.
3.	Debenak Jože
4.	Gjura Ivan
5.	Jelen Izidor
6.	Jazbec Milka
7.	Kolenc Ivan
8.	Kristan Ivan
9.	Kolar Ludvik
10.	Kukovič Jože
11.	Mernik Branko
12.	Potočnik Martin
13.	Polovič Tomo
14.	Paj Anica
15.	Ramšak Ferdinand
16.	Velenšek Drago
17.	yodopivec Franc
18.	Žagar Bogomir
30-letni delovni staž:
1.	Kogovšek Stanko
2.	Lesjak Franc
3.	Peras Anton
4.	Petek Franc
5.	Vodeb Viljem
KLIMAT
10-letniki:
1.	Avbelj Franc
2.	Becele Milan
3.	Cvar Tatjana
4.	Hižman Žlatko
5.	Jamnik Anton
6.	Jurčec Mijo
7.	Klobučar Dragutin
8.	Majhen Stanislav
9.	Rakič Dušan 10. Škulj Peter
1 h Ulčar Nada
12.	Wernig Milena
13.	Zrimšek Andrej
20-letniki:
14.	Boštele Edo
15.	Celija Ivan
16.	Dražumerič Miro
17.	Škerjanec Franc ,
18.	Zuro Slavko
TIO IDRIJA
10-letniki:
1.	Božič Ernest
2.	Brence Ivan
3.	Brenčič Franc
4.	Brus Franc
5.	Ferjančič Nastja
6.	Filipič Darinka
7.	Gnezda Marjan
8.	Gnezda Srečko
9.	Govekar Ema
10.	Kosmač Silva
11.	Kržišnik Slavko
12.	Kuštrin Franc
13.	Lapajne David
14.	Močnik Ivan
15.	Mrak Srečko
16.	Rejc Viktor
17.	Sedej Venceslav
18.	Šturm Stojan
19.	Trpin Zdenko
20.	Žonta Milan
20-letniki:
21. Tprlr Martina
PANONIJA
10-letniki:
1.	Adamič Jože
2.	Cipot Karel
3.	Fabriš Ludvik
4.	Hrašovec Avgust
5.	Kranjec Evgen
6.	Mihelič Alojz
7.	Rajnar Franc
8.	Šteharnik Štefan
9.	Švenda Pavel
10.	Vašcer Martin
11.	Balantič Zvonko
12.	Benkovič Anton
13.	Gabor Ivan
14.	Lapoši Jože
15.	Mesarič Martin
16.	Švec Alojz
17.	Titan Jože
20-letniki:
18.	Žalik Ana
19". Kolmanič Marta 20. Kovačič Stane
LIVAR IVANČNA GORICA
DS DO
10-letniki:
1.	Munih Iztok
2.	Rode Andrej
20-letniki:
3.	Kastelic Vera
4.	Mendiževec Valentin
5.	Primc Alojz
Tozd VIPO
10-letniki:
6.	Kovač Viktor
7.	Skubic Alojz
Tozd LBK
10-letniki:
8.	Tomažič Janez
20-letniki:
9.	Garbas Anton
10.	Hiti Ivan
11.	Jarh Stanko
Tozd HVA
10-letniki:
12.	Vidmar Franc
Tozd LSNL
10-letniki:
13.	Dovč Mihael
14.	Fortuna Anton
15.	Globokar Andrej
16.	Janežič Magdalena
17.	Košak Alojz
18.	Miglič Adolf
19.	Novak Jože
20.	Zavodnik Srečko
20-letniki:
21.	Grabi je vec Vinko
22.	Hribar Rudolf
♦
DS SOZD
10-letniki:
1.	Slak Franc
2.	Stanovnik Janez
20-letniki:
3.	Rogelj Emil
September je bil sejemski mesec
Na zagrebškem sejmu, ki je bil od 11. do 20. septembra, so od IMP razpravljali EDO TIO Idrija (naprave za prezračevanje in difuzijo zraka, protipožarne lopute in dušilci zvoka), tozd Montaža Maribor (strežni inoksialni ventilatorji, zračne zavese), DO Klimat Ljubljana (ventilatorji in sodelovanje s tozdom Trata in EDO TIO pri sončnem kolektorju), DO Klima Celje (program kmetijskega prezračevanja, strešni ventilator, centrifugalni ventilator), DO Emond (izvlačljive celice, iz-vlačljiv sistem N 3200, gradbeni razdelilec NNO s stikali, hišne gorilne naprave, hotelsko receptorske naprave, kabelska televizija, elementi arcis), DO Livar (izdelki sive in nodularne litine, izdelki barvnih kovin, izdelki hladnovodne armature), todz Trata (črpalke na stojalu v pogonu, komplet avtomatike za individualne hiše, sodelovanje z elementi pri sončnem kolektorju, komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd Itak (izmenjevalec toplote), tozd EKO Ptuj (hidrofor, mehčalec vode, lovilec lahkih tekočin), EDO Panonija (hladilni stolp), tozd Blisk (oljna garnitura, drobilec in mešalec), tozd Skip (bager, zidarski odri v sodelovanju z elementi LIP Bled), tozd IPKO Podpeč (cisterne)..
Od 26. septembra do 1. oktobra je bil v Beogradu sejem Solar 81, na katerem so razstavljali DO Klimat Ljubljana (kolektor, sodelovanje z elementi pri sončnem kolektorju, ki ga je sestavil tozd Montaža Koper), tozd Trata (komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd Montaža Koper (komplet sončnih kolektorjev v delovanju).
Na radgonskem sejmu, ki je bil od 28. septembra do 4. oktobra, so od IMP razstavljali tozd Montaža Maribor (strešni in aksialni ventilatorji, zračna zavesa), DO Klimat Ljubljana (2 centrifugalna ventilatorja), tozd Trata (črpalka na stojalu v delovanju, komplet avtomatike za individualne hiše, komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd EKO Ptuj (mehčalec vode, hidrofor in lovilec lahkih tekočin, PH meter in sonda), DO Livar (izdelki hladnovodnih armatur), EDO Panonija (plinski števec).
Pričakovali bi, da bi se med razstavljale! pojavili tudi DO Klima Celje, EDO TIO Idrija in DO Emond, ki jih pa iz različnih razlogov ni bilo.
Na sejmu sodobna elektronika 81 v Ljubljani, ki je bil od 5. do 9. oktobra, so od IMP razstavljali trije tozdi in sicer Trata (komplet avtomatike za eno ali večstanovanjske hiše), TEN (elementi hišno govorilnih naprav, elementi svetlobnih klicnih naprav za hotele in bolnice, elementi računalniško vodenih sistemov za hotele, TV pretvorniki, TV preofesionalne antene, elementi skupinskih antenskih naprav, elementi antenske kabelske televizije), Dvigalo (mikroprocesorsko krmil je dvigala v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan).
