GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK KTOBER 1981 ŠTEVILKA 10 LETO XV IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.520 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik Oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Enotno poslovno olitiko prepočasi uveljavljamo gal regled, kaj je bilo v sozdu IMP narejenega na podlagi sklepov in ;g^Htev januarske problemske konference ZK kaže, da prepočasi i G'v®*n*fujemo nekatere bistvene naloge na področju poslovanja in ra- t. J: . štir,;n,ani predsedstva problemske ^-ence, ki so v razširjenem U!tavu razpravljali o tej pro-matjki, so se zato odločili i siv °zui nekaj pobud za hitrejše esVmčevanje najpomembnejših n P* P ^ ;e(jr,'"R sklop vprašanj, ki so se ga mrL tern dotaknili, je gospodar j e-^ ler razvojni načrti, posebej , ‘ r^ tiče investicij. Predsedstvo n. Ljti'mske konference je spre-* s^eP> da je treba narediti . h,n? . družbenoekonomskega SaJifro°Za^a vseh tozdov in delovnih ^rirni2acij. Sestavni del mora C1 fi P°ročilo, kaj so nam prinesle ifT^ticije, ki smo jih izpeljali v ijet -pilern srednjeročnem obdob-Ar redsedstvo problemske kon-V nce zahteva poročilo o učin- investicij, ker ocenjuje, da £biledovoIj - ^ —- uuvuij učinkovite, saj ' Preveč denarja zapravljali a k v/ .ec denarja zapravljali 8 no°V''e’ P,rema*° Pa namenili j.(v,Cen° družbenoekonom-^raiil, P°l°žaja tozdov in delov- »ih Položaja tozdov m delov-r0fst'Kr8aniz'acijter poročilo o ko-J.L ki jih imamo od že dokon---t6 J vi?' lnvest*c'j: bosta osnova za 1 tvi-*, ' est,c|i’ bosta osi «4 J0 srednjeročnih p! ;li o- opredelitev novih p snj anov in planskih nalog, ki jih narekujejo sedanje družbenogospodarske 'razmere v Jugoslaviji. Predsedstvo pravi, naj o tem najprej razpravljajo osnovne organizacije ZK, nato pa tudi delavski svet sozda sprejel ustrezne sklepe. Drugi sklop problematike, ki ga je obravnavalo predsedstvo problemske konference ZK, zadeva reorganizacijo sozda. Predsedstvo meni, da jo je treba pospešiti in je zato zadolžilo strokovno skupino, ki pripravlja gradivo o reorganizaciji, naj poroča delavskemu svetu sozda, Temeljno vprašanje tako pri razvojnih ciljih kot pri reorganizaciji sozda je zagotavljanje enotnega delovanja v sozdu tako pri tekoči poslovnf politiki kot pri uresničevanju razvojnih ciljev. Predsedstvo problemske konference bo ugotovitve o teh vprašanjih in soglasno sprejete usmeritve strnilo v gradivo, ki bo lahko osnova za razpravo v osnovnih organizacijah in samoupravnih organih. Več misli iz razprave, ki je bila 5, oktobra, objavljamo n? 10. strani. ' Marsikaj novega v Iraku Letošnji september je bil v Iraku zelo živahen. V septembru in oktobru namreč končujemo deia na celi vrsti objektov, skoraj na polovici vseh, ki jih gradimo. Po drugi strani so v polnem zamahu dela na velikem gradbišču, kjer sodelujemo z SCT. Pripravljamo pa se tudi na podpis novih pogodb. Trenutno imamo v Iraku za 250 milijonov dolarjev odprtih del, lahko pa z zmanjšano zanesljivostjo računamo, da bomo dobili še nova. Toliko o poslovni in delovni plati življenja v Iraku. Koncem septembra pa so v Iraku volili svoje samoupravne in sindikalne organe in tako razširili svojo samoupravna OTgvseslrsrt6::4.; pač v skL.de z >-č-jint obsegom del in večjim številom delavcev, ki so zdaj v Iraku. Trenutno je v Iraku nekaj nad 400 naših delavcev. Po koncu leta se njihovo število ne bo bistveno pove- čalo. Po novem letu pa lahko pričakujemo večjo selitev naših monterjev v Irak na gradbišče, kjer delamo skupaj z SCT. Da so v naši bazi na Abu Greibu postavili še dve stanovanjski baraki in Trimo barako z družbenim centrom in ambulanto, pa to, da je skoraj končan naš novi bilding so ob velikih delih v Iraku manjše zadeve. Normalno je, da moramo najti streho nad glavo za vse več naših ljudi, saj jih zdaj 16 stanuje v bagdadskih hotelih. Pa tudi dvorano za družabno življenje in sestanke so na Abu Greibu že težko pogrešali. Še bolj pomembna pa je postavitev Trimo hale na Abu Greibu kot primer s\ 153/ 158. 122. 260. 107, 10.* 126,1 ( ■ 1 97,16 143,67 110,11!145,78 79,22 84,53 85 ,'31 97,55 141,83 121.32 143,27 76,14 120.32 91,24 89,62 95,20 82,10 104,05 100,59 111,23 v: v. 79,18 76,53 110,43 120,51 154,52 101,56 157,67 59,37 100,18 65,44 98,59 97,22 100,42 118,14 74,43 115,24 122,| 126,; 122,' 187,; 103,; 108,3 J 114, 116, 144, 121, 146,5 62,* 120, 342, 117.e 145,7 na 7:02,90 m 144,5 8$ 141' 1'J>r] ko ra? ne dr ra: ■ni ■ja tr« Pr dc na da de za M ■m Uv jai Pc za TIO PANONIJA TRATA ITAK SKEP IPKO -im ISNL HVA VIPO LEK -LIVAR IP MP SFRJ MP inoz. KUMA SFRJ KLIMA skupaj INŽ PB ZASTOPSTVO ALCHROM IC IZIP PD IMP •IMP SFRJ skupaj Plan 1981 300.000 765.000 501.900 145.350 353.000 115.000 1.115.250 431.000 133.300 48.375 90.000 702.675 470.949 261.279 12.500 732.246 744.746 92.056 67.000 165.000 117.558 15.297 456.911 11.140 8.776.647 9.180.027 ,v lO^dln 8 mas. 194.700 541.000 311.000 95.300 238.400 66.600 711.300 282.029 87.800 32,072 56.820 458.721 301.000 164.618 465.618 61.000 42.616 108.904 68.233 9.947 290.700 8.000 5.713.800 avgust 24JD00 45.000 42.000 10.200 36.500 16.400 105.100 36.115 11.600 3,986 7.200 58.901 38.300 19.859 58.159 7.600 4.356 14.024. 8.511 1.365 35.856 3.000 722.176 IzvrSltev avgust 18.229.586 45.666.250 31.282.172 11.526.564 31.205.685 4.197.622 78.212.043 41.105.410 13.130.644 7.148.640 9.036.226 70.420.920 38.316.997 23.438.708 61.755.705 61.755.705 5.979.868 2.574.350 10.008.727 6.357.209 787.841 25.707.995 2.498.515 790.975.959 855.745.568 8 mes. 171.384.481 502.152.576 282.677.522 96.158.648 231.663.978 55.248.724 665.748.872 307.961.709 90.561.187 35,250.404 65.646.055 499.419.355 302.430.314 177.505.392 8 mes.1980 156.905.373 308.557.971 335.269.475' 86.474.737 259.878.201 699.622.413 228.019.404 98.4U.108 479.935.706 479.935.706 54.652.880 35.557.664 107.904.768 68.995.813 10.598.967 277.710.092 7.694.355 5.739.267.815 5.914.877.537 43.729.957 370.160.469 236.304,461 139.939.531 376.243.992 376.243.992 51.442.943 36.838.390 109.755.700 53.125.003 5.987.324 257.149.360 5.820.365 4.688.002.685 4.760.779.643 Indeks Izv. let.pl (5:1) 60,46 65,64 56,32 .pl.&L (5:2) 8 88,02 92,82 90,89 66,16 100,90 65,63 97,17 48,04 59,70 67.94 72,87 72.94 71,07 64,22 67.94 82,96 93,60 109,20 103,14 109,91 115,53 108,87 100,48 107,83 65,54 64,44 59,37 53,07 65,40 58,69 89,29 60,78 69,07- 65,39 64,43 103,07 89,59 83,44 99,08 101,12 106,55 95,53 96,18 100,45 pl^reg. (4:3) 75,96 101.48 74.48 113,01 Lil' 85.50 25,60 74,42 113,82 113,20 179,34 125.50 119,56 100,04 U8,03 TŽ Ti sfe 106,18 78.68 59,10 71,37 74.69 57,72 71.70 83,28 109,53 „/*ac* iio, nju 95fi nja 1$ z 93 8*st !>■* 127/ Per Xm sv0 l^jkac VCev 9811*111 129' 1 lTMvir* »K —y n$r ste v Samo Poljanšek — novi glavni direktor Promonta faradi kadrovskih sprememb, ki jih je. narekovalo delo v ino-nemštvu, je bilo potrebno razpisati dela in naloge glavnega direk-. 0ria DO. Po zaključenem razpisnem postopku, je delavski svet delovne org. dne 20. 9.1981 imenoval na razpisana dela in naloge a' n Poljanšek Sama, dipl. oec. ' Poljanšek Samo se je vključil v IMP leta 1972 kot strojni inženir lnii stopnje — pripravnik, v prodaji takratnega TOZD OVK. Ob jb< Qelu je z leti diplomiral na II. stopnji Visoke ekonomske šole — na ^nična smer ter tako postal dipl. oec. Uspešno in intenzivno se je nii( ukvarjal s problematiko prodajne službe, uvajal je nove okvirje iga Poslovanja prodaje in deloval na izpopolnjevanju organizacij-:ba *. e8a poslovanja TOZD. Ob tem delu pa je bil vključen v opera-it ^vooplaniranje temeljne organizacije, ko je bilo potrebno planske r otnkcije prenesti na TOZD. Pripravljal je srednjeročne plane if go ivi' >d4 ,re! S»tno Poljanšek. M T as6' DZD za obdobje 76—80 ter kasneje plane TOZD in DO za ob-l7( obje 81—85. Vsa leta se je posvečal izpopolnjevanju organiza-;ž poslovanja, področju osebnih dohodkov ter dograjevanje in-1erne zakonodaje. n °breorganizaciji IMP v SOZD in ustanavljanju delovnih orga-!2acij, jc prevzel odgovorne nsloge vodje, kssncjc direktorja P*ansko-organizacijske službe delovne organizacije. , Na področju samoupravljanja je deloval v mandatnem obdobju ot podpredsednik delavskega sveta TOZD. Uspešno je opravljal Predsedniške dolžnosti v pomembni komisiji za sprejemanje in Pfesničevanje Zakona o združenem delu. Srečujemo ga v raznih komisijah jn odborih (inovacije, gradbeni odbor za BP — 8. itd.). ^ Ppnizacijsko in tvorno deluje pri snovanju, sestavi jn spremem-“0 Splošnih aktov, sporazumov, statutov zlasti za TOZD in de- Tvi U ‘vno organizacijo. , Lahko zatrdimo, da smo v marsičem z njegovo pomočjo v času, 0 smo še malo vedeli, vendarle veliko naredili in tako kot nosilci ra?voja izpolnili dana pričakovanja. Daljše obdobje je sodeloval kot delegat v biroju gradbeništva na Področju razvoja sistema delitve osebnih dohodkov. ^ zadnjih letih je vključen v odbor za gospodarjenje pri Izvrš-j m svetu občine Ljubljana Bežigrad, sedanjem komiteju za 'uzbeno ekonomska gibanja ter v sindikatu občine za področje ^°ja sistema osebnih dohodkov, i ;° odhodu prejšnjega glavnega direktorja Zime Antona, dipl. lj na nove dolžnosti v Irak, je od aprila 81 do imenovanja oprav-naloge vršilca dolžnosti glavnega direktorja. tref3 s*cuPn' razvoj montažerjev smo premalo naredili. V razvoj je pr lagati in šele potem pričakovati uspehe. TOZD, ki vlaga d od- em 'n izključno zase, ne dela pravilno, ampak povzroča še atno nezaželjeno in nedopustno razdrobljenost. Lna izmed še mnogih in nedorečenih nalog je seveda pocenitev naše, dal • ®a P°slovanja. Izvajati strogo in dosledno kontrolo nad nadet^"11 nesmotrnim zaposlovanjem režijskih delavcev ne samo v °vni skupnosti, temveč tudi v temeljnih organizacijah. Če pov-Mok^10 samo nekaj misli iz programa glavnega direktorja PRO-nr> NT, lahko sklenemo tole: Pričakuje večjo celovitost in enot-; st v IMP, naravnanost k skupnim in dogovorjenim ciljem, ki 1Mp° tud' $kupni pomen vseh zaposlenih. Reči je treba, da SOZD : .ne more biti dober in uspešen s slabimi temeljnimi organizaci- ji p0 ’> velja pa seveda obratno. IMP pomeni med drugim tudi izvoz, Zac.5n' odpravo notranjih slabosti, pomeni uresničevanje stabili- _y\ SLAVKO ŽAGAR d Kaj smo naredili v pripravah na tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije_ S premestitvami rešujemo probleme in rušimo sistem osebnih dohodkov V pripravah na tretjo konferenco zveze sindikatov Slovenije so naše sindikalne organizacije temeljito prerešetale vprašanje socialne varnosti delavcev. Ugotovimo lahko, da nimajo nikjer prehudih socialnih problemov, h čemur zanesljivo prispeva dejstvo, da se je zaposlovanje umirilo in torej ni toliko potreb po novih stanovanjih in drugih elementih socialne varnosti. Vendar ta ugotovitev ne pomeni, da nima sindikat na področju socialne politike nobenega dela. Da ga je precej, pričajo ugotovitve iz razprav, pa tudi programi, ki so jih posamezne organizacije in konference sprejele. vprašanja: svobodna menjava V Livarju že nekaj časa posvečajo posebno pozornost težkim pogojem dela. Že v avgustu so sprejeli sklepe za reševanje teh vprašanj — med drugim so delo pod težkimi pogoji bolje ovrednotili. Rezultat je bil, da so delavcem, ki opravljajo takšna dela za 10 do 15 odstotkov dvignili osebne dohodke. Na področju zaposlovanja omejujejo zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, za že zaposlene delavce v livarni pa organizirajo interne tečaje. Tudi v celjski Klimi imajo interne tečaje. Pri zaposlovanju ugotavljajo, da jim manjka monterjev, medtem ko v skupnih službah že nekaj časa sploh ne zaposlujejo. Štipendirajo načrtno, tako se jim še ni zgodilo, da bi morali kakega svojega štipendista po končanem študiju postaviti pred vrata, ker zanj ne bi imeli dela. V okviru priprav na tretjo konferenco so še posebej obravnavali vprašanje družbene prehrane. V Panoniji so imeli v okviru priprav na tretjo konferenco zanimivo razpravo o izobraževanju. Strokovni kolegij je malo prej razmišljal, da omeji štipendije za študij ob delu, toda glede na velik interes delavcev je sindikalna organizacija predlagala, da je treba izobraževanje ob delu še naprej omogočati. Po drugi strani, pa so ugotovili, da velja bolj preverjati delitev štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah. Lani so podelili 40 štipendij, a kar 14 novopečenih štipendistov. ni končalo 1. letnika. Letos so podelili manj štipendij, ker jih niso dali tistim, ki so že doslej komaj zdelovali. Pri zaposlovanju opažajo velike spremembe. V Pomurju je zdaj dovolj kvalificiranih . delavcev in tudi strojni tehniki so pripravljeni prijeti za vsa dela. Manjka pa Panoniji visokoizobraženih strokovnjakov. V Emondu pravijo, da so zmanjšali režijo s 154 delavcev pred dvema letoma na 143. Tudi sicer so pri zaposlovanju pod mejo, ki jo dovoljuje občina. V Dvigalu pa se na področju socialne politike pojavljajo posebni problemi, saj sanacijski program predvideva, da je treba skresati režijo za 40 ljudi. Delavcev seveda ne bodo vrgli na cesto, zato teče ta naloga bolj počasi. Ker tudi drugi IMP-jevi tozdi in delovne organizacije niso v ekspanziji, tudi tam ni posebnega povpraševanja po novih režijcih. V Promontu je sindikat pripravil akcijski program, ki ga bodo dali v obravnavo tudi delavskemu svetu. Program obsega , S°cialn Pijancem predolgo gledamo skozi prste. •°^LmoM,jlna Slavka Dina Vozič, ki dela v DO .#j valid' 86 v tei DO posveča delu z alkoholiki, in-l'(Probl’ sP°Pnjema pa se tudi z drugimi socialnimi / ?acijee,fYnastajajo v okviru te delovne organi-■Or nju ’ ,a.ko na primer pomaga materam pri iska-5,6 nja !"°skega varstva, rešuje probleme izostaja-i Alk k ?arad' bolniških staležev itd. 9r gisthr °*‘zem fe v Emondu precej razširjen, re--. J blem an.'