Zgoraj: Naš razstavni prostor na zagrebškem velesejmu (foto: Matjaž Kodrič). Spodaj: Radgona (foto: Igor Meliva).
Prevzeli smo zastopstvo Firme Rohde in Schwarz
Mote.
Od 1. avgusta letos je naš tozd Zastopstva prevzel zastopanje firme Rohde in Schvvarz na področju JfjMe
-orni v?1'
slavije. Gre za firmo, kije vodilni svetovni proizvajalec radiotelevizijske tehnike (oddajniki, pretvor
/tope
Jvrst
druge naprave), ter merilne tehnike (elektronski merilni aparati in sistemi). Kakšen interes je na jug^loLT vanskem tržišču za izdelke te firme dokazuje velika udeležba na sprejemu, ki smo ga skupaj organiz^e^C času ljubljanskega sejma elektronike. Udeležili so se ga predstavniki vseh jugoslovanskih RTV hiš in*v ^ vilni drugi gostje. Generalni direktor IMP je ob tej priložnosti spregovoril o naših izvoznih prizadevaMk $ t omenil dolgoletno Tenovo sodelovanje s firmo Rohde und Schvvarz in pristavil, da zdaj to sodelovanjfevedb poglabljamo. Direktor inozemske prodaje Rohde in Schvvarz, gospod Wulf Oertel ni skrival zadovoljsj^dni da je IMP prevzel zastopstvo, konsignacijsko skladišče in da bo organiziral servis. Dejal je,da si bodo pn^juči devali upravičiti zaupanje in dodal, da si tudi oni ne zamišljajo zastopanja kot edine oblike sodelovanjasCZVa pa želijo razviti tudi tehnološko sodelovanje z našimi proizvodnimi tozdi. (Foto: L. J.)	> ■ 1
Nova spoznanja o prenosu toplote
Gladke cevi so zastarele
>AN. :re so ?°go 11 ba;
fenos **n izl “kon: "seva j? mii
Prestop toplote — zadeva, s katero se človek srečuje praktično od trenutka, ko je po naključju odkril ogenj in jo izpopolnjuje iz dneva v dan, pri tem pa ugotavlja, da je to še zmeraj področje z neštetimi neznankami. In še predenje prišel do dna zdajšnjim, lahko bi rekli klasičnim aparatom za prestop toplote, že ga čaka nova, še zahtevnejša naloga.
Živimo v dobi jedrskih elektrarn, atomske energije in tako, kot je Nobel bil pred smrtjo žalosten, ker je »njegov« smodnik služil predvsem uničevanje tistega, kar je človek ustvaril, bolj malo pa v njegovo korist, tudi Einstein ni bil zadovoljen, ko je videl, v kakšne namene človeštvo uporablja atomsko energijo. In še zdaj ne bi bil — atomska energija je še zmeraj bolj uporabljiva v vojaške kot pa druge, lahko bi rekli humane namene.
Za to pa je seveda krivo človeštvo samo, kar pa navsezadnje niti ni čudno; ko slišimo karkoli v zvezi z atomsko energijo, se spomnimo predvsem na strahotni 6. avgust leta 1945, ko je atomska bomba porušila Hiro-šimo in še isti dan zahtevala življenje 60 odstotkov prebivalstva, posledice pa se čutijo še danes. In čeprav je na svetu že ničkoliko jedrskih elektrarn, se jih ljudje še zmeraj niso navadili in ponekod se jih skušajo na vse načine
S plenuma sindikata gradbincev, ki je bil v Promontu
Nekateri še ne verjamejo, da so časi težki
Delovna organizacija PROMONT je bila dne 30. 9.1981 gostitelj članom in gostom plenuma republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije.
Plenum je opravil delo 14. sejč v sejni dvorani poslovne stavbe DO PROMONT v Črnučah. Iskoristili smo to priložnost ter "seznanili predstavnike sindikata gradbeništva Slovenije o sedanji organiziranosti SOZD IMP, nekaj več pa smo spregovorili o delovni organizaciji PRO-MONT-a, njeni vlogi in pomenu IMP.
Plenum je imel za nalogo opredeliti trenutni položaj delavca v gradbeništvu ter postaviti odgovorne naloge sindikata pri zelo resni in težavni problematiki v življenju, delu gospodarjenju in samoupravljanju gradbenih delavcev Slovenije.
Istočasno so na tem plenumu izoblikovali stališča in aktivnosti v pripravah za III. konferenco zveze sindikatov Slovenije.
Beseda je predvsem tekla o razmerah gradbenih delavcev v Sloveniji, ob tem pa je predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije prikazal sedanji položaj gradbene dejavnosti za celotno Jugoslavijo. Iz vsega sledi, da je stanje na tem področju zelo resno. Vse kaže, da se gradbinci niso dovolj hitro prilagodili novim razmeram gospodarstva.
Zmanjšanje investicijske politike se izredno močno odraža ,v gradbeništvu. Ocenjevanje stanja skozi doseženi celotni prihodek prvega poletja še ni tako zaskrbljujoče, vendar za naprej ostaja vrsta vprašanj nerešljiva. Kljub ugotovitvam problemskih konferenc in zadnjega posveta v Radovljici, se v gradbeništvu nič ni premaknilo na bolje. Še nadalje izstopa odprto vprašanje preširoke razdrobljenosti. Mnogi se nočejo zavedati, da je čas visokih konjuktur na tržišču mimo. Še vedno je močno prisotna zaprtost temeljnih organizacij, da ne omenjamo občinsko zaprtost.
Združevanje dela in sredstev je v prepočasnem razmahu. Zaradi tega tudi nastopi gradbenih delavcev v inozemstvu niso zadovoljivi. Gradbeni delavec se je znašel v položaju opazovalca čeravno vemo, da kot samoupravljale ne bi smel stati ob strani. Motnje v poslovanju se širijo, »izgubašev« je vedno več. Soočenje s takim stanjem resno opozarja, da je treba marsikaj ukreniti. Vodilne skupine, komercialni delavci, inženiringi, projektanti, tehniki, inženirji — vsi bi se morali postaviti v drugačno vlogo in res je nedopustno, da se pod vsako ceno marsikje še želijo
ohranjati stari in preživeli odnosi.