.L alkoholikov pa je zelo malo. Velik pro-34(1 iavlia -C 1 z<*'v tem> da ji tozdi DO Emonda ne pri-2h\ perj^j ° .a*kpholikov. Seznanjena je le z najbolj 4v0ji,7 Pomeri, ko je alkoholizem delavca za-jl ces -j. ° take mere, da že precej moti delovni pro-Sikadrov v-LC*avce Poizkuša v sodelovanju z vodji S) Zdravi -S . s*uzb tozdih pripraviti do odločitve za čeva Jeaie- Reševanje alkoholikov, meni Vozi-"hi*’01 odo uspešnejše, če bi ji prir imere aikoholi- jfijZtha v v '• uspesnejse, ce bi ji primere a 29- Kar meri pravočasno prijavljali. vira sv a?eva de*° z invalidi, ki ga opravlja v ok-d) o tem , del in nalog, pa sedaj pripravlja analizo Ptavilnn lk° invalidov je v njihovi DO, ali so ti i °snovi tazvrščeni na ustrezna dela in naloge na -Žit skega °diočbe Skupnosti invalidsko pokojnin-*'zo delaVarovania- Nadalje pripravlja tudi ana-V m naiog v DO Emond, ki bi bila ustrezna dela, politika osebnih dohodkov, kadrovska problematika, izvoz in ekonomičnost gospodarjenja. Pri izobraževanju je Promont aktiven tudi v občinskem merilu. Lep uspeh so dosegli s prospektom, v katerem osmošolcem prikazujejo poklice pri montažnih delih, pa tudi IMP in svojo delovno organizacijo. Pri zaposlovanju jih moti, da drugi IMP-jevi tozdi snubijo njihove delavce z višjimi osebnimi dohodki. Resno so se lotili priprav za individualno stimulacijo, za kar so pripravili obsežen strokoven elaborat. IZIP širi režijo, toda zaradi novih nalog in fluktuacije. Predvsem v računovodstvu je fluktuacija zelo velika. Podoben problem je v Idriji. TIO ima 300 zaposlenih, a se jih je kar 25 tekom leta zamenjalo. .Novih delavcev v Idriji ni težko dobiti, zdaj ko je rudnik zaprt, proizvodnja trpi, saj novinec ne more dati toliko kot izkušen delavec. Zanimanje za izobraževanje ob delu je veliko, vendar v navskrižju s potrebami delovne organizacije. Imajo 20 štipendistov, ki ob delu študirajo na srednjih in višjih šolah, pa le 2 na poklicnih, čeprav bi ravno teh profilov potrebovali več. IKO je tudi ugotavljal, da je 7 do 8 tisočakov mesečno za kvalificiranega strugarja, ključavničarja ali orodjarja premalo. Delavci so odhajali, zato so pred mesecem dni na referendumu povišali relativno razmerje za ta dela. Število delavcev se manjša zlasti na Trati, toda med tem, ko se jim proizvodne dvorane praznijo, ostajajo pisarne polne. Vsi njihovi tozdi težko dobijo dovolj kvalificiranih delavcev, zato pa imajo že vrsto let utečen sistem internega izobraževanja. Sestanka sindikalne koordinacije, na kateri so obravnavali ugotovitve javne razprave o socialni politiki, se je udeležil Aleš Čerin, ki je ob zaposlovanju opozoril, da imajo nekateri tozdi in delovne skupnosti že skoraj polovico delavcev, ki nimajo formalne izobrazbe, kot jo zahtevajo njihove naloge in dela. Prav zato si prizadevamo, da bi okrepili naš izobraževalni center in ga iz dijaškega doma spremenili v pravi izobraževalni center, ki bo usmerjal kadrovsko politiko od štipendiranja do vseh vrst izobraževanja ob delu. Aleš Čerin je orisal tudi problematiko osebnih dohodkov. Dejstvo, da mnogi delavci nimajo ustrezne formalne izobrazbe, je namreč pogosto povezano s politiko osebnih dohodkov, saj se dogaja, da tozdi in delovne skupnosti prerazporejajo delavce na višje vrednotena dela in naloge, za katera pa delavci nimajo formalne izobrazbe. Res je tudi, da je pri nas, kot v vsej Sloveniji proizvodno delo prenizko vrednoteno. Očitna je tudi uravnilovka, sej so razmerja med povprečnimi osebnimi do- hodki v nekaterih tozdih komaj nekaj na 1:2, nikjer pa ne presegajo 1:3,5. Zato se v sozdu intenzivno pripravlja nov sistem osebnih dohodkov,-pri čemer je treba šele poiskati tiste elemente, ki so lahko skupna osnova za vse. To je težavno delo zaradi raznovrstnosti naših programov, saj je težko najti skupni imenovalec za takotazlična dela, kot so montaža, kmetijska proizvodnja, projektiranje ali zastopanje, da omenim samo nekatere. O vprašanju osebnih dohodkov se je razvila dokaj burna debata. Končni sklep je bil, da se koordinacijski odbor zavzema, da naj bo v okviru sozda enotno relativno razmerje, pa tudi, da se poenotijo vsi osebni prejemki, ki bremenijo materialne stroške (to so terenski dodatki, dnevnice, itd.). Koordinacijski odbor sindikata je sprejel stališče, da bi morali primerljiva dela v vseh tozdih in delovnih skupnostih tudi približno enotno vrednotiti, zavzema pa se tudi za določene premike in sicer, da bi bolje ovrednotili proizvodno delo, zlasti tisto, ki se opravlja pod težkimi pogoji. Kar se tiče stimulativnejšega nagrajevanja, so se pokazale velike razlike. Lahko bi rekli, da večina naših delavcev terja povišanje relativnega razmerja, se pravi višje osnove. To pa je točno nasprotno usmeritvi, da naj bi širili prostor za individualno stimulativno nagrajevanje. Kot že rečeno, pa se pripravlja v sozdu nov sitem delitve dohodka, katerega cilj je podati bolj konkretne in pravičnejše osnove za individualno nagrajevanje. LOJZE JAVORNIK Sindikat o rezultatih gospodarjenja Podcenjujemo proizvodno delo, dobri delavci pa odhajajo Kot smo napisali že v prejšnji številki, je koordinacijski odbor sindikata sozd IMP 9. septembra obravnaval analizo našpga poslovanja v prvem polletju. Od tega sestanka je minilo že precej časa, pa tudi o našem poslovanju je bilo že precej povedanega, zato ne bom ponavljal tega, kar smo že napisali, pač pa se omejil na nekatere nove poudarke s te seje. za zaposlovanje invalidov. V zvezi s pripravami na sindikalno konferenco je Vozičeva sodelovala le v okviru DS DO Emond, na sestanke, ki so jih imeli tozdi v okviru te delovne organizacije, pa ni bila vabljena. V delovni skupnosti Emonda pa ni kakšne posebne socialne problematike, ki bi jo bilo treba reševati. Izobraževanje, pravi imajo dobro zastavljeno. Učenci so ustrezno nagrajeni. Zaposlujejo v okviru dogovorov. Nadurno delo je pri njih redko, ki pa se ne plača, razen z redkimi izjemami (v kuhinji), ampak se nadure kompenzira. Del po pogodbi nimajo. Zaposlujejo pa predvsem mlajši strokovni kader. Na usmerjeno izobraževanje so se dokaj dobro pripravili. Na stanovanjskem po-' . dročju je problem le v tem, da ne morejo kupovati delavcem stanovanj, ker za to nimajo denarja, pač pa delavcem skušajo, pomagati pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj z dodeljevanjem kreditov za gradnjo in nakup lastniških stanovanj. Za sindikalno konferenco je sindikat v delovni skupnosti DO o vsem navedenem razpravljal in je o tem že poslal poročilo občinskemu sindikalnemu svetu Ljubljana-Bežigrad. MARIJA PRIMC Uroš Korže je uvodoma povedal, da zaradi manjšega obsega prodaje in večjega porasta stroškov nismo dosegli načrtovanega skupnega prihodka in dohodka, čeprav so nekateri TOZD-i z rebalansi znižali svoje plane. Z zadrževanjem rasti osebnih dohodkov pa smo nekaj več povečali akumulacijo. Nato je opozoril na nekatere naše šibke točke: — Razvoj. Od leta 1975 se število delavcev v razvoju ni povečalo, medtem ko so se nekatere druge skupne službe povečale za dvainpolkrat, pa celo za štirikrat. Tudi stimulacije delavcev v razvoju nimamo urejene. Ker smo zanemarjali razvoj, nimamo novih programov, niti alternativnih programov, s katerimi bi si pomagali zdaj, ko pada povpraševanje po naših dosedanjih programih. Na nekaterih področjih nas je zato konkurenca ujela in celo prehitela. To sb kaže pri regulaciji in črpalkah, utegne pa se zgoditi tudi pri klimatizaciji. — Podatki kažejo, da število izgubljenih ur v proizvodnji raste, vendar bi bilo treba analizirati, zakaj je tako. — Eden od vzrokov porasta izgubljenih ur je lahko slaba oskrba z repromaterialom. Ni res, da so vzroki slabe oskrbe samo objektivni, je dejal Uroš Korže, pač pa moramo priznati tudi, da je naša nabava zelo slabo organizirana. — Izvozne obveznosti, ki smo jih prevzeli pred SISEOT-om, izpolnjujemo, zaostajamo pa za svojimi internimi plani. Na Zahod praktično ne izvažamo razen Livarja in TEN. Drugo izvažamo preko montažnih del. Skratka, narediti bomo morali več, za kar pa potrebujemo pravo zunanjetrgovinsko mrežo, ki je zaenkrat nimamo. — S tem, da je naš uvoz surovin pod planom, ne moremo biti zadovoljni. To kaže, da ne znamo izkoristiti možnosti, ki bi nam jih dal uvoz surovin, da bi sami več izvažali. — Fluktuacija delavcev se v povprečju manjša, toda vse več odhaja ravno tistih delavcev, ki nam jih najbolj manjka — monterjev in kovinarjev. Boleče je tudi, da ne znamo pridobiti strokovnih delavcev za razvoj. — Med našimi šibkimi točkami je Uroš Korže omenil tudi samoupravne odnose v sozdu, ki jih ne razvijamo. Kot ilustracijo je navedel to, da nismo vzpostavili dohodkovnih odnosov in sistem osebnih dohodkov. Za slednje je rekel, da bi morali letos pripraviti osnutek skupnih osnov v sozdu. — Treba bo zmanjšati nepotrebno režijo. Tu so med posameznimi tozdi in delovnimi organizacijami velike razlike. V računovodstvu ene delovne organizacije je skoraj dvakrat toliko zaposlenih kot v drugi, čeprav je obseg finančnega poslovanja približno enak. Zato moramo natančno opredeliti obsege nalog na posameznih področjih. Nekatera mnenja iz posameznih delovnih organizacij. TIO IDRIJA dosega slabe rezultate. Pripravili so akcijski program, ob tem pa ugotavljajo, da so prodajne službe tako v .tozdu kot sozdu neučinkovite. V okviru IZIP slabo stojita tozd Projektivni biro, ki nima dovolj dela, in Zastopstva, ki ima hude kadrovske težave. Industrijska proizvodnja cejske Klime ima takd probleme z repromaterialom, da naročnikom, če pristanejo, celo pošiljajo izdelke brez elektromotorjev, ki jih vgradijo kasneje, ko jih pač dobijo. Trudijo se, da bi skrajšali izdelavne ure in znižali režijo. • Ko so govorili o osebnih dohodkih, so ugotovili, da je tudi sistem nagrajevanja vzrok, da odhajajo delavci, ki jih najbolj potrebujemo, saj proizvodno deio ni dovolj ovrednoteno. »Ali ni žalostno, če odide star kvalificiran delavec iz proizvodnje? Če odhajajo kvalificirani delavci, mora biti to znak za alarm«, je dejal Janez Vodenšek iz Livarja. »V Sloveniji je bilo o ovrednotenju proizvodnega dela sprejetih že dovoj sklepov, da o tretjem kongresu samoupravljalcev ne govorimo. Mi pa vendarle nismo nič ukrenili za boljše nagrajevanje kvalificiranih delavcev v proizvodnji. V sozdu nismo naredili niti analize stanja.« Zato so v Livarju sami povečali osebne dohodke vsem prizvodnim delavcem, medtem ko so dohodki režijskih delavcev ostali nespremenjeni. Sindikalna koordinacija se je dotaknila tudi vprašanja pogodb o delu in avtorskih honorarjev. Komisijam samoupravne delavske kontrole v tozdih, je priporočila, naj pogledajo, koliko avtorskih honorarjev se izplačuje in za kakšna dela. Na sploh pa so ugotovili, da je sindikat doslej premalo aktivno spremljal poslovanje in mora zato tem vprašanjem v prihodnje posvečati več pozornosti, saj lahko pričakujemo še težje probleme pri gospodarjenju. PRI NAŠIH V IRAKU 9 PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU 9 PRI NAŠIH V IRAKU S PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAK£l*l BsgdaiL Trg osvoboditve je eden osrcttojih » eajsodoboejših delov tega veBkega mesta. V puščavi. Skoraj neverjetno je, kaj naredijo naši fantje v Iraku zam y°dj žan. Ja Bagl Nekako po treh urah letenja rečejo stevardese, da je treba spustiti zavese na oknih letala. Tako veš, da si v Iraku. Nato traja še kakšno uro, da se začne letalo pripravljati na pristanek. Gramoz vozijo odveč kot Vodilni monter Peter Jerele in vodja projekta Anton Zima- Zadaj vodja Delovnih enot v Iraku Vlado Kuret. Na trasi bodoče ceste smo srečali beduina z ovcami, ravno tistega, pri katerem so naši fantje dobivali mleko takrat, ko so začeli prva dela za postavitev prednaselja. (Zgoraj). Zdaj vsaj z vodo ne bo skrbi, saj je začela delati čistilna naprava, ki zajema vodo iz Tigrisa prek namakalnih kanalov. Tej napravi pravijo »tovarna vode«. Kaj pomeni za ljudi, ki živijo v puščavi, si lahko mislimo. Tisti torek, ko sem prvič potoval tja dol, nas je ob pristajanju pošteno premetavalo. V letalu nas je bilo večina Jugoslovanov, zaposlenih v različnih firmah, ki delajo tam doli. Kar precej je bilo novincev, saj se v zadnjem času odpirajo mnoga nova dela. Letalo je bilo polno, se razume, tako kot vedno. Če smo natančni, so prodali tri karte več kot je bilo sedežev. Ampak trije nadštevilni so ostali v Beogradu. Pa to ni nič čudnega. Včasih se zgodi, da jih ostane dvajset. Nič čudnega, saj je pred vojno letalo letelo iz Beograda v Bagdad šestkrat tedensko, zdaj pa dvakrat. Prebukiranje je bil običajen pojav, tako da je Iraqin Airways. pred kratkim vzel prodajo vozovnic izključno v svoje roke, ker so razne agencije prevečkrat prodajale iste sedeže. Tudi Ine-xov čarter enkrat štirinajstdnevno z Brnika v Aman bo verjetno olajšanje. Kot že rečeno, smo se poskakujoč, spuščali proti Bagdadu. Poskakovanje, pa zaprte zavesi-ce, pa vojna, katere TV posnetki ti migljajo po spominu — in zavladala je groba tišina. Celo stari mački, ki so se vso pot nekaj sprehajali, kupovali brezcarinski viski in klicali stevardese, naj jim prinesejo vodo, so postali tihi in mirni. Letalo je padalo, se stresalo, se nagibalo levo in desno in nazadnje so zarohneli motorji. Zdaj smo tik nad pristajalno stezo, smo vedeli. Takrat se je umirilo in že so udarila ob tla zadnja, nato še sprednja kolesa in začelo se je ustavljati. Potniki so zaploskali. Menda je bila to arabska navada, ki so jo kaj hitro prevzeli tudi naši delavci. In tako prihajajo v Irak ploskajoč. . Kasneje najbrž ni več časa za ploskanje. Kasneje se dela. In čaka na dopust, ki ga lahko koristiš vsakih šest mesecev. Po treh mesecih se začne kriza, pravijo stari mački. Takrat ljudi zgrabi. Ni ga, praktično, ki bi se temu izognil. Eden preklinja in se prepira. Drugi se zapre vase in mozga sam pri sebi. Ampak v krizo pade vsak. Tako mine mesec dni in potem zveš, kdaj boš šel na dopust. Takrat je lažje, ko odštevaš dneve. Na krizo pozabiš, torej je ni več. Nato se vrneš z dopusta in tri mesece živiš od spominov, pa pripoveduješ tovarišem kaj je novega. Toliko časa si dober. Nato padeš v novo krizo in potem dobiš nov dooust. Težko je delati tam doli. »Po vodo smo hodili petintrideset kilometrov daleč. Glavna hrana nam je bilo ovčje mleko, ki smo ga dobili pri beduinih. Dva dnt sem spal kar na kontejnerju, ker še ni bil postavljen,« pravi Peter Jerele, vodilni monter na gradbišču, ki ga imamo skupaj s SCT, Nekje v začetku maja je še z dvema monterjema Borisom Mesecem in Janezom Benčino prišel v puščavo. Na desetine kilometrov daleč ni žive duše, le trije šotori beduinov so kak kilometer daleč od kontejnerjev, kjer sedaj stanujejo delavci, ki šele pripravljajo pravo gradbišče, v katerem bo 70 barak. Vsenaokrog puščava, jaz pa brez vsega. Imel sem kamion, pa se je pokvaril«. Pa škorpijoni in kače. Pa 58 stopinj v senci. Ampak sence tam sploh ni. Pa zdravnika ni bilo. Delali so štirinajst, šestnajst in več ur dnevno. »Do nezavesti«, pravi Peter Jerele. »Ja, tudi to se je zgodilo, da je monter po urah in urah dela padel v nezavest.« Jerele je v dveh mesecih shujšal za deset kilogramov. »Ampak bila je ekipa, kakršne nisem imel in vem, da je ne bom imel.