Plenum odbora ugotavlja, da gradbeništvo ni organizacijsko pripravljeno na spremembe v stanovanjski izgradnji. Zato gradbeni delavci ostajajo brez dela tudi na tem področju. Stanovanjska izgradnja pa zaradi tega ne poteka po planskih predvidevanjih, čeravno sredstva normalno pritekajo. Kako nesprejemljivo je dejstvo, da danes v gradbeništvu naredijo manj kot pred leti. Kljub resnim opozorilom, da v gradbeništvu ne bi smeli več podpirati zaposlovanja privatnih skupin »kooperanti«, se stanje ne spreminja. Niso osamljeni primeri, ko imajo privatne skupine še vedno delo, gradbeni delavci v TOZD pa ne. Sindikat mora na tem področju storiti vse, da se tovrstna izkrivljanja odločno in čimpreje odpravijo.
Samoupravni organiziranosti je posvečeno premalo pozornosti, zlasti pa višjim in uspešnejšim oblikam. Postavlja se tudi vprašanje, do kdaj bomo še ohranjali razdrobljeost projektantskih organizacij, ki zaposlujejo 5—8 delavcev in jih je samo v neki občini več desetin.
Povezava z občinskimi sindikalnimi odbori je le v izjemnih primerih zadovoljiva. Kadrovska politika se v gradbeništvu ne uresničuje dosledno. Premnogi de-1
lavci v gradbeništvu nimajo ustreznih kvalifikacij in strokovne usposobljenosti. Osip delavcev je previsok, plan kadrovanja za uvajanje mladine v gradbene poklice je dosežen le 69-odstotno. Zelo je neurejena socialna varnot starejših delavcev. Življenjski standard zaposlenih je še marsikje pod minimalnimi standardi, ki so sprejeti s samoupravnim sporazumom.
Kreditiranje mnogih investicij in tudi nepokritih investicij, je prešlo vse dopustne okvirje.
Tako in še mnogo drugih notranjih in zunanjih slabosti so člani odbora na plenumu odkrito in naravnost zapisali v svoje sklepe. Pri tem seveda niso bili zanemarjeni tudi pozitivni premiki in dosežki posameznih organizacij združenega dela. Sindikat je enotno sklenil, da čakati nima nobenga smisla več. Zastaviti je potrebno širši koncept nalog, sprovesti aktivni pristop k posameznim problemom in čim preje speminjati neugodne in ponekod že nevzdržne razmere v gradbeništvu.
Ugotovitve, opozorila in stališča sindikata gradbenih delavcev Slovenije veljajo v marsičem tudi za delavce IMP, saj smo eden izmed členov v verigi gradbene dejavnosti. Vprašanje je le koliko se tega stanja zavedamo, posebno še delavci montažnih storitev.	SLAVKO ŽAGAR
ubraniti (na primer v Avstriji), čeprav je že zdavnaj jasno, da jedrska elektrarna ni atomska bomba.
O atomski energiji je bilo precej govora tudi na septembrskem mednarodnem simpoziju o napredku prestopa toplotne energije v Dubrovniku. Simpozij je pod okriljem UNESCO organiziral jugoslovanski center mednarodnega centra za toplotni in masni prestop s sedežem v Beogradu. To je bilo po desetih letih (prvič Trogiru) že drugo takšno posvetovanje v naši državi, udeležilo pa se ga je več kot 160 strokovnjakov iz vsega sveta, med njimi je bilo tudi dvajset Jugoslovanov in precej strokovnjakov iz cježel v razvoju.
Udeleženci so prebrali 69 referatov in približno tri četrtine jih je bilo posvečenih atomski energiji. Povsem razumljivo je, da teh referatov ne kaže na tem mestu obnavljati, ker je njihova vsebina vendarle preveč zapletena in zato čestokrat tudi nedoumljiva, marsikaj pa je povedano že s tem, da se toplotni aparati, ki jih potrebujemo v jedrskih elektrarnah oziroma pri jedrski energiji po konstrukciji ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih že poznamo, rekli bi torej lahko od klasičnih. Kot je moč povzeti iz referatov in poznejših razprav, je bistveni razloček med »atomskimi« in »klasičnimi« aparati predvsem v trdnosti materiala. Jedrska energija sprošča večje temperature, pri njej se srečujemo tudi z večjimi pritiski. Mediji, razne solne razstopine torej, ki se pretakajo po teh aparatih, morajo kljub visokim temperaturam biti še zmeraj v tekočem stanju. To je seveda moč doseči s pomočjo posebnih solnih raztopin, toda potem se srečamo z dodatno nadlogo — takšne razstopine so potem izredno agresivne. To torej pomeni, da morajo biti posode, cevi in sploh aparati, koder se je ta raztopina pretaka, narejeni iz izredno odpornega materiala. Takšen material pa je visokokvalitetno krom-molibdenovo jeklo, ki so tudi pri visokih temperaturah kemijsko odporna in žilava. Seveda pa je tehnologija izdelave takšnega jekla izredno zahtevna.
Zdi se mi, da bi izdelovanje takšnih aparatur bilq sprejemljivo tudi za nas, v kolikor bi seveda imeli dovolj ustreznega materiala in k temu primerno tehnologijo. To spoznanje je seveda izredno pomembno, saj smo tudi mi z izgradnjo jedrske elektrarne v Krškem (in z odločitvijo za gradnjo druge v Dolskem pri Ljubljani) že zakoračili v »atomski vek«.
Več uporabljivega, če smem tako reči, pa je.za našo delovno
organizacijo nudil tisti del 8? n> pozija, kjer se je govorilo o imenovanih klasičnih aparaL]?. Reči moram, da ti aparati k!ne™ nekaterim pomislekom, da s%, ^ »zgodovinski«, igrajo in bodl%iii[0 vedno igrali pomembno vlogffsviti že zaradi drugega ne, pa zato. so aparati (kar smo v bistvi'cjnjl slišali) za jedrsko energijo v , tlr stvu analogija dosedanjih s t1] Proi da so materiali drugi. In zato lFužb ni čudno, da so strokovnjaki F' le vorili o njih precej časa in pri
povedali marsikaj, Kar
kar bi
našem podjetju spričo razprl ljive tehnologije in proizvodC^ možnosti lahko v bodoče *%eva sprejeli.	.	Hko
Naš proizvodni program 1 .. plotnih aparatov (bojterji, P^V--točni aparati, predgrelniki in T nL grelniki težkega kurilnega °|tave generatorji pare in podob^pai^; temelji na grelni površini, k|wte; sestavljena iz snopov gosto Ir^nc stavljenih grelnih cevi, ki gladke. Zdajšnja spoznanja ™ dokazujejo, da so te cevi že ' starele. Večji izkoristek pri F. nosu toplote omogočajo z''1 ožljebljene in izžlebljene p°' šine oziroma površine, kjer
takšne cevi med seboj prep11
ne, zvite v spiralo in podob11 Kakšne cevi in kako položen6, to je odvisno od tega, za kak1! aparat gre, kakšen medij s6 pretakal v teh ceveh, kak* temperature bo mogel »pren' ti« in sploh, za kakšne nam6
bo aparat namenjen. Bistvo grelnih površin oziroma taks” cevi pa je v tem, da omego1-3. * boljši toplotni izkoristek, kal j navzven kaže v večji topl°j
zmogljivosti aparata ob teni-je manjši in lažji od sedanjih-3^« valne izgube pa so precej mafiftiu
ime izguuc jici au jžicecj 11144
Ko smo se pogovarjali o " permodernih aparatih za preS^Up^ toplote v dubrovniškem ho,c.W>lh »Dubrovnik — President« Ten lux kategorije, nam je bilo P'!?ei sneto vroče. Že prvi .dan s0 m reč odpovedale klimatske 3 ^ prave in vse dneve smo se ku^njg v zaprtem prostoru brez učinek razprav pa je bil za^lvč-j tega menda še boljši, saj so n6', sPfe
tere zelo učene glave takoj f.
6	eP t»tr
gruntale, da bo simpozij vs£j|)ot kor uspel — kajti prestop top1^ iz pokvarjenih naprav nas ^ zmeraj v praksi opozarjal, k3 ofce je s to rečjo...	j lM
Da, da, govorimo o je“\.
da, govorimo o je° „.:»]: energiji, o visokokvalitetnih ' £el
energiji, o visoKOKvaiiteiin- , £■ stavinah za še bolj kvaliteta6, | ' zapletene aparate, nagaja n(i tCy pa prezračevanje, ki je v pri*% vet
iavi s tem mačii kašeli. T . dr=
s tem mačji kašelj. } kljub vročini so v dvorani
javi
rokPi
jutra do večera vztrajali stre njaki iz zelo razvitih industrij8*, držav, marsikateri udelež6 ^ va simpozija iz manj razvite drž3 f pe ki je sicer navajen vročine* P j ^ zdržal. Jaz sem in prepričan8 tudi, da bi še kdo iz našega'j, k»|
djetja, če bi bil slučajno od 1-
n«
12. septembra v Dubrovnik0' Ji škoda je, da ga ni bilo... »f ** MARKO BRČ°
L°BER 1981
k'gulacija naprav za izkoriščanje sončne energije
STRAN 15
Ustrezna regulacija je bistvena za dobro delovanje sistema
UVOD
lončni energiji se iz dneva v dan Veča večja pozornost. Je čista, Iraš ^0ve*<a Pa Postavlja dvoje
kako jo s sončnimi sprejemniki
obiti
. kako jo uskladiščiti glede na s 'n glede na kraj v akumultorju 0Plote.
Ianes je najbolj razširjen toplotni ,'loPek, za katerega je razvitih preji Vfst sprejemnikov, precej vrst to-otnih akumulatorjev in precej jdb sončnih naprav. Omenili bi le .,‘MP razvit tekočinski sprejem-K s tridimenzionalnim grelnikom. “.V'i&f edl)a ie v svetu že znana in zaradi ° f^jih kvalitet tudi zelo cenjena.
0	ptfKIJučena je v programih znanih nia,f0l2vajalcev sončne opreme, kot sta
J^VERZA in izraelski LOR-Bakrene cevi grelnika, na ka-so nanizane valovite Al-lamele, pogočajo tudi direktno gretje stavb 1 bazenske vode brez toplotnih !enosnikov TP. Lamele z zelo viso-izkoristkom so tako postavljene . konstruirane, da so konvekcijske I hvalne izgube grelnika proti oko-j? minimalne, izkoristek tako visok [el sr ni potrebna dvojna zasteklitev. ) O l(°Vršina lamel je približno 9-krat - od površine sprejemnika, ti k|e sprejemnika proti horizontali
1	sc!|\j vPiiva tako močno na sprejema-
kot pri ostalih vrstah spreje-, 0 T^kov. Sprejemnik je možno po-logt^aviti ce|Q vertikalno ali horizon-ato,. no in tudi sončni žarki vpadli na stvi*|^jnik pod majhnim kotom se ne re-
1 s‘‘Jfpizvajalec (TOZD KLIMA)
lt0 *rUfbencem IMP daJe možnost ku" ak' r1 je grelnik sprejemnika po ceni
pri ^bližno 0,3 starega milijona, s tem bil;Je količina omejena na 4 kose. V 2P°T» mnem sm's*u ie to izvrstna po-VO^C,’ pa vePrav se bo obrestovala s
, (jj VJVno zakasnitvijo, L ueva v dan ne ve, a
a

ko
računa.
ali se nanjo še
Zelo malo časa je Potrebno, da napišete 15 vrstic 0 tem, kaj se dogaja Pri vas.
Glasnik pa bo bolj Zanimiv in boljši, če bo v njem več o |iv Informacij.
k3*^-- -------------
Regulacija Naprave
pri1". 9.d akumulatorjev so najpogo-i iti senzibilni toplotni akumulator-0|f’ naprave pa so izvedene kot na-, u,:'ave z naravnim obtokom ali z čr-Vin?, m obtokom, proti okolici od-'• K^r,e ali zaprte, z ali brez toplotnega ito ^nosnika, ki pa največkrat brez re-i Pa£aciiskih elementov ne morejo, nja pa ne morejo dobro delovati, že*'
>ri P' zv1 po'
:jef :plel job" enc <ak?
s6,
caks'
en^ am6 vo
tk
*p'i
;ni-l
[ib-jn^gttlacija je zelo pomemben del lahhgij^nve za izkoriščanje sončne ener-0 -kL 'n močno vpliva na njeno gospo-reSi?UtJ!0st- Pri njeni izbiri moramo ho*c vMivtevati vse spremenljivke, ki i Vem ^ na delovanje naprave. pPttter^’ da ie sprejemanje sončne 0	pretežno odvisno od izko-
s0 j k-v8 sprejemnika, ki pa žal ni konce ,ttir tna vrednost in je poleg tempera-lcUi1 nj.e okolice, vetra in sončnega seva-okcku °dvisen tudi od temperature 7tff (veamulatoria- Edino pri cevnem neP	,’h tudi ploščatem vakuumskem
: p' kjPbmiku je izkoristek praktično ■ ti hitIQvisen od temperature okolice in ' tJUtuTu vetra- Ti sprejemniki, ki ne 7p i, tteviCbu.-iej° več izolacije in velikih površin, so zelo prikladni "* nizkimi temperaturami
as M
'je z
torjih, ki so odvisni tudi od profila potrošnje. Ta lahko pri enakih napravah povzroči različne izkoristke naprave. Načinov regulacije naprave je mnogo, odvisni pa so od tega, kako in za kaj bomo sončno energijo uporabljali. Poleg tega mora regulacija preprečevati tudi zamrznitev, pregretje in toplotne izgube naprave, če je potrebno. Zato se regulacija naprave deli na:
A)	regulacija pridobivanja energije
B)	regulacija potrošnje energije
C regulacija zaščite proti zmrzovanju
D)	regulacijo zaščite proti pregretju
E)	regulacijo zaščite proti toplotnim izgubam.