« Saj brez pravega tovarištva tu ne preživiš. Tu dobi geslo »Vsi za enega, eden za vse« usoden pomen. To so seveda izjemne razmere. Tudi na tem gradbišču kjer je naš operativni vodja inž. Zima, je danes že drugače. Imajo kuhinjo in jedilnico. Delavci so se uprli, češ da je premajhna. Bila je premajhna in so jo povečali. Tudi tušev ni. Razmere so še vedno obupne. Pravo naselje šele raste nekaj kilometrov dalje. Tam bodo šele barake, kjer bo znosno prostorno. Tam bo Mercatorjeva trgovina, ambulanta, dvorana za družabno življenje, športna igrišča. Ko bodo dela v naj večjem razmahu, bo tam do 3.000 ljudi. Zdaj se stiska skoraj 600 ljudi v predgradbišču, ki naj bi imelo največ 300 stanovalcev. Naših monterjev je 28, drugo so gradbinci, ki ne samo, da betonirajo temelje barak, pač pa tudi s polno paro gradijo cesto in sploh začenjajo že »zaresno« gradnjo. lometrov daleč. Povsod okro.er . puščava in pesek. Toda iz tepj^ čavske moke ne moreš e$ podlage za cesto. Poleti jo p vajo z vodo ali nafto, in povt jo, pa nastane*, pmviznric®3^- Prah se zbije in je videti * ^ beton, dokler ga tovornjaki $yc ne razrije jo. Konec novembfjV V| v začetku decembra se bo ,s' deževje in takrat bo blat3 kolen. Asfalt je torej življenj-^1 vprašanje. Če ga ne bo, P°| t,a a lahko dela do poletja kar ne jo. ‘h * Ni kaj, še vedno je težko-dje se stiskajo v premajhnih. ® rakah. Vsi blatni od prahu, jim s potom lepi na telesa, b°,u,c ebfJekt pod tuš, ki ga imajo v pos6 kabinah, a čim oprani in stopijo na prostor, kjer vet^,Vev vča: tinči oblake prahu, takšni kot prej. def Zato je razumljivo, da so$^v ’ U J žili, ker IMP ni pravočasno pP plastičnih kanalizacijskih cejfzbu' drugega materiala za graate ‘ barak- d obrnili. Šele na začetku le-ikroi ;n3*ga leta so pošteno zastavili e te Pl,* Pa je tekel. In so ga ujeli, š di.rnLbcn’<< Pravi Vital Nabr-dra^kj-p’| je kot šef elektromontaže ■m- . te potrgane kable, ta- Vi^/Pak podpisani PAC (pre-ipak nary acceptince certificate) je prava ob obisku generalnega direktorja Kumšeta 11. septembra, kaj burna. IMP je bil tarča ostrih očitkov, da je slabo začel dela na velikem gradbišču, kjer nastopamo skupaj z SCT in to ravno, ker ni bilo potrebnega instalacijskega materiala za postavitev barak. Nobena skrivnost ni, da je naš vodilni na tem gradbišču inž. Anton Zima v Ljubljani izrekel marsikatero ostro na račun ljudi, ki skrbijo za dobave materiala. Res pa je tudi, da so urgence pomagale in v začetku septembra je material že začel prihajati. Material v Irak pošilja Inženiring, ali posamezni tozdi preko Inženiringa. »Ta služba v Inženiringu je še premalo zasedena«, ve tudi generalni in prav zato je ravno temu ob reorganizaciji sozda potrebna posebna pozornost. Nekaj ljudi so že potegnili v nabavo materiala za tujino, toda to je šele začetek. Temu bo treba posvetiti še več pozornosti, saj je dobava materiala predpogoj, da sploh lahko delamo na tujem. »Še bolj škriplje v primerih, ko Inženiring oddaja posamezne naloge v zvezi z dobavo tozdom, saj dobijo te naloge ljudje, ki imajo že vrsto drugih del. Meni je jasno, da so pod pritiskom stalnih urgenc z raznih gradbišč in tako poskrbijo najprej za tiste, ki so najbolj sitni. Ampak mi material krvavo potrebujemo,« pravi vodja Delovne enote Irak inž. Vlado Kuret. »Res je,« priznava Kuret, »da smo mi v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami naravnost vzorno organizirani, saj oni temu posvečajo manj pozornosti in imajo zato tudi dosti hujše probleme kot mi. Ravno tako pa je res, da bi lahko z boljšo organizacijo dobav materiala tu v Iraku še bolje delali.« Toda tu še ni konec težav z materiali. Ko pride avtovlak na gradbišče ali v Abu Graib, je to pravi praznik. Toda ko začno pregledovati blago, se veselje dostikrat spremeni v jezo, saj se zgodi, da so cevi razbite, klimati poškodovani, skratka precej robe je slabe. »Ne pozabljajte, da je transport sem dol izredno drag — od 30 do 100 odstotkov vrednosti materiala,« pravi inž. Zima. »Kakšna škoda je, če pride sem dol slab material in ga moramo mi vreči stran.« Kaže, da ljudje doma podcenjujejo zahteve iraških investitorjev. »Vedeti morate, da tukajšnji rezident inženirji poznajo svoj posel. On ne bo prevzel slabega materiala. On tudi nima nobenega posluha za naše improvizacije. Pri nas je čisto običajno, da referent, če ne dobi določenega materiala, pošlje alternativo in to je navadno sprejeto brez problemov. Tu pa velja projekt in pika. Se pravi, to kar je v projektu, je absolutni minimum in sploh ni za razmišljati, da bi uspeli s kakšno cenejšo alternativo. In pa, ne pošiljajte materia- ec* /»M; apP, •"laterial ..................— " —.............. . rtjv^*gener. i .nam_ morate bolj redno pošiljati!« so zahtevali vodje projektov na sestanka Nekateri šefi naših projektov v Iraku: Miha Smuč. ' ' a nim direktorjem. finančno-računovodske službe Ivan Batagelj. Lojze Podlogar, Peter Sovine in šef Tukaj delamo ogromne napake in kažemo svojo slabo poslovnost. Ali pa dobimo en sam vzorec, recimo ploščic. Kako naj gremo k rezidentu in mu rečemo, naj izbira, če mu lahko pokažemo en sam vzorec. Včasih se obnašamo, kot da ne bi šlo za stomiljonske posle,« pravi inž. Kuret. Lepo je povedal direktor Montaže Koper inž. Branko Štrkalj. »Saj veste, kako je: govorili so nam, za one tam doli je vse dobro, samo hitro pošljite. Pa smo poslali in se nasrali.« Res je tudi, da je imela Montaža Koper z nabavljanjem za Irak hude težave, saj so proizvajalci zahtevali plačilo v devizah, čim so zavohali iraške dolarje. In to ne le za material, ki je bil namenjen tja dol, pač pa za vse." Na septembrskem sestanku z generalnim direktorjem pa so obravnavali tudi nekatere pripombe, ki jih imajo v Ljubljani na račun Iraka. Ena od teh pripomb je, da iz Iraka ne prihajajo dovolj natančna poročila, kaj se tam pravzaprav dogaja. »Jaz vsak mesec pošiljam v Inženiring dve poročili — eno številčno in drugo vsebinsko,« pravi Inž. Kuret. »Direktorji tozdov bi morali poskrbeti, da bi to dobili na mizo.« »Tukaj imamo dosti boljšo evidenco o vsem, kar se dela, kot doma,« trdi inž. Zima.»Rezident zahteva od nas dnevni načrt dela in dnevno poročilo, nato tedenski načrt in poročilo, mesečni načrt in poročilo, pa še dvomesečno poročilo o opravljenih delih. Skratka je s strani investitorja nadzor zelo strog in zato je tudi podatkov več. Meni se kar zdi, da bi tudi doma bolje delali, če bi imeli tako natančno evidenco.« Dotaknili pa so se tudi dobička od poslov v Iraku. »Nikakor ni res, da bi tozdi ne imeli nič od del v Iraku. Ali ne veste, da mnoge delovne organizacije delajo v tujini celo z izgubo, samo da si pridobijo uvozne pravice,« pravi inž. Kuret. »Res pa je, da bomo dobiček delili na koncu, ko bodo dela končana. In res je tudi, da niso vsa dela enako ugodna, ampak smo v zadnjih dveh letih prevzeli tudi nekatera dela, kjer ne bo posebnega finančnega učinka, vendar je bilo to pametno in potrebno, da smo ostali prisotni v tej deželi.« Inž. Kumše pa je kljub .vsemu opozoril na nujnost bolj natančnega opremljanja učinkovitosti poslovanja v Iraku. Vodja finančno-računovodske službe Ivan Bogataj že ima nalogo, da bo analiziral poslovanje s finančne plati in iskal pipe, skozi katere po nepotrebnem spuščamo dolarje v pesek. Konku renca na iraških gradbiščih je namreč huda. Tu se tarejo monterji in gradbinci z vseh koncev sveta od Skandinavije do Japon ske, od Francije in Italije do NDR in Bolgarije, od Velike Britanije in Sovjetske zveze. Dumpinške cene niso nič neobičajnega, če nekdo vidi interes, da prodre v ta gradbeni paradiž. V Iraku se zato ne da uspevati z besedičenjem, treba je delati in to hitro, dobro in poceni. Zato je lepo videti, kako dokaj dobro uspevamo v tej ostri konkurenci. Tudi drugi priznavajo, da je IMP med jugoslovanskimi delovnimi organizacijami eden najbolj zanesljivih izvajalcev in si je v Iraku ustvaril dobre reference. O tem pričajo objekti, ki jih končujemo v rokih (in dosti, dosti ni-treje kot bi jih gradili doma), o tem pričajo tudi nove pogodbe, ki jih sklepamo. »Znamo delati,« ima navado govoriti inž. Zima. »Naši mo n terji niso nič slabši od francoski! ali švedskih, plačani so pa ver dar le manj. Naša šibka točka je organizacija dela — od dob. materiala pa do režije.« t PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKlPRl Novi samoupravni organi v Iraku Konec septembra letos so naši delavci na gradbiščih v Iraku izvolili nove samoupravne organe in konstituirali osnovne organizacije sindikata. Najvišji samoupravni organ je svet delovne enote. In sicer imajo v Iraku tri svete delovnih enot, iz katerih je delegatsko sestavljen centralni svet delovnih enot. Prav tako imajo tri osnovne organizacije sindikata. S tem se je samoupravna organiziranost razširila, kar je logično, saj se je od letošnje pomladi tudi precej povečalo število delavcev v Iraku. Priznati moramo, da so pogoji za samoupravno in družbenopolitično delovanje v Iraku težavni. Dokaj dobre razmere so ria večjih gradbiščih, kjer delavci živijo skupaj v naselju in so možnosti, da se brez težav sestajajo. V Iraku imamo za enkrat dve taki gradbišči in obe imata svoje samoupravne organe ter izvršni odbor sindikata. Toda kako organizirati samoupravno odločanje delavcev, ki so raztreseni po manjših gradbiščih, po več sto kilometrov narazen? Delavci s teh gradbišč sestavljajo svojo delovno enoto skupaj z delavci bagdadskih skupnih služb. Delegatski način delovanja je tu edina možnost. Samoupravno delovanje v takšnih pogojih terja dobršno mero zavesti in požrtvovalnosti. Posebno odgovornost pa imajo vodje projektov, ki imajo pred delavci na gradbiščih to veliko prednost, da imajo v Bagdadu na voljo vse informacije o dogajanju v Iraku in tudi novice iz domovine (ki so, resnici na ljubo, dosti bolj skope, kot bi si jih naši delavci v Iraku želeli). Zato so vodje projektov osebno zadolženi, da o vseh pomembnejših dogodkih informirajo vse delavce — tako je bilo, na primer ob pripravah na volitve in sprejemanju poslovnika o delu organov v delovnih enotah IMP Irak. Da ponovimo, kakšne samoupravne organe imajo v Iraku. Vsaka delovna enota ima svet delovne enote in disciplinsko komisijo. Samoupravna delavska kontrola je skupna za vse delovne enote v Iraku. Iz svetov delovnih enot pa delegirajo delegate v centralni svet delovnih enot. Pri svetih delovnih enot velja tudi omeniti, da na gradbiščih, kjer imamo z drugimi izvajalci dohodkovne odnose, tvorijo svet delegati vseh delovnih organizacij, ki sodelujejo pri gradnji. Poslovnik določa, da se voli delegat na 30 delavcev. Mandat je fleksibilen, razen za predsednika in podpredsednika sveta delovne enote, ki imata stalen mandat, da bi bila zagotovljena kontinuiteta dela. Sicer pa ugotavljajo, da ima fleksibilen mandat za člane več prednosti — od tega, da lahko delegirajo tiste delavce, ki res dobro zastopajo stališča posameznih skupin, pa do tega, da se izognejo raznim objektivnim nevšečnostim — kajti zaradi dopustov in premestitev bi se lahko dogajalo, da bi posamezne skupine delavcev lahko ostale brez svojih predstavnikov v samoupravnih organih, če bi bil mandat delegatov neprenosljiv. Takšna samoupravna organiziranost ni dokončna, saj se bo prilagajala razmeram v Iraku. Če bomo tam prevzemali nova dela in odpirali nova dela, bodo ustanovili tudi nove delovne enote, s samoupravnimi in družbenopolitičnimi organi. V okviru IMP ureja to problematiko samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delovišča v tujini, ki določa, katere samoupravne organe morajo imeti posamezne delovne enote. So pa v Iraku sprejeli tudi poslovnik o delu organov, organiziranih v delovnih enotah IMP Irak, ki pa konkretno opredeljuje sestavo in voljenje, pa tudi naloge in pristojnosti posameznih samoupravnih organov in tudi kolegija delovnih enot, ki je strokovni in posvetovalni organ. In kaj dela sindikat? Razen tega, da skladno s svojo funkcijo sodeluje pri sprejemanju samoupravnih odločitev in da uveljavlja standardne sindikalne dejavnosti na področju življenjskih in delovnih pogojev, tam doli še posebno pomembno sindikalno delo pri organizaciji dejavnosti v prostem času. Delavci so daleč od doma, delo je trdo, možnosti, da bi si zapolnili prosti čas ni ravno dosti, če za to nihče ne skrbi. Tako je sindikat tudi v najbolj napetem času, ko je bilo v Iraku najmanj ljudi, organiziral vrsto proslav. Kdor je že kdaj obiskal naše zdomce ali delavce na gradbiščih v tujini, ve, da so tam proslave državnih praznikov vse kaj drugega kot doma. Od Dneva republike do Dneva mladosti so to prireditve, ki te ljudi povezujejo z domovino, priložnost, da izrazijo svojo pripadnost, ki je zaradi domotožja mnogo očitnejša. Tudi v Iraku ni nič drugače. Te proslave, čeprav mnogokrat skromne, so dosti bolj iskrene od večine podobnih prireditev doma. Ne pravijo zastonj, da človek najbolj vzljubi svojo domovino, ko je daleč od nje. Razen tega organizira sindikat vrsto športnih tekmovanj, naredili pa so tudi prve poskuse pri organizaciji izletov. Verjetno bo treba to še bolj razvijati. S širitvijo naših gradbišč v Iraku se odpirajo nove možnosti, saj bo tam več ljudi, pa tudi nove naloge, da bi zares čimbolj plodno porabili prosti čas. Kajti povezave, ki se spletajo ob taki dejavnosti, prijateljstvo in solidarnost, pomagajo ljudem premagovati delovne napore in olajšujejo reševanje vseh drugih težav — od problemov, ki jih prinaša življenje, do kriz, ki jih vsak človek občasno preživlja. Bagdad je mesto protislovij. Prepreden je s širokimi avenijami, na katerih se neprekinjena reka avtomobilov nikoli neustavi. (Posnete^. z avenije v bližini našega bildinga). Toda na drugi strani ni nič nenavadnega, če se med tisoče mercedesov in tojot pomeša oslovska vp^šg Skoraj polovica žensk nosi naboje, pa tudi mnogi moški se pokrivajo z egali (naglavne rute) in oblačijo v dišdaše, čeprav prodajajo v trgovi^. konfekcijo iz evropskih tovarn. Tudi nekateri naši monterji so se navadili pokrivati z egalom, še bolj razširjen pa je med gradbenimi del* g|aJl ki še več časa prebijejo na soncu. Pa se vrnimo k Bagdadu! Tu se živi in dela v glavnem na ulici. Seveda ne na glavnih, pač pa na stranskih. Miti .. recimo, mirno postavi stroje pred hišo in dela na prostem, čim se sonce toliko spusti, da je vsaj malo sence. Prav tako drugi obrtniki. Navat, CJ pri nobenem obrtniku ne manjka ljudi, ki sedijo zraven njega in ga opazujejo. Ali pa se zbirajo pred bifeji, ali pa kar tako stojijo pred hišč s kramljajo. Spat pa hodijo na strehe. Z okna našega bildinga lahko vidiš postelje skoraj na vseh ravnih strehah sosednjih hiš: Skratka, Ai*s?„_e živijo ravno obratno kot mi: mi se skrivamo v hiše, oni so raje zunaj. »Vugoslav — friends, Tito - good. stan sam kini mi šPec IV'" Kakšni so Iračani? Kako se čuti vojna? To so vprašanja, ki si jih ljudje najpogosteje zastavljajo. Mnogi naši ljudje se še sami spomnijo vojne, bombardiranj, žice okrog Ljubljane, omejitev in zapor. Težko si je torej predstavljati državo, ki je v vojni, pa je kljub temu eno samo veliko mravljišče, kjer se stekajo ljudje in tovori z vseh koncev sveta. Na vseh cestah, ki vodijo v Bagdad so ob začetku mesta zapornice, ki jih stalno nadzirajo vojaki. Toda'nihče ne ustavlja nepreglednih kolon osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki derejo ven in noter. Na gradbiščih je različno, pač odvisno od narave objekta. V glavnem je dovolj, če čuvaju rečeš Šarika Jugoslavija, kar pomeni jugoslovansko podjetje, pa ti pomaha, češ, vozi. Sematka, kontrola je, vendar prav nič kompliciranega za tistega, ki se drži reda. Nasploh pa je več kot očitno, da Iračani Jugoslovane zelo cenijo. Ko sem hodil po Bagdadu, kolikor sem imel pač časa, sem doživel precej bežnih, a lepih srečanj. Ljudje so me obloženega s fotografsko opremo, takoj spoznali za tujca. In ko sem povedal, da sem Jugoslovan, sem slišal vedno isto: Jugoslav — friends. Tito —• good. Jugoslovani — prijatelji. Tito dober. In tudi to se mi je zgodilo, da so me kar na ulici povabili na pijačo — to je oranžado. Res mi je bilo žal, da ne znam arabsko — ali pa oni ne malo več angleško. Tisto splošno mnenje, da zna vsak Iračan angleško namreč niti slučajno ne drži. Res je, da velika večina inženirjev in drugih ljudi, s katerimi imajo naši poslovne stike, govori angleško. Drugače pa je, če se skušaš zaplesti v pogovor na ulici, ali če kaj iščeš. V tem primeru pa je sporazumevanje težko. In tudi sicer je po Bagdadu težko hoditi. Pravijo, da je dolg tam okrog 60 kilometrov, in 40 kilometrov širok. Si predstavljate tja do Kočevja dolgo mesto. In to mesto, ki nima nebotičnikov, razen hotela ali dveh, ki je ena sama preproga enonadstropnih hiš. Da, seveda, tu je Tigris, tu so ogromni parki, tu so džamije, spomeniki, trgi, palače. Toda prevladujoč vtis so neskončne vrste nizkih hiš. Že to da misliti. Bagdad ima sicer tri milijone in pol prebivalcev, kar nikakor ni malo, toda njegova pro- storska ogromnost pove, da tam ljudje ne živijo v betonskih silosih, pač v manjših hišah, ki se razprostirajo neskončno daleč. Pravijo, da tamkajšnja tla nika- kor niso primerna za nebotični- ke. To pa seveda pomeni, da ni ravno dosti velikih stavb, ki bi človeku služile za orientacijo pri pohajkovanju. In če upoštevamo, da mestni promet še zdaleč ne zadošča tej velikosti, to ni noben raj za turiste. Tudi taksi ni zanesljiva rešitev. Ivan Herga se spominja primerov, ko tudi taksist ni znal prebrati naslova v latinskem zapisu. Problem je v tem, da ima arabščina celo vrsto glasov, za katere ni črk v latinici. Zapis besed je torej zelo približen. In potem ni ne taksist ne policaj znal takega zapisa prevesti nazaj v arabščino. Sploh pa so z naslovi težave. Bagdad je prepreden s. širokimi avenijami, ki se vlečejo dva, tri, pet kilometrov daleč. Ob vsaki pa je labirint stranskih ulic, ki nimajo svojih imen. Sto, dvesto ali tristo je lahko stranskih ulic, ki se imenujejo po glavni aveniji ali četrti, karadi. Naš bilding je v karadi al Šar-kija. Če kdo hoče v bilding, mu naslov ne bi dosti pomagal. Re- % vedi če j o mu, naj gre do trga •'* P°b Baba. To je orientacijska to# s>ce ki jo je mogoče najti. Od f s«oi Babe je še kakšnih 500 metf^o Človek, ki je prvič v Bagdad v°zi bu reb icZko naSel pravi) pOt. za vsak slučaj čakamo na lffl^lc lišču tudi takrat, kadar ni naj3’ s'o. ljen noben prihod iz Jugosla' \ je,« pravi vodja kadrov5* ud službe v Iraku Ivan Herga. [*ln t^k' Na SCT pripovedujejo £Vf zgodbo: Pride njihov delavec^ -letališče in v tisti gneči zg*! ^ svoje ljudi. Za trg Ali Baba jf’ prv slišal, pa naroči taksi, ki ga pdr tak Ije tja. Ampak kako nap56' pUs Taksist za kak Tehnikin bil^ ni (, niti slučajno ni slišal (Je je(j blizu našega). Ura pa je ena P da) noči. In tako se človek vsedL £er čaka. Čaka uro, čaka dve. P°l! pa zasliši, kako nekje v temi, nej\ gra pišilja nekoga v P.M. »To č.ke rajo biti naši!« si misli, ko ^ i?g] psovko. In bili so naši. Pa tu*" st0] bilding so ga pripeljali. $ Edina sreča je, da je v Ir3* Ur® ogromno Jugoslovanov. In stvo je, da ni medsebojna poip ^ nobeno vprašanje. Tako se H' n-dje znajdejo in kljub vel#1 J SV' : razdaljam, kljub vsem težav- . . vedno nazadnje vsi nekako P ,„j= dejo na pravo mesto. Zanesljivo potovanje je element socialne varnosti Zanesljivo potovanje je eden bistvenih elementov socialne varnosti naših delavcev tu doli, pravijo v Iraku. volj prostora zase, saj morajo spraviti v Irak več delavcev kot mi. &<* , Čista resnica. Ne da se predstavljati, koliko pomeni delavcu tisti dopust,ki mu pripada vsakih šest mesecev. Letni dopusti so komaj minili, a je že glavna tema razprav, kako bodo šli domov za novo leto. Vsak bi bil rad doma za novo leto, čeprav je jasno, da vsi ne bodo mogli iti. »Kdor ima tukaj ženo, ne gre za novo leto domov,« pravijo tisti, ki so sami. In teh je ogromna večina. Toda poročeni imajo doma otroke. Pri potovanjih pa so težave. Pred vojno je letalo iz Beograda v Bagdad šest letal tedensko, zdaj letita dve. Štiri letijo v Damask, toda od tam je 900 kilometrov vožnje čez puščavo. Zveza prek Amana ima svojo dobro in svojo slabo stran. Dobro je to, da med Amanom in Bagdadom ne manjka letal. Težje pa je priti iz Ljubljane do Amana. Treba je prek Zurricha ali Frankfurta in Aten. Novost je Inexov čarter Ljubljana—Aman, ki je prvič priletel 15. septembra in bo odslej vozil vsakih štirinajst dni. tak vol fim file ki so Tal ,ji? bo »Vendar nakup letalskih vozovnic ni 6°, lra skrb,« pravi šef kadrovske službe v Iraku lv ?jr, Herga. »Velike težave so tudi z izhodnimi viz3'! to! Investitor mora 20 dni pred nameravanim od3 lj6| dom vložiti zahtevek za izhodno vizo. Postopaj vSe razmeroma zapleten. Tako se nam je že zgodil0, j |^a smo imeli karto, pa nismo dobili izhodne viz°- kr; tudi obratni primeri so že bili, da smo imeli viz00 ka nismo dobili karte.« saj |t Do 15 dni bivanja v Iraku ni potrebna ne viz3 • dn, prijava. Na letalu dobiš formular, ki ga izpolniš čin je vse. Ko odhajaš izpolniš podoben formular- < sjc potrebujejo Iračani za evidenco. Skratka, nob3^ ty problemov. Če pa ostaneš da!j kot 15 dni, vei^ Zal manj kot mesec dni, je potrebna civilna prija- ni$ rezident departmentu. Kdor pride brez te p rij' w-šestnajsti dan na letalo, ne b< i mogel odpotovati'J lai še sto iraških dinarjev kazni bo moral plačati. 5 * *ei se ni za šaliti. Mi imamo rezervirane sedeže praktično na vsakem letalu, ki leti iz Beograda v Bagdad in obratno' Inexov čarter je zakupila SCT, si pa obetamo, glede na naše sodelovanje, da bomo lahko pristavili pisk rče k. Tako vsaj pravijo ljudje, ki se s tem ukvarjajo. Toda zaenkrat so imeli SČT-jevci komaj do- Za bivanje nad mesecem dni pa je pol , sebno dovoljenje, rezident karta, ki jo je daljšati vsako leto. Tu imamo mi še posel: ker je treba delavca prijrfvisi v 24 urah o Letalo iz Beograda pa prihaja ob četrtki: 23. uri, naslednji dan, petek, pa je pro« -bno V vit te. treba L dj, ie' tež3! gr: nrib0'- de •ei ian- A K^Rl NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU & Začeli smo pustolovsko, danes nam mnogi zavidajo, kar imamo y°dja tehnične službe v Iraku . as° Vidic ima za sabo dobra štiri cta dela v Iraku in je tako rekoč 'Va zgodovina našega razvoja dobila, bi rekel, neslutene dimenzije. Okrog julija 1979 smo pripravili desetletni program na- __________ _____o_________vJ stopanja IMP v Iraku in iz tega se tani doli. je tudi rodil Abu Greib kot dol- 8Res sem prvi operativni člo- goročna investicija. Ker takrat ni ®k, ki je prišel sem doli. To je bilo denarja smo morali preseliti 10 8. avgusta 1977. Dobro se Haninim, kako so me poklicali z °pusta domov. »Ti, imaš čas?« je vprašal vodja projekta 1lran Gomol. i, *Iniam, kaj pa je?« »Greš v F^k?« »Grem.« Pa sem šel. *n kako je bilo? . ^Takrat je bilo bolj divje. Res £e’ da so nekateri naši ljudje že la dol, ko so se dogovarjali in ato februarja 1977 podpisali PP8°dbo za gradnjo tovarne. "*p je že prej delal tudi na to-yaP°i papirja v Basri, kjer smo '** kooperant Sulzerja. Vendar Pa je bilo vse nekaj drugega za-Ced dela na veliki tovarni tako fek?č iz nič. In vedeti morate ,U, to, da tudi Irak takrat še ni H '* tak, kakršen je danes. Razvoj ie bil strahovito hiter. Verjetno 23 naše ljudi čisto nerazumlji-°> kako tiitro napreduje. leteL..^0 sem prišel sem zjutraj ob vpr<š b na Bagdadsko letališče, se ,(,virc. dobro spomnim, kako sem del*f NbreJ mislil, da mi motor piha v . iVlif j y°- Toda potem sem videl, da avare p'st° zares 45 stopinj ponoči, I hiš%b ^'rih zjutraj. Potem sem šel v ArV'°tel’ v Rumailo, kjer smo nato snovali dva meseca. Bil sem Čez tri dni so prišli Tehni-,ln> ljudje — preddelavec in Ml .Pediter Mahkovec. Čez pet dni H |e Prišel Prijatelj s skupino mon-'erjev za vodovod. Tudi on je še , adno v Iraku. Električarje smo ga p Pobrali v Basri. Imeli smo avto in icf\ ',Cer sem najel lado, ki pa nam je 7d .''Oraj vsak dan crknila. In tako ietr i ’ Ljudje po ves dan niso nič na i dai ' 2jutraj so se, koliko se je iCdc' j °> nazaj tr ko vali v hotelu, zve-Pot£r D r Sm° spet jedli v hotelu, vmes nek" p..kakšno čorbo v šotoru na o nbišču, ki smo jo nosili z ne--0 slf j ®a drugega gradbišča. Kako je tudi 8 edalo to kosilo v šotoru pri 50 jP'njah, si lahko mislite.« i ur" . aJ ste potem začeli bolje A ) m1' Prehrano in stanovanja? n esreča našega prvega grad- 0011,1 tnSCa ie bila slaba kuhinja. Uniš-se V. p.r'sti ki je upravljalo s to kuhi-etiM Sg°’ je bila edina organizacija, ki, ža, ji,'e s tem ukvarjala v Iraku na io P1 jugoslovanskih v0,rat Je bilo u,naStVo zaradi gradbiščih. Že veliko nezado-hrane. Bilo je e so se stalno 1(1 n.jali- Prihajali so novi ljudje, t Sq nis° bili kvalificirani. Zidarje 1'a/'astavljali za delo v kuhinji, bo f3* smo začeli razmišljati: Če ir,. Mp kdajkoli še nastopal v i lvjj žjr U’ bomo skušali sami organi-iir t0vv Prehrano in nasploh zago-odP* ije’. delavcem čimboljše živ-pekj Ske Pogoje od stanovanj do ilo.j . spremljajočih objektov, iz«-' krat *tUc" barake, -ki smo jih ta-kaj|lrtleli’ niso najboljše. Ža tu-San ^e .razmere imajo premalo j Tu]|aarri*b prostorov in tušev. rnih dn Se človek mora dvakrat Š ip, činP n° stuširati že zaradi vro-ln Prahu. Tudi tistemu, ki Č tu^g ne da kaj dosti na čistočo, je zakij tuš ogromno vreden. Po m. lUcku tega objekta najprej velik° dobili nobenega novega i 'ali nega objekta, pač pa smo de-'• Zen K Ve^.gradbiščih daleč nara-vitj’ jer je bilo še težje zagoto-te, Prirnerne življenjske razme- > dj«fni'ar je modro vodstvo po-: graja :takrat sklenilo, da se začne dei Abu Greib kot center vse f tero ip h-?’ IMP v Iraku, za ka-J bilo takrat že slutiti, da bo barake z gradbišča, kjer smo delo končali, v Abu Greib. Pa tudi družbenega standarda nismo mogli urediti, kot bi želeli. Kupili smo kuhinjo in jedilnico, kot sta še danes in eno garsonjersko barako. Iz naše ideje o nekem družbenem standardu spet ni bilo nič, ker je zmanjkalo denarja. Lani smo videli, da so spet nove možnosti za več poslov. Takrat smo dobili zeleno luč za razširitev Abu Greiba. Toda na nesrečo se je začela vojna. Začasno smo prekinili delo, umaknili 110 naših ljudi in takrat ni bilo misliti na širitev Abu Greiba. V začetku smo bili celo tako črnogledi, da smo mislili, da bomo morali vsi iz Iraka. Potem se je situacija umirila. Investitorji so zahtevali, naj z Sašo Vidic. deli nadaljujemo in zagotavljali, da ne, bo motenj. V začetku letošnjega leta so se začeli vračati monterji, odprli smo vsa gradbišča in začeli delati s polno paro.« Od kdaj pa je naš bilding? »Ker je imel IMP mnogo dislociranih objektov in ker je za mnoga opravila nujno, da jih imaš v mestu — mislim, blagajno, računovodstvo in podobno, smo se z SCT sporazumeli, da kupimo bilding za spremljevalne službe, ki morajo delati v mestu in za ljudi, ki so prihajali sklepati nove pogodbe. Mi operativci smo bili itak na gradbišču. Kasneje smo morali službe še razširiti in tako smo novembra 1979 kupili še ne bilding, ki še ni bil dokončan in smo ga sami končali, vključno s pleskanjem, kar se lepo vidi, da smo delali sami. Pohištva je nekaj še iz barak. Morali smo se reorganizirati, kajti zdaj ne delamo enega, pač pa devet projektov.« Res je, da nimate telefona na nobenem gradbišču. Toda glede na tukajšnje razmere se mi zdi, da si je IMP vendarle dobro opremil. »Ja, res je. IMP je torej odlično organiziran. To je zasluga naših doma, da so nam to dovolili. Ta organiziranost sicer povečuje režijske stroške, vendar pa je jasno, da potrebujemo dobro organiziranost, če hočemo tu dobivati nova dela. Res je tudi, da nas drugi včasih v nekem smislu izkoriščajo, ker jim nudimo razne usluge — od prevajanja, telefonov, telexa, do avtomobilov.« Da spremeniva temo, mi za konec pojasnite ta paradoks: Iračani očitno zelo cenijo Jugoslovane pa vendar imajo naši ljudje, tudi tisti, ki so tu že zelo dolgo, bolj malo stikov z njimi. Kako to? »Iračan te bo zelo težko povabil v hišo. Ne vem, zakaj je tako. Ali so to navade, morda tudi verska tradicija. Biti moraš zelo tesen prijatelj, da te bo povabil domov. Pri poslovnem delu pa je zelo težko ustvariti pristne stike, kajti za Arabce je velika razlika, ali si intimni prijatelj ali poslovni prijatelj. Sicer pa drži, da nas imajo Iračani radi. Včasih je bilo to še bolj izrazito, kajti med tem časom se je Irak vendarle zelo hitro razvi- -jal. Zlasti v začetku so bili zelo odprti in so sprejemali vase vse, mi Jugoslovani pa smo bili prvi narod, ki se jim je približal. In sploh je še mentaliteta zlasti pri ljudeh in drugih republikah po- -dobna, tudi vera jih zbližuje. Vendar to še vedno ni vzrok, da bi nas vabili domov. Kar se tega tiče so zaprti, čeprav so po drugi strani zelo odprti in prijateljski. Lažje je na vasi. Tam še vedno vabijo naše delavce v svoje blatne hiše, ti dajo za piti in jesti, malo vode in riža ti nasuje v pest. V mestih pa tega ni.« Abu Greib. Salame v Iraku ni za dobiti Naša baza v Abu Greibu je za nas zlata vredna. Tu je centralno skladišče materiala, tu je delavnica, pa razni servisi od avtomehanika do pralnice. Skratka, v Abu Greibu ima IMP postojanko, ki nam precej olajšuje delo v Iraku. Toda to ne pomeni, da problemov ni. Abu Greib namreč še ni dokončan. Zdaj živi tam okrog sto ljudi. Končujejo dve novi baraki, v katerih bo prostora še za 60 ljudi. Prostorska stiska bo s tem malo omiljena. Pravkar končana Trimo hala, v kateri je ambulanta in dvorana za sestanke in družabno življene, je tudi velika pridobitev. Prebivalci Abu Greiba namreč najbolj pogrešajo možnosti, da bi se v prostem času ukvarjali s športom, da bi kje posedeli, imeli knjižnico ali kaj podobnega. »Vzrok težav je ta, da je Abu Greib še v izgradnji,« pravi upravnik naselja Stane Kavčič. Delovati je sicer začel lansko pomlad, vendar bo treba še marsikaj narediti. »Toliko dela imamo, da skoraj ne vemo, kje naj začnemo — ali naj prej poskrbimo za streho in potem za rekreacijo ali obratno. Načrtovano je vse. Letos imamo v načrtu, da bomo naredili igrišče za mali nogomet. V družabnem prostoru v Trimo hali bomo postavili mize za biljard in namizni tenis. Eno mizo za namizni tenis imamo tudi že zdaj v stanovanjski baraki. Imamo tudi bazen. To je sicer požarni bazen, vendar smo ga opremili, da se lahko ljudje tudi kopajo.