Način regulacije je tesno vezan na osnovno zasnovo sončne naprave. V vsakem prospektu sončne opreme zasledimo predloge, kako napravo izvesti. Tudi IMP ima tako zbirko. Pri uporabi teh materialov opozarjam, da vsebujejo največkrat enostavne naprave, ponavadi ločeno obravnavajo pridobivanje in ločeno potrošnjo energije. Dobro je, da jih vidimo, pri projektiranju konkretne naprave pa delajmo po svojem preudarku.
Sheme v tem sestavku so opisane bolj z risbo kot z besedo, kot se pri strojništvu spodobi.
A) Regulacija pridobivanja energije
Naprave z naravnim obtokom ponvadi ne potrebujejo posebne regulacije, saj so samoregulacij-ske. Regulacija je potrebna v primerih dodatnega električnega gretja, morda v primerih, kadar želimo akumulator vzdrževati pri čim višji temperaturi tudi potem, ko sončnega sevanja ni več, porabniki pa toploto še vedno trošijo.
Regulacija pa je vsekakor pomembna pri napravah s črpalč-nim obtokom, saj lahko primerno izbrana občutno zmanjša velikost sprejemnika. Tu ločimo:
I.	regulacijo pridobivanja energije z vplivom na črpalko in
II.	regulacijo pridobivanja energije brez vpliva na črpalko
A. L REGULACIJA PRIDOBIVANJA ENERGIJE Z VPLIVOM NA ČRPALKO
Najpogostejša je regulacija z vplivom na vrtilno hitrost ob-
točne črpalke Č. Poznamo zvezno in nezvezno regulacijo.
a) Zvezna regulacija vrtljajev črpalke
Regulacija je zelo učinkovita. Večja je temperaturna razlika med sprejemnikom in akumulatorjem, večja je vrtilna hitrost črpalke. Vso prednost regulacija pokaže tudi pri majhnih osončenjih. Ponavadi se uporablja proporcionalni regulator.
Vsekakor se pri tej regulaciji menja pretočna količina skozi sončni sprejemnik (pri nižjih pretokih lahko tako dobimo energijo na višjem temperaturnem režimu).
Zvezno regulacijo, ki je običajno draga je možno nadomestiti z uporabo večstopenjskega motorja in/ali vgraditi okoli črpalke tudi obtočni vod.
Niste dovolj informirani? Povejte, o čem naj pišemo v Glasniku! Telefonska številka uredništva: 061-312-783.
IMP prodaja regulator tipa Pl oznake R3DO, s katerim lahko npr. reguliramo ventil obtočnega voda črpalke, ki stane približno stari milijon.
Če regulacijo pridobivanja vodi mikroprocesor, imamo idealno možnost s to regulacijo dosegati optimalni izkoristek sprejemnika S in urejati temperaturne režime.
b) Nezvezna regulacija vrtljajev črpalke
Regulacija je manj učinkovita od zvezne regulacije, zaradi enostavnosti pa je široko razširjena. Poznanih je več izvedb, ki pa vse slonijo na principu delovanja diferencialnega termostata.
IMP prodaja tak regulator (dvo-točkovni) z oznako RIKO po ceni približno pol starega milijona. Priporoča se nabaviti tak regulator, ki mu s posebnim gumbom nastavljamo di-ferenčno temperaturo in s posebnim preklopno diferenco.
V najpreprostejši izvedbi je regulacija z delovanjem prikazana na sliki 4. Paziti je potrebno, da je sprejemnik nameščen čim bliže akumulatorju, in da se temperatura sprejemnika tudi pri majhnih osončenjih dovolj dvigne nad temperaturo sprejemnika, da požene črpalko Č. V nasprotnem primeru se lahko pokažejo problemi.
Manjša je vsebnost tekočine v sprejemniku S in večja je pretočna količina črpalke Č, tem hitreje se lahko zgodi, da se bo črpalka po
vklopitvi izklopila, kar pa je odvisno tudi od nastavitev a in b na regulatorju R. Sprejemnik IMP z 1,4 m2 površine vsebuje le 2,5 1 tekočine, kar mu zagotavlja dobro dinamiko. Negospodarnemu delovanju se lahko izognemo z uporabo že omenjene zvezne regulacije vrtljajev črpalke, z regulatorji z vgrajenimi časovnimi urami in celo z. vgraditvijo več črpalk (slika 5), z uporabo obtočnega voda (slika 6, 7), z zamenjavo temperaturnega tipala sprejemnika s sevalnim tipalom T (slika 8), z uporabo regulatorjev, ki glede na temperaturo akumulatorja nastavljajo temperaturno razliko (med A in S), pri kateri se bo vklopila črpalka in z regulatorji, ki po višini akumulatorja vklapljajo najustreznejši toplotni prenosnik TP, ki jih je v akumulatorju več...
Na sliki 5 je vidna enostavna sončna naprava z dvema črpalkama Čl in Č2. Regulator R ima vgrajeno uro za meritev časa. Več črpalk bi regulacija vključevala, bolj bi se pribli-, žala zvezni regulaciji vrtljajev čipal-ke, vendar je potrebno biti pri tej izvedbi zelo previden. V primeru, da je karakteristika mreže zelo strma, kar ponavadi je, ta regulacija ne daje željenih rezultatov.
Na sliki 6 je vidna enostavna sončna naprava z obtočnim vodom O V. Ventila Vi in V2 sta lahko le v položajih odprto ali zaprto. Podobno ima obtočni vod OV s posebno črpalko Č3 tudi malo zahtevnejša naprava s slike 7, ki pa vključuje poleg toplotne črpalke TČ, h kateri sodita akumulatorja A3 in A-t tudi večji akumulator Al z nižjim temperaturnim nivojem kot je v Al. To izboljšuje skupni izkoristek naprave in povečuje pridobivanje energije.