« Kako pa sicer živite tu na Abu Greibu? »Imamo pač iraške probleme.« Kakšni pa so iraški problemi? »Na primer pomanjkanje vode. Zmanjkuje elektrike. Če tega zmanjkuje, je težko. V začetku se je dogajalo, da smo bili po pet ur brez elektrike. Potem smo postavili agregat, tako da je vsaj v kuhinji elektrika vedno zagotovljena.« Ali nimate dovolj močnega agregata za celotno naselje? »Imamo, vendar je pokvarjen in čakamo na rezervne dele.« Kakšne pa je sicer življenjski standard v barakah? »Vsi fantje, ki prihajajo k nam, pravijo, da imamo najboljše naselje v Iraku. Vse sobe so klimatizirane. V njih spijo po trije ljudje ali celo samo dva. Izjema so le konice, kadar prehodno prenočujejo delavci, ki Slane Kavčič. gredo potem na druga gradbišča.« Kako pa je s hrano? »Čedalje težje, moram reči. Od marca, ko sem prišel v Irak so težave vedno hujše. Ni sicer tako, da bi se zaostrovalo iz dneva v dan, toda v času šestih mesecev je razlika občutna. V glavnem zmanjkuje sadja in zelenjave. Problem zase so suhomesnati izdelki. Teh v Iraku sploh ni dobiti, saj vemo, da muslimani ne jedo svinjine. Doslej smo te izdelke skušali dobiti pri jugoslovanskih organizacijah, ki imajo v Iraku več svojih delavcev in svoje kuhinje. Vendar tudi njim teh artiklov primanjkuje, zato bomo morali najti drugo rešitev.« Kako pa kupujete? Ali barantate? »Nabava je moja dolžnost, pomaga pa mi šofer Hana, Iračan. Seveda se baranta, ampak le takrat, kadar je blaga dovolj. Če ga ni, potem moraš plačati, kar prodajalec zahteva.« Imajo državne ali zasebne trgovine? »Večinoma kupujemo v zasebnih. Kupujemo v trgovinah in na tržnici. Tržnice so tukaj zelo majhne, tudi higiensko niso najboljše.« Kako pa se pogovarjate z Arabci? »Prevaja mi Hana. Takrat, ko je bil deset dni na dopustu, pa sem moral nabavljati pač sam.« Vam je uspelo? »Mi je, čeprav ne znam arabsko. Nekaj arabskih besed vendarle znam, nekaj pa se da pogovoriti po angleško.« Naš billding v Bagdadu. Novi bilding, ki ga nameravamo kupiti. Imenujejo ga Petrol bilding, ker je v bližini bencinska črpalka. a ________________________________________________________________________________________________OKTOBER iSgOB PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKl^S Tu delamo, dokler delamo in končamo »V pol leta, kar sem tu, je prišlo 130 tovornjakov z materialom.« . Abu Greib je naše osrednje skladišče materiala v Iraku. Delamo namreč na vrsti manjših objektov, ki ne morejo imeti svojih-skladišč. Na večja gradbišča vozijo tovornjaki naravnost, razen če je tovor kombiniran. V tem primeru zavijejo na Abu Graib, kjer material sortirajo in ga nato razpošiljajo na prave naslove. Janez Korenčan je šef skladišča Abu Graib in torej človek, ki ima v rokah občutljive niti oskrbe z materialom. Razdalje so velike, dobava je neredna. Verjetno so tudi konice. Koliko tovornjakov je največ? »Zgodi se, da jih pride deset, tudi petnajst na dan.« Koliko ljudi razklada? »Štirje.« Vam ob konicah kdo priskoči na pomoč? Včasih je treba improvizirati Avto je v Iraku nepogrešljiv. Treba je voziti material na gradbišča. Na manjša gradbišča, kjer ni naselij, vozijo tudi delavce. Večja gradbišča so spet tako ogromna, da ni mogoče peš z objekta na objekt, pač pa se vozijo monterji z džipi ali vsaj mopedi. In nenazadnje je tudi sam Bagdad tako velik, da brez avtomobila v njem nič ne opraviš. Tako imamo v Iraku 70 avtomobilov — od tovornjakov, džipov do limuzin. In vsa ta vozila so stalno na cesti, zato si lahko mislimo, kako pomembno je dobro vzdrževanje. Zelo nerodno je namreč lahko, če ti odpove avto sredi puščave. Da bi rešili te probleme, so v Abu Greibu organizirali avtomehanično delavnico. V delavnici so trije možje avtomehaniki, avtoelektričar in avtoklepar, ki imajo vedno polne roke dela. Vsi vozniki priznavajo, da so včasih sposobni narediti čudeže. In niso niti redki primeri, da popravljajo avtomobile tudi voznikom drugih jugoslovanskih organizacij v Iraku, da o primerih, ko so reševali iz zadreg voznike tovornjakov, ki vozijo material iz Jugoslavije sploh ne govorimo. Jugoslovanski vozniki dobro poznajo Abu Greib in prihajajo sem, kadar imajo težave bodisi, da jim nagaja motor, pa tudi, če imajo prometno nesrečo ali kakšne druge probleme. Pogovarjali smo se z Marjanom Medičem,' ki je na Abu Greibu od julija. Prej je bil vzdrževalec pri Kurivoprodaji, pa so ga dolarji premamili v Irak. V Kurivoprodaji, pravi; je bil slab zaslužek. Koliko avtomobilov popravite dnevno? »Kolikor jih pride.« In koliko jih pride? »Štiri, pet, tudi šest. Delamo od šestih zjutraj do šestih popoldne, če je treba, pa potegnemo še zvečer.« Kako se tu dobijo rezervni deli. »Bolj težavno.« Ravno takrat, ko sva se pogovarjala, je imel razdrt reduktor in motor. Kolega je šel po rezervne dele. In kaj naredite, če rezervnih delov ne dobite? »Moramo se znajti. Kakšno stvar moramo popraviti kot pred dvajsetimi leti, ko se rezervnih delov tudi pri nas ni dobilo. Malo improviziramo, kakšen del tudi naredimo sami. Tako sem zadnjič na roko zbrusil motorno gred. Ojnica je bila povsem uničena. Praktično bi moral delati generalno, pa sem zbrusil gred, da ni bilo stroškov, pa še avto je bil hitreje usposobljen za vožnjo.« Kaj pravite, ali ljudje tukaj bolj uničujejo kot doma ali manj? »Precej bolj jih uničujejo.« Je to posledica slabih cest, puščave in drugih objektivnih vzrokov, ali so krivi ljudje? »Precej so krivi ljudje sami. Avtomobile dobivajo tudi taki, ki zelo slabo vozijo. Nekaterim je tudi precej vseeno, kako vozijo, ker avto ni njegov. Vozniki tovornjakov svoje avtomobile precej bolj pazijo.« Tukaj ste od julija. Pravijo, da po treh mesecih človek tu doli dobi krizo. Ste vi že v krizi? »Ne.« Zakaj ne? Ali ne potrebujete pomoči? »Tukaj ima vsak svoje delo. Ni ljudi, da bi jih lahko preusmerjali. Če bi razkladali, bi manjkali nekje drugje. Moramo pač mi potegniti, dokler delo ni opravljeno.« Na Abu Graibu so štirje tovornjaki, ki vozijo material naprej. Je to dovolj glede na razdalje do naših gradbišč? »Bolje bi bilo, če bi imeli več tovornjakov. Nekatera gradbišča so zelo daleč. Šoferji naredijo tudi 1100 kilometrov dnevno. Vsak prevozi na mesec povprečno 13.000 kilometrov. Mi pa jim tudi pomagamo tako, da vstajamo zjutraj eno uro prej in je tovornjak ob šestih že naložen in pripravljen na vožnjo.« »Ne, nisem.« In zakaj niste v krizi? »Kar se krize tiče, je pomembno, s kakšnimi obeti je šel človek v Irak. Jaz sem se že prej pripravil. Vedel sem, kakšna je situacija. Že vnaprej mi je bilo jasno, da tukaj nimam kaj dosti pričakovati, pač pa je najbolje čimveč delati, ker s tem se zamotiš. Zvečer pa kaj prečitaš in čimmanj misliš na dom.« Promet je gost, nekateri vozijo zares divje. Je dosti nesreč? »Moram reči, da naši vozniki tovornjakov niso imeli še nobene.« Nekatere stvari nabavljamo tudi tukaj. Katere? »Težko delo in veliki problemi so za človeka svojevrsten izziv« Franc, Slavi in Ksenja Zajc so ena izmed družin, ki stanujejo v našem bildingu. Oče je vodja priprave dela na Abu Greibu, mamica blagajničarka, Ksenja pa šolarka. Zdaj hodi v drugi razred. Ksenja pravi, da je v šoli dobro. Računajo, pojejo, učijo se angleščino. Pouk na mednarodni šoli v Bagdadu je v angleščini. Pa vendar, ali je težko otroku, da se vključi v šolo. Ste Ksenjo pripravljali, jo učili angleško že doma? Slavi: »Ne, angleško ni znala nič.« Vrhu vsega je izbruhnila vojna, pa sta Slavi in Ksenja odšli domov in se vrnili šele januarja, ko je bilo pol šolskega leta že mimo. Kljub temu je Ksenja nadoknadila zamujeno in končala prvi razred. čakajo na avto, da se peljejo v šolo, po večeru jih lahko vidiš, kako se podijo po stopnicah, Schweigerjev Lukec, pa Ksenja in drugi. Ampak njeni pravi prijatelji so doma. Slavi: »Šola tukaj je lažja. Bojim se, da bo imela doma težave, ko se bo vrnila.« Kaj pa počnete v prostem času? Franc: »Čez teden prostega časa praktično ni. Sem ves dan na Abu Graibu in se vračam domov zvečer. Včasih zaigramo zvečer nogomet.« Franc: »Enkrat, dvakrat mesečno.« Torej Irak ni tako zanimiv, kot ste pričakovali?« Slavi: »Tiste zanimivosti, ki jih ima, hitro vidiš. Pol leta imaš dovolj, da si jih vse ogledaš. Potem je enolično. Nimaš kaj početi. Koliko časa bosta še tu? Salkc Franc: »Planiramo še nek^jalec leto dni.« ega ni Slavi: »Še malo manj.« higf ( Franc: »Jaz bom morda Wui, da mesec potegnil. Žena in hčerilločil bosta šli pa domov, da bo Kseftnjjj hodila v tretji razred že domiakšni »Morda v drugega,« priljev i Slavi, čeprav se Ksenja jezi tč. N-noče nič slišati o tem, da bi še £U, nad krat hodila v drugi razf* dipl, Ampak tam doli začno otr<> šolo leto dni prej in morda sel, lažje vključila v slovenski pdCgi, če bo en razred ponovila, pa tiL tako bo enako stara kot sošoC 1 s‘ Skratka, to je vprašanje, ki ga' 35 treba še premisliti.' , V Jr Vam je kdaj žal, da ste pTOte ai sem dol? olje p Franc: »Ne.« l se r Slavi: »Meni pa je.« Franc: »Ona se težje prilag1 *Od ittidc VB, Bec Zajčevi. »V glavnem tisti material, ki ga je treba dodatno vgraditi in ni bil predviden v projektu, če ni časa, da bi ga pripeljali od doma. Nato tisti material, ki ni dovolj kvaliteten. Jugoslovanske litoželezne cevi, na primer, niso dovolj kvalitetne, da bi jih investitor sprejel. Zato litoželezne cevi nabavljamo tukaj.« Slavi: »Zdaj že precej razume angleško. Ne sicer še vsega, ampak dovolj za šolo.« Kako pa se spravi otroka na to mednarodno šolo? Slavi: »Zelo težko. Mi smo jo vpisali takoj, ko smo prišli sem. Bila je na waiting listi, ampak če ne bi bilo vojne, zaradi katere so mnogi odšli iz Iraka, ali vsaj poslali otroke, dvomim da bi sploh prišla v šolo. Lani sta bila samo dva razreda, letos pa so odprli novo internacionalno šolo in je več razredov. Vendar so še vedno zelo zasedeni. Otroka moraš vpisati vsaj leto dni prej, če hočeš, da pride na vrsto.« Kako pa se je punčka navadila na novo okolje? Težje ali lažje kot vi? Franc: »Ksenja ni imela nobenih težav.« Slavi: »Naša Ksenja se je kar hitro vživela. Prav nič ni jokala, ko je šla prvič v šolo. Drugače so pa otroci tukaj zelo prikrajšani.« No, Ksenja sama pravi, da ji v Iraku ni všeč. Toži se ji po prijateljih. Saj v bildingu ne manjka otrok naših ljudi. Zjutraj skupaj Jaz, ki delam v bildingu, ne grem praktično nikamor drugam kot po stopnicah dol in gor. Razen enkrat tedensko, ko nabavljam. Sicer pa je enolično... Meni se zdi enolično.« Kaj pa bi lahko naredili, da ne bi bilo tako enolično. So možnosti? Franc: »Na Abu Greibu bomo uredili športna igrišča. Za nogomet je velik interes in sami turnirji bi nam življenje precej popestrili. Sicer pričakujem, da bomo to prav v kratkem času rešili, vsaj dogovarjamo se' tako. Zdaj je tu že čez 400 ljudi iz IMP. Zdaj je že možno organizirati kak večji športni turnir, tudi kakšno družabno srečanje. Toda organizacija izletov je pa težja zadeva.« Zakaj? Franc: »Ljudje veliko sami potujejo. Gradbišča imamo po vsej deželi in tako vidiš razne kraje kar sproti. Potem nimaš več interesa, da bi si jih hodil še enkrat ogledovat. Razen tega je poleti zaradi vročine potovanje zelo naporno. Pa še organizacija sama je zahtevna in je ob rednem delu, ki ga ima vsak čez glavo, težko najti še čas, da bi skrbel za tovrstno dejavnost. Lažje bo, ko bodo večja gradbišča. Kljub temu pa so življenjske razmere tu danes bistveno boljše, kot so bile včasih.« Zakaj sta prišla sem dol? Franc: »Tisti običajen razlog: gradiva hišo v Domžalah.« Kaj pa je za vas tukaj privlat«^ nega? Franc: »Ne samo to, da vi1 neko novo deželo. Tudi uv7atn tukaj doli je svojevrsten izziv človeka. Pri organizaciji teU,e, gradbišč imamo dosti večje prfie „ bleme kot doma. Že sama p°vf)kij, zava z Jugoslavijo nam povzrov>gr0; vsakodnevne težave. Dostikf?e ja, se nam zdi, da smo pred nerešlJ)'ege vimi problemi in za človeka javi svojevrstno zadovoljstvo, ”atgj uspeva kljub tako težkim raznolike ram. Sicer je delo na splošno w tu, volj dobro organizirano, takou' ^ kljub problemom na posamezfl1^^ projektih v celoti gleda^iv0j{ uspešno delamo.« toke Ženi je pa žal. Ali je bilo doI70(j. res toliko bolje? Ali ni bil ž(, tudi takrat dosti odsoten? Saj Joti j tudi delal na gradbiščih. 'krh Slavi: »Kar se odsotnosti ti£ :g0(j je bilo še slabše. Tukaj smo v^iabj vsak večer skupaj. Doma pa arhg tega ni bilo.« lovE Kako pa gledajo starši na naesl da ste v Iraku? i>ten Slavi: »Mami je hudo. S^f edinka in tako je sama. Še pl *r sebno dolgčas ji je po Ksenji-1 k pa bila na obisku v Bagdadu, * ki je' vsaj videla, kje smo.« In kaj je rekla? « Slavi: »Tisti teden, ko je bil' se ji je zdelo zanimivo. In tako» pravi, saj ti ni nič hudega.« Torej ji je Irak bolj všeč K vam? Slavi: »Ja.« Marjan Medic v delavnici na Abu Greibu. Z nogometne tekme med reprezentanco Abu Greiba in bild'**A, Navadno zmaguje Abu Greib, čeprav posoja šefom svoje igr* || da bi bile moči bolj izenačene. Prva tekma po dopustih se je kon<^ 10:3 za Abu Greib. NaŽIH v IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU • PRI NAŠIH V IRAKU Dežela bogate tradicije in osupljivo hitrega razvoja 1 alko Bukarič je najboljši pre-icK jalec za arabščino v Bagdadu. ne trdi on sam, to pravijo , i,i On pravi samo: »Ja, slišal u-. 5’da me hvalijo.« Zakaj se je Jf-Pa študij arabskih jezikov ! kot je bilo. V začetku pa 1 b,lo zelo težko. Za mene niti f toliko kot za druge, kajti jaz I111, v arabskem svetu že prej udiral.« jie z Arabci težko navezati hke? sploh ne.« "U Prijazni? *Ne toliko kot Maročani, ven-1 to zelo prijazni. Če bi nas to-u časa zatirale razne druge dr-■pe> kot so njih, dvomim, da bi tako ljubeznivi do tujcev. ' asti so odprti do nas, Jugoslo-toov.« Ij^to tukaj med Iračani prija- . “Imam poslovne prijatelje, to.r pa ne. Zdi se mi, da se držijo zase, da neradi sklepajo in-tota prijateljstva z drugimi.« je za vas v Iraku najbolj ^tornivo? Kaj se splača pogleda- Kako pa je s književnostjo? »Tu so dosegli največ. Tudi iraška sodobna literatura je zelo dobra. Imajo pesmi, romane. Irak je zibelka nove poezije in književnosti. Znan je sodobni iraški pesnik Bejati, ki je bil tudi že večkrat v Jugoslaviji in imamo prevode nekaterih njegovih pesmi. Sicer pa ima arabska literatura bogato tradicijo. Vemo, da se nam je ravno po zaslugi Arabcev ohranila grška filozofija. To je bilo v srednjem veku, ki je za Arabce zlata doba. Takrat so postavili temelje mnogim vedam od matematike, astronomije do medicine. Nato je prišla stagnacija, ki je trajala skoraj 500 let in to je zdaj težko nadoknaditi.« Sicer pa se Irak zelo naglo razvija, kajne? »Napredek je očiten na vseh področjih že v tem času, kar sem jaz tukaj. Leta 1977 si se moral držati za nos, ko si hodil po mestu, Danes so ulice čiste, celo papirčkov ni več. Takrat na primer ni bilo niti nobene restavracije, kamor bi lahko šel kaj pojest.« “Iz zgodovine vemo, da je Irak ^lat^a civilizacije. Babilonska- “Ska kultura, to so začetki člo- vidi^ke civilizacije. Zato se splača jgOlledati Babilon, Ninive, ziv^Jto- Od novejših zgodovin-i t%h spomenikov islamske kul-; pN)e e sta tu Kerbala in Nedšef, da povf,kjL^tovam drugih. Zgodovinarjev spomenikov je v Iraku tiicffe l/tono. Sever je zanimiv, ker rešljiv« Podnebje lažje, ker je več ■ka i‘avj tacije. Toda Irak v primer-Aa^..z drugimi arabskimi drža- Toda ob tem razvoju spet ne moremo mimo ogromnih kontrastov. Na eni strani gradijo v mestu cele nove predele in na drugi strani so nekaj kilometrov iz mesta še hiše iz zemlje. In spet: Pred tako hišo vidiš ovce in koze, zraven pa traktor in popolnoma nov avto, na strehi pa TV anteno. Torej imajo ti ljudje denar, pa vendar živijo v povsem enakih hišah, v kakršnih so morda živeli že pred več tisoč leti. Zakaj? dosti večjem prostoru. Kako pa hodite po mestu, saj avtobusov ni videti ravno dosti? »Mestnega prometa praktično ni. Avtobuse imajo, vendar vozijo na zelo kratkih razdaljah. Če bi hotel z mestnimi avtobusi z enega konca Bagdada na drugi konec, bi porabil najmanj pol dneva. Kajti Bagdad meri približno 60 kilometrov v dolžino in 40 kilometrov v širino.« Da, tudi če upoštevamo, da ima okrog tri milijone in pol prebivalcev, je dosti večji, kot evropsko mesto, kjer živi isto število ljudi. Toda kako torej greste v mesto? »Z avtomobilom. Brez avtomobila tu ne opraviš ničesar.« Kako pa je s parkiranjem? »Do pred pol leta ni bilo nobenih problemov. Avtomobil si lahko pustil praktično kjerkoli in šel po opravkih. V zadnjem času pa so uvedli stroge kazni, tudi do 30 iraških dinarjev samo za napačno parkiranje. Parkiranje je prepovedano v vseh glavnih ulicah. Parkirišč ni. In tako je res težko. Zgodi se, da moram iti tudi tri, štiri kilometre od kraja, kjer lahko parkiram do tja, kjer imam opravke. Razen tega je Bagdad veliko gradbišče. Gradijo ceste, nadvoze, tudi kanalizacijo, pripravljajo se na konferenco neuvrščenih, ki bo prihodnje leto. Širijo ceste, rušijo stare četrti.« Rešitev bi bila podzemna železnica. »Mislim, da imajo načrte že pripravljene. Pred kratkim je predsednik vlade povedal po televiziji, da bodo gradili mesto. Ne vem pa, kdaj bodo začeli.« Kako pa je z religijo? »Muslimanska vera, zlasti šiitska, je tu še zelo močno zakoreninjena, čeprav državna oblast vere seveda posebej ne podpira. Če pogledamo vojno, na primer, pripisujejo svoje uspehe vlogi Baas partije, ne pa religiji, kot na drugi strani Iran. In ravno tako velja za ves napredek. Po drugi strani pa politika ni protireli-giozna. Po izbruhu vojne celo opažam znake, da so do religije bolj naklonjeni, o čemer govore « Mislite iezfl'1'o^3- Poglejte Jordanijo, Ma- Mk 6 z80(tovinske spomenike in J0d° razvijajo turizem nasploh! 1 (".e z^ Prednost Iraka je v tem, da Saj iotj® 0 k°gat, da se razvija v ce j;,,1* zanesljivo bo sčasoma po-i ti 5* tudi za večji obisk svoiih i tidjon. tudi za večji obisk svojih o vSjL,?vinskih spomenikov. V pa SV °nu, na primer, lahko vidite i0ve°toge, kako raziskujejo na I(ihe® Ptodele tega zgodovinskega »Drži, Ni res, da bi bili ljudje v teh hišah iz zemlje brez denarja. Vsak ima v žepu 30 ali 40 naših tisočakov. To je vprašanje zavesti. Poglejte, Irak se je začel razvijati tam nekje okrog sedemdesetega leta. 1972 so podržavili nafto. Torej je za njimi komaj deset let razvoja. Oni ne gradijo le tovarn, cest, šol mest. Skrbijo tudi za splošen razvoj. Tako imajo tečaje, da bi naučili ljudi brati in pisati. Do lanskega leta so vse ljudi, mlajše od 45 let naučili brati in pisati. To so ogromni dosežki. Videl sem tudi, kako gradijo cele nove vasi od hiš do šol in vseh drugih spremljajočih objektov.« jtoklf HUrnem smislu. Sami ste ’ da je tu vendar zibelka civi- Če primerjamo Bagdad z drugimi mesti, se mi zdi da se širi na ; bil1 ko" « Razpis TOZD Inženiring izvoz—uvoz vabi k sodelovanju za potrebe delovne enote v Alžiru T pomočnika vodje delovne enote T tajnico 2a opravljanje del in nalog pod točko 1. se zahteva: " stroini ali elektro tehnik z večletnimi izkušnjami na operativnem področju montažnih programov IMF -> Zaželeno vsaj delno poznavanje francoskega jezika končana ustrezna šola administrativne smeri z nekajletnimi izkušnjami znanje francoskega jezika i^ovno razmerje v TOZD Inženiring se sklene za čas p ‘•Janja del v Aižiru, tj. predvidoma 15 mesecev, v'osnje sprejema kadr.spi. služba DO IZ1P 15 dni po objavi Saiko Bukarič. razni obiski, ki jih prenaša televizija. Namen tega je verjetno strniti vrste ljudi za vojno. Stranka Baas kot taka pa seveda ni religiozna stranka. Je socialistična stranka, ki skuša najti takšno pot v socializem, ki bi tej državi najbolj ustrezala.« Vendar imam občutek, da je v Bagdadu relativno malo džamij, zlasti, če upoštevamo, kako ogromno je to mesto. Tudi če ga primerjamo s Sarajevom, se mi zdi, da je v Sarajevu več džamij. »To ne drži. Pač pa gradijo mnoge džamije brez minaretov. Nasploh so tu džamije manj okrašene, razen največjih in zgodovinskih, ki so zares lepe. Mnoge džamije pa so čisto kot navadne hiše. Zato se vam ne čudim, da tu ne vidite džamij, čeprav so, kajti kdor ne pozna mesta, jih lahko spregleda.« V mestu se vojne skoraj ne čuti, če izvzamemo zatemnjenje. Je to res ali samo napačen vtis? »Zdaj se vojno res manj čuti. V začetku je bilo huje, ko je bil Bagdad neposredno ogrožen z bombardiranjem. Toda Iračani so si prizadevali, da dalje normalno delamo, kot da ni vojne. Toda tudi danes, ko res vse teče domala normalno, se vojno čuti. Nekatere institucije so prazne, nekatera dela so ustavljena, ker ni delavcev. Še bolj pomembno: Med Iračani je prisotno vojno vzdušje, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Toda kdor je v stikih z njimi, vidi, da je to vzdušje prisotno. Kar se tiče živil, sadja in povrtnine, pa tudi cigaret — tega se mi zdi, da je celo več kot pred vojno.« Vroče, vendar zdravo podnebje - Ana Džaja je medicinska sestra na gradbišču tovarne, ki jih gradimo skupaj z-Gradisom. Je Dalmatinka, navajena vročine, bila je v Libiji, zna malo arabsko, zna angleško, doma se ji je ždelo, da zasluži premalo, pa je prišla k nam v Irak. Kakšni problemi so na takšnem gradbišču? »Precej stvari je potrebnih in to že pri sami organizaciji gradbišča. Lahko rečem, da je bila tu napaka že na začetku, čeprav je vzrok objektiven. Ko so pripravljali gradbišče, ni mogel nihče vedeti, da bo treba dela prekiniti zaradi vojne, zato pa potem nadaljevati s toliko hitrejšim tempom. To pa pomeni, da mora biti v naselju več ljudi, kot smo načrtovali in zato ne bi bilo dobro, če bi drugje naredili podobno.« In kakšne posledice ima to? »Preveč ljudi je na premajhnem prostoru, to pa ni dobro. V majhni sobi so štirje, ponekod celo pet delavcev. Če pa človek nima dovolj prostora za bivanje, nastajajo težave. Eni kadijo, eni pijejo, drugi hočejo mir, hočejo počivati. V naših naseljih moramo to upoštevati in zagotoviti delavcem več prostora, kajti tu se dela pod zelo težkimi pogoji, ljudje potrebujejo počitek, saj težko prenašajo podnebje, posebno Šlovenci, ki niso navajeni na tako podnebje. To je tako, kot da bi presadili rastlino s Triglava na Brač. Meni, recimo, je lažje. Sem Dalmatinka, od rojstva sem navajena na vročino in bila sem tudi v Afriki, pa se mi zdi, da je tu sicer res vročina, vendar je zrak topel in je mnogo bolj znosno kot recimo v Bahreinu ali Kuvaitu.« To kar ste navedli na začetku, so bolj socialni in psihološki problemi. Kakšne pa so bolezni, ki se pojavljajo na tem koncu sveta? Kmetje so nas podili z vilami Alojz Prijatelj je naš veteran v Iraku. Prišel je leta 1977 pripravljat gradbišče za našo prvo tovarno, ki smo jo gradili v Iraku. »Prišli smo z materialom in monterji. Jaz sem bil na samem začetku, par dni -za Sašo m Vidicem, ki je bil šef montaže. Potem so bili gradbinci in prevajalka, sedanja Vidičeva žena.« In kako je bilo? »Ja bile so njive. Kmetje so nas malo tudi z vilami podili, ker smo morali s traso čez njihove lubenice. Pšenico pa so ravno takrat poželi. Bilo nam je seveda težavno v tej vročini, Hude preglavice so nam delale mravlje, in sicer rdeče, ki so pikale kot za stavo. Razsajale so tudi razne bolezni.« Ko zdaj odhajajo naši ljudje v Irak precej dobro vedo, kaj jih tukaj čaka, saj je vIMPže kar precej ljudi, ki so tukaj delali! »Mi smo o Iraku bolj malo vedeli. Jaz sem povprašal pri Radu, pri njihovem zdravniku, kajti oni so bili že prej tu doli. No in ta zdravnik nam je svetoval, kje naj jemljemo vodo, kako naj živimo. Svetoval nam je, naj čimveč pijemo. Dal nam je tudi razne tablete. Opozoril nas je, da nas bo bolela glava, če bomo preveč na, soncu. Toliko smo pač vedeli in tako smo delali. Delati smo začenjali zgodaj, preden se je zdanilo smo svetili z reflektorjem, da smo raznosili cevi.« Tovarna, ki ste jo zgradili velja za zelo uspelo delo. »Ja, bilo je zelo uspešno delo, čeprav smo imeli tudi težave, predvsem z materialom. Moram pa reči, da so bili tisti ljudje zares dobri ljudje. Zbrali smo take ljudi, ki so Alojz Prijatelj. radi dobro zaslužili, na kar šobile tudi pripombe v podjetju, so pa znali dobro delati in tako smo delo uspešno zaključili. Mislim, da je bil to velik aspeh.« Tukaj ste dobra štiri leta. Koliko se je v tem času spremenil Irak? »Med letom 1977, dol smo prišli v začetku avgusta, v tem kako so oblečeni, vidi se najjro-metu — takrat so bile ceste še brez črt, nobenih zeber ni bilo, v Bagdadu je bil en sam samafor — danes vidite, da je to povsem evropsko mesto, da ne govorim o umazaniji, ki je bila. Skratka, povsod je očiten velik napredek.« Nato je Alojz Prijatelj šel za mesec dni in pol domov, pa se vrnil in postal vodilni monter na gradbišču, ki ga vodi Lojze Podlogar. In tam je delal, ko se je začela vojna z Iranom. Kakšen je bil začetek vojne? »Dvajsetega septembra je bil prvi alarm. Moram reči, da so se naši fantje v začetku kar malo zafrkavali, ko smo hodili v zaklonišča pod betonske plošče. Povedali so rvam, da v petnajstih minutah po alarmu pride letalo do Bagdada. Vsak je čakal tistih petnajst minut, potem smo šli ven, ker smo vedeli, da so leteli drugam in je fante zanimalo, če bodo kaj videli. No, enkrat smo takole stali tam zunaj, pa kar naravnost prihrumita dve letali, vsako po eni strani. Eno se je komaj izognilo dvigalu na gradbišču. Takrat se je začel dvigati prah. Šli smo v zaklonišče, oziroma popadali po tleh. To je bil prvi udarec, ki smo ga doživeli. Takrat je padel v naselje kos rakete, vendar ni bil nihče poškodovan in tudi škode ni bilo.« Kaj pa naslednje dni? »Čez par dni je bilo še hujše. Takrat so z raketami obstreljen vali letališko stezo v soseščini in uničili nekaj iraških letal. Takrat so tudi odločili, da se dela za nekaj časa prekinejo.« In za konec: Zakaj ste toliko časa tu doli, ob tem ko se mnogi pritožujejo, kako hudo je tukaj? »Takole pravim, da nekje pač moraš delati. Drugič pa me veže še to, da sem nekaj zaslužil in začel graditi hišo pri Cerknici, pa je zdaj ne morem pustiti na pol dokončane.« Ana Džaja. »To podnebje je takšno, da ni infekcij. Temperature so od marca nad 40 stopinj v senci. Bakterije pa ne živijo tam. kjer so visoke temperature. To je zelo pomembno, ker bi bilo res hudo, če bi imeli še nevarnost infekcij glede na poškodbe, ki se dogajajo na gradbišču.« Delo na gradbiščih v Iraku je zelo intenzivno. Ali je zaradi naporov, utrujenosti in vročine tudi več poškodb? »Na našem gradbišču se lahko pohvalim, da bi lahko bili mogoče vzor drugim. Med seboj smo zelo tesno povezani, delamo v bistvu kot bi bili ena sama velika družina. Tako med gradbenimi delavci, niti našimi niti iraškimi nismo imeli nobene zares hude nesreče. Bile so manjše zadeve, posledica neprevidnosti samih delavcev pa tudi nepozornosti šefov in vodij skupin, ker niso zagotovili rokavic in druge primerne opreme. Pomembno vprašanje je tudi vzgoja ljudi. Nekaterim je težko dopovedati, da se morajo za delo primerno obleči, glede na to, da so na gradbišču žeblji, črepinje in da imamo v teh krajih tudi kače, škorpjone. No, glavno je, da se ves čas ni zgodila niti ena težja nesreča. Bila sta morda dva preloma, nekomu je padla opeka na glavo, a nič ni bilo hujšega.« Zadnji čas pravijo, da je na Bližnjem Vzhodu kolera. Ali je tudi v Iraku? »Kolera je bolezen umazanije in onesnažene vode. Ko ljudje potujejo, jo prenašajo. Če ni stalne mikrološke kontrole vode, lahko izbruhe. Jaz se nisem bala, saj so se naši ljudje vestno odzvali vabilu na cepljenje. Vsak mesec tudi kontroliramo vodo. Za vsak slučaj smo cepili tudi proti tifusu, čeprav ga tu ni. Skratka, za zdaj ni bilo nobenega primera teh bolezni.« Kakšna je vaša ambulanta v naselju? »Imamo ambulanto v kontejnerju, veliko 2 kvadratna metra. To je bolj partizanska bolnišnica, v kateri imam osnovni material, povoje in druge stvari.« Je to dovolj? »Ne bi bilo slabo, če bi bila večja, saj je bilo v naselju včasih tudi 350 ljudi in še kopica gostov. Res pa je tudi, da nam je povsem zadoščala, ker kot rečeno nismo imeli nobenih večjih zdravstvenih težav.« Ob poškodbah pa ste verjetno iskali pomoč tudi pri tukajšnjem zdravstvu. »Da, za večje zadeve, če je treba šivati, na primer glavo, gremo v bolnišnico v Bagdad.« Ali so tu kdaj problemi? »Ne, nikoli jih ni bilo. Jaz grem vedno z delavcem, ki potrebuje pomoč, da povem, kaj bi rada. Imam tudi občutek, da tukaj Jugoslovane zelo cenijo in so nam vrata povsod odprta. V začetku je bilo treba za pregled z rentgenskim slikanjem plačati 800 do 1000 dinarjev, zdaj je urejeno tako, daniti to ni več potrebno. Tudi pri zobozdravniku ■so storitve brezplačne, razen protez. Toda, če se gre v državno bolnišnico je tudi to plačilo minimalno, medtem ko imajo zasebni zobozdravniki zelo različne tarife. Razen tega so mi v bolnišnicah tudi dali informacije, kakšne bolezni imajo oni Znano je. da je v Iraku razširjena tuberkuloza. Verjetno je to, ker živijo v hišah iz zemlje, ki so zelo vlažne. Prehrana je slaba, razen tega pa so ti astenični suhi ljudje predisponi-rani za tuberkulozo. So tudi druge bolezni, toda glede na Afriko, pa tudi naše kraje, jih je znatno manj.