Na sliki 8 je vidna zahtevnejša sončna naprava z dvema akumulatorjema Al in A2. Sevalno tipalo T je nameščeno ločeno poleg sprejemnika S. Z njim dosežemo proti akumulatorjema občutno višje temperaturne razlike kot bi jih dosegli s temperaturnim tipalom vgrajenim v sprejemnik S. To nam izboljšuje delovanje naprave in nam tudi omogoča, da uporabimo enostavnejše regulatorje, ki zelo majhnih nastavitev At ne bi prenesli. Pri manjših osončenjih regulacija dopušča energetsko polnjenje najhladnejšega akumulatorja, pri velikih pa najtoplejšega, kar izboljšuje skupni izkoristek naprave.
Naprave z regulatorji, ki temperaturno razliko, pri kateri se vklopi črpalka Č, manjšajo z večanjem temperature akumulatorja, kažejo dobro delovanje in povečujejo izkoristek naprave. Pri visokih temperaturah akumulatorja in pri močnem sončnem sevanju lahko tako še vedno pridobivamo energijo.
Za izkoristek sprejemnika je najneugodnejša visoka temperatura akumulatorja tA.
(Prihodnjič dalje)
} vklop (Tj
j izklop Č|
S l Črpalka a ■ 10°C, b = (5°C 4 ) e - energetsko polnjenje A
Slika 4
Regulacija pridobivanje energije z vplivom na črpalko, (najpreprostejša izvedba)


\ izklop t,bC.\
r
2.)t,:d‘S°C,b,FC 3Jt,:c=iS°C,d=tec 4.) e-energetsko polnjenje A
Stika 5
Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalko, (izvedba z dvema črpalkama in vgrajeno uro časa)
k^ oLrraj'
tudi pri katerih lahko pridobijo eJr 4ajn. 0 % energije in več proti oblih t ^el0lDl Ploščatim sprejemnikom.
6 i (rtui 80 Primerni za sisteme, kjer na-1 J l»hkmo Štetje stavb. Regulatorji so j tcv ° enostavnejši, saj odpade meri-71% vetr emPerature okolice in hitrosti ■ } dtaž'’Sam' sprejemniki pa so seveda ni 1 J'ln Pri nas proizvajalca za njih
okj '
že^ vaPaiie je učinkovitost shranje-rž% per^a energije odvisna od tempu . aturnih nivojev v akumula-
n, J ---------------------------------
7 t star>a'nba: *wadi omejenega pro-<u- iWj Sm° morali izpustiti nekaj ( <a J Pomembnih ilustracij, tako G? **čnejo s številko 4.
«.4s-tu
2.	) majhno sevanje, tgca
3.	)srednje sevanje, a<tg'* 4J močno sevanje.
■ *\ izklop Č |
Stika 6
Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalko. (izvedba z obtočnim vodom O V)
-2£-<W>	<W>	*	=		B.)e*a°C
da[	dj 1	dj f lifrtopč.1	| vklop č, | \rklopC,\	
11. polnitev A* |	| e polnitev*. || e polni,er *, |	
akurrujtta-ji: C,xrc,d= X°C 3J e-energetsko polnjenje A, In A,
j vklop č |
; potnitevA^Z-
ktopčj Stika 7
Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalko, (zahtevnejša izvedba z vgrajeno toplotno črpalko)
Sika d
Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalto. (zahtevnejša izvedba z dvema akumulatorjema in sevalnim tipalom na SSE)

f £
18
I >
y A

I
Hani
V :,:i


- /	» ^A.;^»IS	x - $	;•
^ n	j§* ,fv	* A- v v ‘ > *•


Koča na Vojskem. Desno je dvorana, nad katero naj bi naredili prizidek in tako dobili dodatne postelje.
21. novembra v Ivančni gorici
Livar bo organiziral športne igre IMP
H
Letos bodo prvič športne igre IMP in sicer v soboto, 21. novti bra, organiziral pa jih bo sindikat delovne organizacije Livar-!
Ustanovitev športnih iger IMP je posledica odločitve, da n* več sodelovali na športnih igrah gradbincev, pač pa raje organt:— rali športno prireditev, ki bo omogočala srečanje naših delavce^1* E vseh naših delovnih organizacij.
Sindikat Livarja se je ponudil, da kot prvi organizira to prirej tev. Dela so se lotili resno, tako da je organizacijski odbor oprt že vse priprave.
Razpisali so tekmovanja v naslednjih panogah: mali nogofl odbojka, kegljanje, streljanje, šah in namizni tenis. V vseh naštel
panogah, razen v raalem nogoirnjtu, se lahko prijavijo tudi žeO ekipe. Prijave lahko' naslovite' na predsednika
organizaciji
odbora Janeza Vodenška, DO Livar, Ivančna gorica.
Urnik tekmovanja bo naslednji:
Začetek ob 8.00 uri — v soboto, 21. novembra v pred krai odprtem šolskem centru Josipa Jurčiča v Ivančni gorici.
Ob 9. uri se bodo začela tekmovanja.
Nogometaši, šahisti in kegljači bodo tekmovali v Ivančni goflve), Odbojkarji bodo nastopili v telovadnici osnovne šole Grosup|rganj
iddeii
Pingpongaši in strelci pa se bodo pomerili v Grosupljem. Organizator bo za vse prijavljene organiziral kosilo.	lih Ut
Popoldne, po končanih tekmah, pa se bodo vsi spet zbrali v $4 g]aj. skem centru v Ivančni gorici, kjer bodo slovesno proglasili zraa|jjSov
vake-	lasov
.......... ....................^Ust;
Kakšen razvoj počitniških domov?
Doma na Vojskem ne moremo pustiti napol dograjenega
Počitniška skupnost je pripravila predlog za združevanje sredstev za dokončno ureditev doma na Vojskem. Uredili naj bi zunanjost doma, pa tudi nadzidali dvorano in tako uredili še štiri dvoposteljne in štiri štiriposteljne sobe s skupno 24 ležišči.
Dom na Vojskem smo odprli januarja. V njem je zdaj 29 ležišč, vendar sta od tega dve sobi s skupnimi težišči—veni jih je 8, v drugi pa dvanajst.
Notranjost doma od sob do kuhinje, jedilnice, kopalnice in sanitarij je res zgledno urejen. Zunanjost pa sploh ni urejena. Če smo naredili prvi korak, je torej prav, da delo dokončamo. Tembolj, ker je dom ob nizkih cenah poleti rentabilno posloval. (Res pa je, da je počitniška skupnost pravkar naračunala nove višje cene).
Če bi imel dom več postelj, bi gotovo še bolje posloval. »Poleti se je prepogosto dogajalo, da v domu ni bilo prostora, pa so ljudje spali v Mercatorjevem domu, jedli pa pri nas, ker Mercator nima hrane,« pravi oskrbnica Marica Petrič. »To je škoda, ker nam tako uhajajo dinarji, da bi lahko bolje gospodarili.«
Ko govorimo o Vojskem, moramo omeniti, da bodo ravno te dni končali asfaltiranje najtežjega dela dostopne ceste. Gre za 8 kilometrov ceste od Idrije do vrha planote. Nadaljnje štiri kilometre se voziš skoraj po ravnem, tako da tam nikoli ni bilo težav. Z asfaltom pa bo vsekakor olajšan dostop na Vojsko pozimi, čeprav so tudi staro cesto plužili in so na Vojsko vozili smučarji z osebnimi avtomobili.
Za dela na Vojskem bo treba zbrati okrog 7 milijonov dinarjev. Koordinacijski odbor sindikata v sozdu je podprl mnenje počitniške skupnosti, da naj ne bi z združevanjem teh sredstev nikogar posiljevali. TlO Idrija so iz predlaganega razreda izpustili, ker so Idrijci že v prvi fazi prispevali 1,4 milijona dinarjev, kolikor ne bo noben tozd v obeh "fazah skupaj. Zaenkrat so izpustili tudi tiste tozde, ki niso združevali za prvo fazo, ker najbrž ni pričakovati, da so se v tem času nenadoma navdušili nad Vojskim. Počitniška skupnost bo izvršne svete občin, kjer imajo sedeže naši tozdi prosila, naj bi
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD OV in DS Promont za izraze sožalja in darovano cvetja. Posebno pa sem hvaležen vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Janez Šošterič
denar za Vojsko izvzeli iz omenjenega dela skupne porabe. Pri prvi fazi smo to dosegli. Dogovor je, da naj bi tozdi denar za Vojsko vključili v plan za leto 1982 ih ga zagotovili ob zaključnem računu za leto 1981.
Ena prvih reakcij iz tozdov je bila, zakaj počitniška skupnost ni predvidela, da bi za Vojsko prispevala tudi delovne skupnosti. Pripomba je na mestu in lahko pričakujemo popravljen predlog, v katerem bodo vključene tudi delovne skupnosti.
Nekateri se sprašujejo, zakaj ni to združevanje obvezno za vse. Toda sindikalna koordinacija je sprejela mnenje počitniške skupnosti, da bi pri takih akcijah morali upoštevati tudi objektivne okoliščine, na primer, da je Mariborčanom in Murskosobo-čanom Vojsko od rok in bi jih zato le težko prepričali, naj zbirajo denar za dom na njem. Montaža Maribor ima svoj načrt: Odkupili bodo Kopovo hišo na Pohorju, poleg katere že imajo svojo kočo, pa tudi Klima Celje ima v bližini kočo. Skratka, oni imajo svojo akcijo.
To pa je bistveno, so menili sindikalisti. Pomembno je, da vsak nekaj prispeva, za počitniške domove, ni pa toliko pomembno, da vsi združujejo za iste načrte. Kajti do razlik prihaja, če nekateri ne prispevajo nič, pa kljub vsemu hodijo v domove, za katere so združevali denar drugi.
IMP nima ravno malo počitniških domov. Razen domov na Vojskem, Lošinju in v Fiesi, s katerimi upravlja počitniška skupnost imajo posamezni tozdi in delovne skupnosti še 34 prikolic, 4 koče, 6 garsonjer in eno vikend hišico s skupno 213 ležišči. Počitniška skupnost pa ima 210 postelj.
Ko je komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose razpravljala o poslovanju počitniške skupnosti, je bila izrečena tudi misel, da bi veljalo odpreti vse te možnosti vsem delavcem IMP. Morali bi organizirati informacijski sistem, da bi lahko vsakdo vedno zvedel za vse proste kapacitete in se tudi povsod prijavljal. Razumljivo je, da bodo imeli tisti, ki so združevali denar, prednost, toda zdaj se delijo ključi marsikatere koče ali prikolice po prosti presoji posameznikov. Toda, če so ljudje, ki bi želeli na počitnice, pa ne morejo do teh ključev, je škoda, kajti več ko bodo postelje v počitniških domovih zasedene, bolj rentabilno bo poslovanje.
L. J.
Pevski zbor IMP je šel 11. septembra na izlet na Lošinj, kjer so pevci preživeli dva lepa dneva v Počitniškem domu IMP. Ta izlet je bil nekakšno priznanje za njihovo celoletno vestno delo pri zboru, saj za svoje delo ne prejemajo nikakršne nagrade. 12, septembra so se pevci z barčico odpeljali na otok Ilovik, kjer so se kopali in sončili. Pred enim od bifejev na Iloviku pa so zapeli nekaj pesmi. Okoli njih se je naenkrat zbrala gruča ljudi, ki je navdušeno poslušala naše pevce. Eden od poslušalcev, sivolasi starček pa je ob petju Svobodne Slovenije od ginjenosti jokal. V nedeljo 13. septembra dopoldne so imeli pevci nastop v garnizonu na Lošinju, kjer so zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Majhen vojaški orkester pa je igral na instrumente. Naše pevce je v imenu vojske v omenjenem garnizonu pozdravil Radko Bundalo. Pevske prireditve se je udeležil poleg vojske tudi upravnik počitniškega doma Zveze borcev Trbovlje Vili Livk. Proti večeru pa so se pevci vračali domov veselo razpoloženi. (Foto: M. P.)
Zmontirali smo gj* mlekarno Lajkovac v°ef Sedemnajstega septembra^ up Lajkovcu odprli novo mleka»49 , ki je tozd Zastopstva štejtjšž, : enega svojih najboljših dojsrek) kov, saj je to velika mlekfP^S (zmogljivost je 60.000 lifch mleka dnevno), s kompleti Čla tehnologijo, dalo pa so dokoif-avri, v rekordnem času osmih mfjijnc cev, za kar so dobili pohvale IRzpr; od proizvajalcev opreme k0TH>eb investitorjev.	Noj
Mlekarna Lajkovac ima kl|Udi pletno tehnologijo od spre j* rnc mleka in homogenizacije do Milj sterizacije in homogenizacije »Ir gurta (do 20 dni) in sirarna, pdi to opremo so zmontirali mofllvam Zastopstva.