« NJ)m O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGA Iz razprave na sestanku predsedstva problemske konference ZK v sozdu IMP Več bomo dosegli z enotnim delovanjem, kot če se bo vsak skušal reševati po svoje Kaj smo naredili v osmih mesecih po problemski konferenci zveze komunistov v IMP? O tem so se pogovarjali 5. oktobra na sestanku predsedstva problemske konference, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ZK tistih delovnih organizacij, ki niso imele svojih članov v predsedstvu problemske konference. Skratka, to je bil pregled, kaj je ZK naredila pri uresničevanju najpomembnejših nalog v okviru sozda. Namen problemske konference pa je bil predvsem ustvariti politično vzdušje za enoten nastop na tržišču, za usmerjanje razvojnega dela, delitev programov, združevanje sredstev za naloge skupnega pomena, za uveljavljanje svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov. Najprej so poročali predstavniki delovnih organizacij. Program samoupravnega preoblikovanja PMI V PMI pravijo, da so teh devet mesecev dobro izkoristili. V skladu s sklepi problemske konference so pripravili program za samoupravno reorganizacijo delovne organizacije. Pri tem so zasledovali težnjo, da mora samoupravna reorganizacija zagotoviti ne le obstoj delovne organizacije, pač pa tudi širjenje dejavnosti s prodorom na tuja Tržišča. S 1. 1. 1982 se bo tozd Inženirski biroji razdelil na dva tozda — Projektiva in Inženirski biroji. Naslednji korak pa načrtujejo za leto 1983, ko se bosta Elektrokovinar Ptuj in Montaža Maribor razdelila vsak na dva tozda in sicer montažo in proizvodnjo. Elektrokovinar ima za to vse pogoje, v Montaži Maribor, ki ima zdaj zaposlenih 60 delavcev v proizvodnji, pa je to odvisno od tega, kako se bo širila proizvodnja. Dogovorjeno je, da bodo iz Elektrokovinarja prenesli nekatere skupne funkcije v delovno organizacijo. Del finančno računovodskih opravil so že prenesli, zdaj bodo s tem nadaljevali in združili tudi nekatere kadrovske funkcije. Z Bliskom mimo misli skupnega jezika S tozdom Blisk nismo našli skupnega jezika, je povedal Janko Siranko, in sicer ga nismo našli zaradi njihovih teženj, da bi ostali zaokroženi. V Blisku pravijo, da je 96 kilometrov od Murske Sobote do Maribora predaleč, da bi združili skupne funkcije. To velja še zlasti za prodajo na domačem trgu. Pri tem je Janko Siranko priznal, da so to poskušali, ko se je Blisk vključil v IMP, vendar drži, da skupna ko- kadrovska zasedba Inženirskih birojev. Rezultat je sklep, da se bo Blisk s 1. 1. 1983 odcepil iz delovne organizacije PMI. Tudi Panonija je v postopku samoupravne organizacije. Zaenkrat še ni opredeljeno število bodočih tozdov. Razmišljajo, da bi kooperacijo organizirali kot tozd, vendar morajo najprej zagotoviti dovolj kooperantskega dela, da bi imel ta tozd materialno osnovo. Prihodnje leto bo torej prehodno obdobje pri samoupravnem preoblikovanju te delovne organizacije. ZK v Klimi Celje je organizirala problemsko konferenco o delovanju samoupravnih organov, zdaj pa pripravljajo še problemsko konferenco družbenoekonomskem položaju. merciala za Blisk ni pridobila kaj prida dela, za kar pa je vzrok tudi šajo najti kooperantsko delo pri drugih delovnih organizacijah v sozdu, pa tudi v regiji in Sloveniji sploh. Imajo tudi program organizacijskih sprememb, s katerimi naj bi zmanjšali režijo in uvedli stimulativno nagrajevanje. Skušajo tudi razviti nove izdelke, saj je jasno, da bodo morali iz proizvodnega programa umakniti tiste izdelke, ki jih ne morejo prodajati in jih nadomestiti z novimi programi. V Emondu so o vseh ključnih problemih razpravljali na problemski konferenci. Komunisti so ocenili, da je potreben odločen poseg, da bi poenotili poslovno politiko v delovni organizaciji in preprečili medsebojno konkurenco med tozdi. Osnovne organizacije zdaj i prelivajo skupne usmeritve v konkretne programe in jasne zadolžitve posameznikov. Ena najbolj občutljivih točk pa je gospodarski položaj v Dvigalu, kjer se tudi po problemski konferenci ni nič premaknilo. Vsi strokovni ljudje imajo občutek, da se v Dvigalu sami premalo angažirajo za zboljšanje položaja in da so tudi komunisti apatični, je povedal predstavnik Emonda. Okrepitev Inženiringa je bila ena od osnovnih ciljev problemske konference, saj je to pogoj za prodor IMP na tuja tržišča. Nihče ne more reči, da Inženiringa nismo okrepili, je dejal predstavnik IZIP-a, toda bistvenega, to je enotnega nastopa, kljub vsemu nismo dosegli. Povedal je tudi, da so sekretarji osnovnih organizacij ZK v IZIP-u razpravljali o načrtovanih predlogih za reorganizacijo sozda, vendar se jim zdi preura-njena. Po njihovem mnenju niti dosedanja organizacijska shema še ni docela zaživela, zato ne razumejo, zakaj zdaj pripravljamo novo. Režije preveč, dobrih strokovnjakov premalo Klimat ima preveč režije, in to čisto administrativne, saj mu obenem manjka visokostrokov-nih kadrov. V delovni skupnosti sozda so uresničili tisti del stališč, ki govori o delitvi dohodka, saj so sprejeli pravilnik o nagrajevanju po delu. V Interni banki ugotavljajo, da v sozdu ni načrtnega združevanja sredstev, da pa ni niti dobrih investicijskih programov. Srednjeročni načrt je preoptimističen. Skrb zbuja tudi dejstvo, da je likvidnost sozda v kritičnih mejah. Dvigalo je pobralo levji delež razpoložljivega denarja, zato Interna banka ne more pomagati drugim tozdom, ki tudi bredejo v težave. Predsednik problemske konference Janez Ocepek je opozoril, da se v sedanjih težkih časih skuša najti vsak na vse načine, tudi mimo usmeritev o specializaciji, kot smo jih sprejeli v srednjeročnem planu. Po njegovem mnenju bi morali v okviru sozda skrbeti za enakomerno zaposlitev. Vprašal je tudi, ali ambicija PMI, da bi se organiziral za nastopanje v tujini ne nasprotuje stališču, da se na tujih trgih nastopa enotno preko Inženiringa. Ponuditi izdelke, ki jih tržišče potrebuje Glavni problem v TIO Idrija je pomanjkanje dela. Komunisti so podprli ustanovitev kriznega štaba in predlagane kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Zdaj sku- Če bi imeli razvoj, nekateri zdaj ne bi bili brez dela Opozoril je tudi, da pri organizaciji razvojnega dela nismo ničesar naredili. Težave pri specializaciji so posledica dejstva, da nimamo enotne razvojne kon- cepcije. Tudi položaj Dvigala, TIO in drugih ne bi bil tako težak, če bi imeli v rezervi alternativne programe. V Promontu se pripravljajo, da bodo prihodnje leto uveljavili svobodno menjavo dela, za kar imajo že pripravljen osnutek normativov. Pripravili so tudi pravilnik o nagrajevanju po delu tudi za režijske službe, ker se jim zdi to edini način za učinkovitejše in boljše delo. Na sestanku je sodeloval sekretar bežigrajskega komiteja ZK Marjan Malešič, ki je opozoril, da moramo prihodnje leto pričakovati še težje pogoje gospodarjenja. Predsedstvi SFRJ in CK ZKJ sta sprejeli usmeritev, da mora Jugoslavija prihodnje leto izcavnati plačilno bilanco, kar bo od vsega gospodarstva ki ima perspektivo in je pomemben za republiko, je dejal Marjan Malešič in opozoril, da je zato pomembno, kako rešujemo svoje probleme. Pri tem je zlasti opozoril na uveljavljanje enotne poslovne politike in na kadrovsko politiko.»To so zadeve, ki šo izključno v vaših rokah in se ne morete izgovarjati na zunanje vzroke niti pričakovati pomoči od zunaj. To morate urediti sami.« terjalo izjemne napore. IMP je velik sistem, Vodilni odhajajo, problemi ostajajo Zavzel se je za večjo učinkovitost, saj se nam zdaj dogaja, da vodilni delavci, naveličani neučinkovitosti, bežijo v Irak ali kam drugam. »Zakaj se Inženiring obrača na tozde in ne na delovne organizacije?« je dejal Ante Jurkovič. je najbolje, če se obrnem kar na vodilnega monterja, kadar hočem rešiti kak problem.« »Zakaj ni možno, da bi imel Inženiring svoje enote v krajih zunaj Ljubljane?« je vprašal Marjan Malešič. »Vedno smo govorili, da morajo kadri za Inženiring prihajati iz tozdov, da poznajo program in da so se z delom že izkazali. Energoinvest, na primer, je prosil, naj mu občina pomaga organizirati inženiring v Ljubljani, ker vedo, da ljudje, ki poznajo to tržišče, ne bodo šli v Sarajevo.« Malešič je opozoril tudi na problem režije, saj imajo nekateri naši tozdi celo več kot polovico delavcev v režiji, kar kaže, da te funkcije niso dovolj zaokrožene v delovnih organizacijah in na ravni sozda. Ker je to edina učinkovita pot! iadnje čase pa že ugotavljam, da Če so nekateri brez dela, drugi ga pa imajo, si morajo med seboj pomagati Med drugim je dejal, da bi morali preveriti tudi, kako najožje vodstvo opravlja svojo funkcijo pri reševanju gospodarskih problemov, kot so v Dvigalu, TIO in kot jih' lahko pričakujemo. »Če so nekateri brez dela, drugi pa ga imajo, si morajo med seboj pomagati. Če sozd tega ne more reševati, ne vem, kakšna sploh je njegova funkcija,« je dejal Marjan Malešič. Nato se je razprava še bolj razživela. Janko Siranko je menil, da mnogi problemi, ki nastajajo v IMP izvirajo iz dejstva, da nismo razčistili pojmov, kakšna naj bo vloga tozda, delovne organizacije in sozda. Po njegovem je zapostavljena vloga delovnih organizacij, ki bi morale kot zaokrožene celote združevati vrsto skupnih opravil za tozde in se po drugi strani usklajevati na nivoju sozda. Zdaj pa se, na primer dogaja, da Inženiring neposredno kontaktira s tozdi, čeprav imajo delovne organizacije komercialne službe. To je vzrok, zakaj tozdi krepijo svoje službe. Komerciala naj bo organizirana tako, da bo najbolj učinkovita Menil je tudi, da smo v sozdu premalo premislili, ali je res potrebno projektivo in komercialo fizično združevati v Ljubljani, tembolj ker ni dovolj ljudi niti prostora. Je tudi protislovje med tem, da združujemo komercialo za tujino v Inženiringu, domačo komercialo pa v delovnih organizacijah. PMI je zgodovinsko zrasel iz IMP-ja, zato IMP nikakor ne mislimo razbijati, je nadaljeval Siranko. Smo pa za takšno organiziranost tudi komerciale, da bo ob čim manjših stroških čimbolj učinkovita. Inženiring je zaseden z Irakom, zato nekatere ponudbe obležijo. Inženiring je specializiran za prodajo strojnih in elek-troinstalacijskih del, ne pa tudi za'prodajo naše tehnologije. Se pravi, da so še nepokrita območja. »Mislim, da ni važno, katera komerciala dela na nekem tržišču, dokler nista na enem dve in pa, da tisti, ki je tam, predstavlja celoten IMP,« je dejal Siranko. Enoten nastop in usmeijevalni razvoj — glavna cilja reorganizacije sozda Zagotoviti organizacijske pogoje za enoten nastop in enoten razvoj sta glavna cilja načrtovane reorganizacije sozda, je pojasnil Aleš Čerin. Ko smo pripravili predlog za ustanovitev službe za temeljni strateški razvoj, so tozdi takoj zagnali vik in krik, češ da jim nameravamo vzeti razvojne funkcije, čeprav to sploh ni res. Iz dejstva, da nam skoraj nobena novogradnja zadnjih let ni prinesla pričakovanih rezultatov, nismo potegnili ustreznih zaključkov. Tako je, ker smo gradili zidove in šele potem razmišljali, kakšne stroje bomo postavili v nove prostore. To pa se nam je dogajalo, ker nimamo ustreznega razvoja. Kar se tiče enotnega nastopa, je dejal Čerin, imamo le tega še kolikor toliko urejenega za storitve, medtem ko je pri blagovnem izvozu še slabše. V predstavništvih po Jugoslaviji imamo 67 delavcev, v Ljubljani pa enega samega človeka, ki se ukvarja z blagovno proizvodnjo. Zato smo predlagali ustanovitev tozda Blagovni promet, ki naj bi nam omogočil kompleksno prodajo, nabavo in zaokrožitev predstavništev. O tem je bilo na kolegiju doseženo soglasje. Napačno pa je bilo razumljeno, zakaj smo predlagali, naj bodo organizacije, ki so skupnega pomena — Inženiring, Blagovni promet in Izobraževalni center enovite delovne organizacije. Tako je, da bi bile v neposrednih odnosih z drugimi delovnimi organizacijami. S tem, ko Inženiring privedemo z\ stopnico bližje sozdu, brez vmesne stopnice delovne organizacije, se bo povečala njegova nevtralnost. Zato smo tudi predlagali, da bi imele vse te tri delovne organizacije skupno finančno računovodsko službo v delovni skupnosti sozda. V Ljubljani smo že davno presegli miselnost, da bi moralo biti vse v Ljubljani. Toda bistveno je, kako doseči enotnost. Torej naj bo Inženiring v Mariboru, ampak da nudi potenciale celemu sozdu. Na koncu je Čerin povedal, da je bilo na kolegiju sozda doseženo soglasje za blagovni promet in razvojno dejavnost, medtem, ko je potrebno še nekaj časa, da bi našli za vse sprejemljive rešitve za organizacijo inežniringa. LOJZE JAVORNIK Izteka se mandat organom osnovnih organi ZK. Septembra je bilo že opravljeno evidentiral možnih kandidatov za sekretarje in druge funkcije decembru pa bodo imele osnovne organizacije volih Tokrat bodo tudi sprejeli poročila o dosedanjem ‘ »Vsaka občina se bori za svoj tozd, to je jasno. Tako tudi sobošk3 ^ sprejela zamisli, da bi Blisk razsekali, ker za občino nekaj pometli11 ^ edino kot tozd.« J Po, Povejte še, koliko članov ima osnovna organizacija in č? imate | . problemov pri delovanju glede na to, da tvorijo večji del kolek*1 monterji, ki delajo na različnih gradbiščih. »Dvaindvajset članov ima osnovna organizacija. Narava dela m/ re, terjev zares takšna, da je težko sestankovati, tako je sklepe*^ ^ sestankov vedno problematična. Mislim pa, da vsebina za*3' ’ tega nič ne trpi. To je pač dejstvo, ki se mu moramo prilagoditi. I1! samoupravni organi imajo težave, vendar smo našli tudi rešitve. 1/ ^ * imamo zbore delavcev po gradbiščih in ob referendumih obišče'' °' lilna komisija vsa gradbišča, da lahko delavci volijo in je delovni pf $ ces ob tem čimmanj moten.« ' % Kako pa deluje mladina v Blisku? *1|'a »Sploh ne deluje. Kdo je za to kriv, ne vem, tudi sam najbrž n°5' * del krivde. Toda mladine v tem nesrečnem Blisku nikakor ne more3 Pte spraviti skupaj, pa če se ubijemo. Dvakrat, trikrat je dala osnovna/ aci ganizacija pobudo za sklic vseh mladih, pa jih je prišlo le peščica- Pa nazadnje smo še mi vrgli puško v koruzo, čeprav tega ne bi smeli1,3 1(* diti.« 'a Sekretar ste eno mandatno dobo? »Ja, vendar drugo ne bo več. Moje delo — sem vodja nabave ; ! pušča premalo časa za takšno funkcijo, da o drugih zadolžitvah nc t °z vorim. Sem vodja delegacije za zbor združenega dela, član občinsk/, ..... ... - — ' V *^01 medobčinske gospodarske zbornice. Gotovo veste, koliko dela je v‘ časih z nabavo in lahko verjamete, da ob tem res ne zmorem tol1' V družbenopolitičnih zadolžitev.« Zakaj pa ne razdelite nalog drugim članom sekretariata? »Ni šlo. Pri kadrovanju smo izvolili v sekretarita osnovne orga°!l 1 cije ljudi, ki so zelo angažirani pri svojih rednih delih in jim je &K () nalagati še druge obveznosti. Na primer: če je nekdo operativec na^, jektu, ne more prevzeti kakšne stalne naloge v osnovni organiz3 j; ker ima pri svojem rednem delu toliko obveznosti in problemov-J' enostavno ne zmore vsega. Sicer pa moram reči, da smo v Blisk*1 (J . komunisti zelo angažirani na vseh koncih in krajih. Toda novi sekt6 , bo najbrž moral izpeljati delitev dela v sekretariatu osnovne orgafl|/ cije.