Sodeloval pa je tudi tozd e hrom, ki je prispeval kar p P; opreme —- od cistern za razl|1
namene, rjuplikatorjev m jot*
kislo mleko in surovo smetaf do zorilnikov in manjše opre1, v j Pri izvedbi projekta je s^vi lovala skupina Zastopstva mlekarske branže. V neposfjope nem operativnem delu ima mn like zasluge na tem objektu — Djordje Vujič s sodelavci iz0 vosadskega predstavništva, W|s lotno montažo pa je vodil Vl%>r Dominič, z monterji iz tozd mh p stopstva, ob spuščanju mlek*f<0va v pogon in pri šolanju kadrov|Ve|j je priskočil na pomoč še Gubič.	Vulvi
Trenira na poti v službo in domov
Še ena počitniška
Blisk in Panonija pobrala vsa prva mesta
Uspehi, delavca v IMP Panonija Alojza Flisarja v atletiki preraščajo pomurske meje. Na vsakem tekmovanju, kjer se pojavi dosega lepe rezultate. Alojz Flisar je član AK Pomurje. Toda mnogokrat tekmuje tudi kot delavec Panonije. Kot član osnovne
Sezona’81 v Fesi
V centru poklicnih šol v Murski Soboti je bilo drugo delovno tekmovanj^ 1 vinarjev soboške občine. Predsednik občinskih sindikatov Murska Sobot*' h
4°
Zdaj sezono smo končali in na Vojsko se podali, da bi tam se veselili in vse hudo pozabili.
nbn« Orja l\ d
strugarji in varilci iz Bliska, Panonije, LIV Rogaševci in Slovenijaceste
fan Pintarič je v uvodnem pozdravu dejal, da je tekmovanje pomenih11" ” večjo produktivnost, kvaliteto, inovacije. Tekmovali so orodjarji, reA ’
nika. Med šestimi strugarji je zmagal Ivan Madžar, Panonija, 2. Viktor
per, Blisk, 3. Štefan Raček LIV. Med 5 rezkarji je bil 1. Ivan Draškovič. )j nMa. 2. Geza Vtirat. Blisk. 3. Milan Recek IIV Varilen 1. Janez K K* -
Od maja pa do konc septembra to je dolga doba letna; en’do konca smo zdržali lenuhe pa domov poslali.
.lija, 2. Geza Vuček, Blisk, 3. Milan Recek, LIV. Varilci: 1. Janez l»uljav 1 Blisk, 2. Mladen Jakovljevič, Blisk. Varilci REL (5 tekmovalcev): 1. Z<J* r n' Kovač, Blisk, 2. Mladen Jakoljevič, Blisk, 3. Mile Milosavljevič, Sloveniji vi ste—Tehnika. Varilci C02 (5 tekmovalcev): 1. Ivan Časar, Panonija. «• j , *0 Milosavljevič, Slovenijaceste — Tehnika, 3. Štefan Lang, LIV. Orodja1? ‘Vaj
tekmovalci): 1. IvanSreš, Panonija, 2. Ladislav Abraham, Panonija. 3. M* 'jhj,
FRANC KVH' iavn
-telo
Preživel’ smo hude cajte;
eni so le bolj ležali
drugi pa za vse garali;
smo korajžo si sami dajali
ob kofetku smo zdržali;
saj smo sami ga kupili,
da za pravdi smo, kar smo dobili.
Žilavec, LIV.
Darko Kuzmič — večkratni udarnik
■Tudi Murskosoboški brigadirji so sodelovali na zvezni mladinski delovi’’^ P ciji »Sava 81« in sicer z brigado Bratstvo in enotnosti iz Murske Sobote i”
rHcirici	m *
Brigada je štela 70 brigadirjev in to 35 iz Murske Sobote in 35 iz Parači^plu pobratene občine. Med udeleženci sta bila tudi mladinca iz Panonije, id 1 Z; Darko Kuzmič — veteran med brigadirji in Janez Kerčmar. Darko KuztfVičj je delovnih akcij udeležil že devetkrat in prejel tudi nekaj udarniških zlj^Ve,
O zadnji akciji pravi takole: »Brigada iz Murske Sobote in Paračina je5
Alojz Flisar
Takih oslov nej na svejti kot smo mi bili v Fesi, da trije bi za vse garali drugi ’znaš pa norce brili.
organizacije sindikata Panonija se je udeležil tudi tekaškega maratona Treh src v Bovcu. Izmed 100 nastopajočih je zmagal v maratonu na 21 kilometrov s časom 1:14,19.
Uspehi, ki jih dosega Alojz Flisar so plod mnogih kapljic znoja in kilometrov, ki jih premaguje skoraj vsakodnevno. Kaj lahko se vam zgodi, da ga srečate, ko teče ob cesti ne meneč se za okolico. Mnogokrat je tudi pot v službo in nazaj njegov trening, ko teče tja in nazaj preko 6 kilometrov. Tovariš Flisar je tudi med svojimi sodelavci znan kot dober delavec in sodelavec.
A. Z.
Zdaj pa poslušajte glavni: Druge strune bomo ubrali, vsak po svoji poti bomo šli, da bi več zaslužili.
lovala v zadnji izmeni. Sodelovala je še 13 brigad iz raznih krajev Jugosl^š, ^ Stanovali smo v najstarejšem brigadirskem naselju v Jugoslaviji to je n*- or »Sedem sekretara SKOJ«.	Jj>a .
Brigadirji so se na deloviščih menjavali vsakih 7 dni. Edino skupina iz X1 brigade je delala na istem delovišču cel mesec. Že prvi dan smo dobili del o- JL i bilo toliko težko, kot nevarno. Rušili smo namreč barake, in objekte starf(4.' niče. Zgradbe so bile precej stare in zgrajene pred drugo svetovno vojno. ‘V Ulla gokrat se je zgodilo da se je porušila stena in moral si biti hiter če je nisi »e|a imeti na glavi. Tudi žeblji so bili velik problem.	Darko
Gostje so bdi res veseli saj so dobr' jedi’ pili.
Ker smo dobr' vse vodili smo iz Ljubljane jih po glav'
dobili.
Mi nosove si obris'mo, vi pa si za uh' zapišde;
Drugo leto mora bit' drugač, sicer pel bo korobač. —
Fesa, konec septembra 1981.
P. S.'Honorar za eventuelne objave v IMP Glasniku nakažite: TOZD p. p. n. sol. o. Fesa.
Niste dovolj informirani?
Povejte, o Čem naj pišemo v Glasniku!
Telefonska številka
uredništva:
061-312-783.
ZAHVALA boleči izgubi moje8*
dragega očeta se iskreno
—	- — m _____:uJ
valjujem osnovni organiz*1 sindikata TOZD Klima nto* taža in vsem sodelavcem ** izraze sožalja in darova* cvetje. Posebna zahvala r vsem, ki ste ga spremili ** njegovi zadnji poti. Lep* hvala tudi vsem tovarišem . Inženiringu v upravni sta*'1’’ Titova 37, kakor tu«S v Irak*' ki so mi omogočili čimprejš** povratek v domovino.
Jože KrW
tov
s
■M
$Voj
K

<hel
obe