« £j!j^EHJ ORGANIZACIJ ZK « O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZACIJ ZK • O DFLU.ORGANIZACIJ ZK • O DELU ORGANIZA J Odkrita beseda S je najpomembnejša T°ZD Trata je letos v težkih gospodarskih škripcih. Sekretarja 1 !Sn?vne organizacije ZK v tem tozdu Josipa Kolariča sem zato naj-s®rei vprašal, kaj so komunisti naredili, da bi zboljšali gospodarjenje. izaCMi spremljajo gospodarsko problematiko, oblikujejo usmeritve, ali rnO?a prepuščajo vodilnim delavcem. , 2vi 8Skoraj ni sestanka osnovne organizacije ZK, na kateri ne bi govo-o gospodarski problematiki bodisi v tozdu, v delovni organizaciji, 8° .Opravljali smo tudi o gospodarski problematiki v Jugoslaviji in sve-SO j°vnih gospodarskih gibanjih.« °if Se 0 gospodarski problematiki samo pogovarjate ali osnovna orga-ijb^tacija tudi sprejema sklepe in stališča, kaj je treba narediti, da bi go-*Podarjenjc zboljšali? 8Že nekaj let se OO aktivno vključuje v razreševanje gospodarske —pr°blematike v tozdu. Že leta 1979 smo sprejeli stabilizacijski pro-kr^m, ki smo ga kasneje večkrat dopolnjevali. Ze v letu 1978 smona-®reč opazili padec stabilnosti v tozdu, slabše gospodarjenje. Na po-udo osnovne organizacije ZK so stabilizacijski program obravnavale ?e družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. To pome-ni> da tisti papir, ki je bil napisan kot stabilizacijski program, ni ostal v Branko Brulc. Josip Kolarič. Iztok Munih. Kako pa osnovna organizacija izvršuje svoje naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite? »Spričo situacije v svetu in v zadnjem času tudi v Jugoslaviji, tudi osnovna organizacija bolj pozorno spremlja to dogajanje tako s političnega zornega kota kot s stališča ljudske obrambe in družbene samo- T,-* e ctoKilivar*iiclfimi in tudi S UUilVgti I llVgCl rvvzia tv vrv o oimuivc -------------~ Sem direktorjevem predalu, ampak ga je sprejela vsa osnovna or- ipre^OTofki^^e Racija in ves kolektiv, tako, da imamo vsi samoupravno m poli- tcgd 8 H J - j na§pno sPrejete obveznosti seveda vsak v okviru svojih del, ki jih v tozdu Brni' Ste ta program dopolnjevali? 8Seveda. Tudi sklep zadnjega sestanka osnovne organizacije na devtiratj je bil> da je treba stabilizacijski program ponovno dopolniti. To kar »a zato, ker v tozdu proizvodnja ne gre, kot bi morala, ker šepa prodajali katere pa so najpomembnejše usmeritve iz vaših stabilizacijskih gpt^agramov? , 8Mislim, da smo prvi v IMF in eni redkih v Jugoslaviji, ki smo obli-nosč °Vali stališče, da uvajanje novih izdelkov ni samo zadeva razvojnega >vnatel(torja, ampak da morajo tu sodelovati vsi tja do delavca za strojem, lalrrc — r vt_... _________• ___r\A ri : kupfko smo podružbili razvoj. Rezultati pa so tudi očitni: Od 23 izdel ičniCV’ki smo jih načrtovali osvojiti v letošnjem letu, jih je 16 že realizi-etu' ?'h. To ni majhna stvar. ■ /ečkrat se pogovarjamo tudi o delovni disciplini,storilnosti, tehno-°*kem razvoju: loftj • *an' in predlanskim smo za naš program večino bolj zahtevnih ** j|!l°iizdelkov uvažali. Zdaj smo že veliko teh izdelkov osvojili sami in •i« f ,n'treba več uvažati. cTj Je pa $e velika bitka, da spremenimo miselnost. Bilo je obdobje, da '.n?Xpl°h nismo mogli narediti toliko, kot je bilo naročil. Pomagali smo si s Kooperacijo tako z družbenim kot s privatnim sektorjem. Zdaj je po-°Zaj drugačen in nujno je, da ta dela, ki smo jih oddali kooperantom, sn°jzdt^nej° nazaJ’ da ne bodo delali drugi, nam pa bi stroji stali. To je Vfoif* aaJ ena najpomembnejših nalog. , ki5 ri ^ruga naloga je, da spremenimo strukturo proizvodnje, da bomo ja n< ^'ali doma več bolj zahtevnih nalog, kot so reduktorji, zobniki, razni h, tčltl°torni pogoni, elektronski ojačevalniki, da bi dali drugim manj za-°’p o?vna dela, kot so odlitki, prirobnice. Za to smo se tudi tehnološko fltefPhnierno opremili. Torej nam dela ne bo zmanjkalo, spremeniti pa je josdlreba mojstrsko miselnost, da je še vedno dobro tisto, kar je bilo pred ienl(fdesetimi leti.« va t bePo ste povedali, kaj vse ste naredili in kaj še načrtujete. Vendar ibc P» ne verjamem, da je vse tako lepo, kot se sliši. Najbrž kdo tudi ne sv°ie naloge. Ali osnovna organizacija spremlja uresničevanje OS0' ^kilizadjskih nalog in pokliče na odgovornost tiste, ki svojih obvezati ne opravijo? ce i ^ »Vsaka stvar ima pozitivne in slabe strani. Naša osnovna organiza-Ja 'tla 36 članov, kar je nad 10 odstotkov zaposlenih. Čeprav na vsadi iz 1,1 sestanku osnovne organizacije opozarjajo, da morajo komunisti tu Polnjevati. zastavljene usmeritve, tega nekateri ne delajo.« fg[i naredi osnovna organizacija v takšnih primerih? I te 8hJa partijsko odgovornost nismo klicali še nikogar in to zato, ker so teja•' naloge trajnejše narave.« ko^ T®rej je odgovornost v praksi težko uveljavljati? ris £ n- 8 Meni se zdi, da je treba veliko delati na izobraževanju tako komu-di d'St?v k°t članov samoupravnih organov in sploh vseh delavcev. Z /ažbenopolitičnim izobraževanjem jih je treba usposobiti, da bodo k Jeh, kaj je resnica in za kaj se mora komunist vključevati v boj, za .dfli1 aterega ni posebej plačan, ki pa včasih terja ogromno naporov.« iopc k *?rav'te, da je družbenopolitično izobraževanje nadvse pomembno. al je osnovna organizacija naredila na tem področju? 8Ljudi pošiljamo na razne oblike izobraževanja, ki so organizirane )ška. °hčinski ali mestni ravni od tečajev za kandidate do političnih šol. eiV J;rugič, osnovna organizacija ima precej močno knjižnico, tako da je i 'aarksistična literatura vsakomur dostopna, vendar se pa ne moremo itef. q Valiti, da bi jo člani mnogo koristili. Osnovna organizacija pa je leltv j r8anizirala tudi dva seminarja o delitvi in pridobivanju dohodka. To I. rho smo izbrali, ker smo videli, da vsi ne razumejo podatkov ob ana-i iV r£?h poslovanja in sprejemanju zaključnega računa. Predaval je di-jčtA ktor plansko analitske službe, predavanja pa se niso udeležili le kozaki UlUsti, pač pa smo povabili vse delavce.« i. Tj J® kakšen je bil rezultat? ■ T"j k ;>Vehk. Že pri naslednjem zaključnem račuriu je bila razprava dosti če ; kvalitetna in vsebinska kot prej.« '■ P .,^»1 sem, da ste na Trati predlagali delitev na dva tozda. Povejte kako se osnovna organizacija vključuje v izpopolnjevanje samou-,, Pfav»e organiziranosti! n°j,: p "pobudo sta dali osnovna organizacija ZK in sindikat. Razlogi so 6 la !"dv’sern gospodarski. Ugotovili smo, da sta programa črpalk in regu-°a f ždaj'aVsak zase zaokrožena celota. Drugič, nam je jasno, da moramo |C a(i tUd' ®elati zelo hitro in zelo naglo osvajati nove izdelke. Ugotavljamo l'° tia naši izdelki niso najbolj kakovostni. O tem smo govorili tudi I SDP°?n?vn' organizaciji. Da pa bi zboljšali kakovost, pa ne moremo __.if ; pulzirati službe. i to ,a ie to res, nam kaže praksa. Tudi ITAK je bil včasih vključen v II Ji a ' rata. Njegova proizvodnja je bila individualna in se je nekako ^ kot f a^a v prevladujoči serijski proizvodnji. Potem so se organizirali ’ ijP Zvoh^ 'n 0, namreč ugotovili, da je to nujj potrebno, saj tudi sobotno djj proizvodnje zdaj nima tist4 ^0 učinka, ki bi ga imelo, če bi de'] 6] tudi delavci komerciale, nabal odpreme in drugih režij5*1" služb. in na koncu. Ali Livarji, T< iskanje novega sistema oseb1'] dohodkov pomeni odstopanj6! l(i enotnih osnov v sozdu? v fo »Osebno mislim, da se bo1; ^ še naprej usklajevali v okviru - - 64 stema IMP in ne bomo šli nit'J V 65 svoje, če bomo skupaj uspeli"I ^ rediti nekaj novega,« je odgO' f,-rila Anica Rovanšek. J ()t Drži, da je preučevanje te° , ličnih in praktičnih proble^ 7( sistema osebnih dohodkov ey 7 usklajevanje v sozdu pa nej 7 drugega. In najbrž- res ne f# 3 7: škodovati, če se nekdo pogladi 7 v te probleme, dokler ima 7 ii>' voljo za usklajevanje z druM 7 “IM LOJZE JAVOR*' Naši letošnji jubilanti 20-letniki 56. Perdec Stanislav 57. Sinic Franc 1 58. Škafar Štefan 59. Gontboši Jože 60. Petrijan Franc I ■Mond •s Do Emond er.‘|-letnik: m9- Jelačič Marija e.S'f Umek Alojz da Vozič Dina vozič Dina Mdnjiiy Maviček Drag abisu’ Smrekar Vale 'jij°-'4 |°re Roman (3 ^korja Ivan i Franc , pri°- Verbič Ciril tu* Volf Goran a’ grajo' Volf Goran ima' ' Železnik Roma izlili ’3°-letniki paciV' Dolinar Stanka ikok U. Dvoržak Valter .*• Grego ran Josip 0 sajjA JarckJože inriajL Klajnšček Regi 1 Prau' Kočevar Jože I jr- Lotrič Jože • Uovše Milan i Stopar Ciril I U^-j. • 1C1UL ivia >ri epi' Tršinar Z' u-;ti p. Ulanec Ivi v: r'3. Urbas Ma I oSe, - Zupančič ah, j mo ^'letniki Kč J J°'le :?is7. lpM AH'1' 59. 20-letniki 77. Celi j a Stanislava 78. Čergič Kosa 79. Fink Ivan • 80. Mihovec Anica 81. Nagode Anton 82. Okoren Jože ' 83. Pintar Ciril 84. Svetek Ivan 85. Varšek Janko 86. Zidam Anton 87. Žerovnik Janez 88. Žuntar Jože PROMONT Tozd OV 10-letniki 1. Babnik Andrej 2. Bavdek Alojzij 3. Boštjančič Alojz 4. Cergol Alojz 5. Čož Marjan 6. Fajfar Marjan 7. Jazbinšek Bojan 8. Jenko Franc 9. Jerneje Janez 10. Kolar Ljubomir 11. Kotar Janez 12. Levstik Andrej 13. Lovrenčič Tomislav 14. Marolt Anton 15. Mesarič Ivan 16. Njivar Vinko 17. Ostanek Albin 18. Pavlič Srečko 19. Polzelnik Anton 20. Prah Janez 21. Ristič Vitomir 22. Rozman Martin 23. Rupar Jože 24. Stefanovič Ana 25. Tičar Marjan 26. Uranič Martin 27. Zupančič Borut 20-letniki 28. Bobič Anton 29. Igličar Janez 30. Jankovec Alojz 31. Kepic Valentin 32. Korošec Ivanka 33. Kužnik Jože 34. Marčan Florjan 35. Brlečič Rudolf DS DO Promont 10-letniki 36. Baloh Nataša 37. Jovanovič Dušan 38. Kos Janez 39. Škerjanc Anica 20-letniki 40. Butek Miroslava 41. Mlinarič Alojz 42. Pograjc Olga Tozd Klima-montaža 10-letniki 43. Debeljak Janez 44. Drgfin Edi 45. Horvat Konrad 46. Oblak Franc 47. Palčič Rafael 48. Sever Stane 49. Skalja Jernej 50. Trost Janez 20-letniki 51. Hribar Vinko 52. Pečar Marija 53. Stubljar Anton 54. Vilhar Jakob 55. Vodnik Bernard 56. Žot Silvester Tozd Montaža Koper irj6' ;ebi :V 1 TEN ^'letniki bolJ 63 ^'tenc Lojzka if 11 j, g/ Cunder Božidar nič r 6 ■ Grčar Milan :K 66 10Zjan Ema g°v 6)' Uren Janez c 6a' Ul bar Franc ;eC 69 Kamin Jože 7,; Koprek Mirko 6t$ h \?edic Anton 72 x cmček Pavel fljj: 7V Novak Rudolf 13 74' Osredkar Peter 1 Lii 7s , ros^nc Silvester P.* 10-letniki 57. Baruca Erminij 58. Bosaneže Marjan 59. Bevk Vojko 60. Božič Vinko 61. Butinat Alojz 62. Čebron Bojan 63. Dodič Lado 64. Frank Jože 65. Frlan Ciril 66. Hubzin Vilim 67. Kogovšek Dušan 68. Kuk Branko 69. Lampe Franc 70. Lustek Boris 71. Mozetič Marija 72. Poropat Jože 73. Ražman Gvido 74. Simonič Ivan 75. Umek Irma 76. Vulič Stjepan 77. Žajdela Konrad 20-letniki 78. Germanis Silvo 79. Lovrenčič Valerij 80. Medved Viktor 81. Zelene Friderik 30-letniki 82. Zupan Vinko IKO_______________ DS DO 10-letniki 1. Kladnik Stanko 20-letniki 2. Janežič Miroslav 3. Peršin Bernarda Tozd Trata 10-letniki 4. Abe Ana 5. Božičnik Andrej 6. Grgič Juro 7. Kanellopulos Nikolaj 8. Pevec Milena 9. Privšek Zvonimir 10. Sečnik Ciril 11. Škerjanec Jože 20-letniki 12. Čebular Fani 13. Istenič Jože 14. Jurjevič Leopold 15. Korenč Janez 16. Novak Teretija 17. Pungerčar Jože 18. Težak Ivan Tozd IPKO 10-letniki 19. Dolenc Marjan Tozd SKIP 10-letniki 20. Eror Milorad 21. Štrbac Mile 20-letniki 22. Blažič Jože 23. Zadnikar Ivan 30-letniki 24. Martinec Stane 25. Zadnikar Franc IZ1P_________________ DS DO 20-letniki 1. Trampuš Egidija Tozd Zastopstva 10-letniki 2. Berce Rudolf 3. Hlebš Franc 4. Krvavica Marija 5. Marolt Jože 6. Ogrinc Mitja 7. Povšič Cveto 20-letniki 8. Indihar Ludvik Tozd Projektivni biro 10-letniki 9. Grilj Anton 10. Maček Janko 11. Povšič Andrej 12. Pust Jožef 13. Telič Andrej 20-letniki 14. Glavan Martina 15. Hozjan Ivana 16. Lapajne Rozalija 17. Udovič Dušan Tozd Inženiring 10-letniki 18. Dobravec Anton 19. Dremelj Janez 20. Krušič Milena 21. Kuret Vladimir 22. Pirc Irena 20-letniki 23. Babnik Jdnez 24. Kovač Martin Tozd Alchrom 10-letniki 25. Boršič Anton 26. Krampi Franc 27. Lampreht Emil 28. Štanc Anton 29. Vešnar Vladimir 20-letniki 30. Flakus Jože 30. Hartman Franc 32. Jurše Drago 33. Štefan Valter 34. Toplak Bruno 30-letniki 35. Peruš Mihael 36. Šerc Florijana 37. Šnofl Maks 38. Švikart Franc PMI MARIBOR DS DO 10-letnik 1. Dikaučič Marjeta Tozd Inženirski biroji 10-letniki 2. Frank Breda 3. Kovač Karel 4. Križan Marjan 5. Razgoršek Silvo 6. Šulek Dušan 20-letniki 7. Vake Stanislava Tozd Montaža Maribor 10-letniki 8. Blagovič Jožef 9. Dragšič Dragutin 10. Dvorščak Ivan 11. Hanžel Martin 12. Hodnik Emil 13. Kuhar Anton 14. Lambreht Branko 15. Majcen Franfc 16. Mlinarič Franc 17. Ornik Jože 18. Rajniš Ivan 19. Repec Janez 20. Ritonja Jože 21. Srt Alojz 22. Stjepič Drago 23. Vidmajer Edvard 24. Vinkovič Franjo 20-letniki 25. Ferlič Franc 26. Kirbiš Karel 27. Kramberger Vinko 28. Lah Ivan 29. Lešnik Adolf 30. Mejač Marcel 31. Mesarič Ivan 32. Milošič Franc 33. Šnajder Stanislav 34. Štumberger Konrad 35. Teskač lvan 30-letniki 36. Dreisibner Štefan 37. Kladnik Anton 38. Lešnik Jože 39. Tisaj Ivan Tozd Blisk 10-letniki 40. Gy6rek Stanislav 41. Marič Sidonija 42. Raj Marija 43. Zankoč Jože 44. Gregora Franc 45. Titan Viktor 46. Sedonja Branko 47. Ulen Miroslav 48. Lazar Alojz 49. Vereš Jože 50. Vršič Stanislav 51. Vinkovič Vlado 52. Drvarič Janez 53. Pozderec Anton 54. Kuronja Ludvik 55. Grah Stefan Tozd EKO 10-letniki 61. Anžel Mirko 62. Berlič Srečko 63. Čeh Alojz 64. Feguš Fric 65. Kekec Janez 66. Kostanjevec Lovrenc x 67. Mikulec Jože 68. Rampre Alojz 69. Žnidar Stjepan 20-letniki 70. Benkovič Tomislav 71. Erjavec Marija 72. Ferk Marjan 73. Furman Beno 74. Holc Miroslav 75. Intihar Marjan 76. Juršič Rok 77. Kramberger Janez KLIMA CELJE 10-letni delovni staž: 1. Bogičevič Marija 2. Brežnik Marija 3. Bizjak Marjan 4. Čanžek Angela 5. Čater Marjan 6. Drobež Ivanka 7. Gregorič Franc 8. Gerjevič Ljubo 9. Grom Konrad 10. Gogala Boris 11. Hojnik Franc 12. Horjak Franc 13. Jazbinšek Blaga 14. Jevšinek Justina 15. Kunaj Marjan 16. Kuzmin Lota 17. Kovačič Anica 18. Kroflič Ema 19. Kandušer Aleksander, dipl. inž. 20. Krušič Vinko 21. Koritnik Franc 22. Krajnc Feliks 23. Kovačič Ljuba 24. Ledinek Boris 25. Martinec Josip 26. Nareks Vinko 27. Nareks Danica 28. Novak Jože 29. Ograjenšek Avgust 30. Obreza Martin 31. Petru Zdravka, dipl. inž. 32. Pogorevc Alojz 33. Poznič Ivan - 34. Pirnat Ivan 35. Pavlovič Nevenka 36. Počkaj Božo 37. Ribezel Rajko 38. Stropnik Franc 39. Sotler Franc 40. Sikošek Hermina 41. Špegl Jože 42. Udovč Ljudmila 43. Zidanšek Jože, dipl. oec. 20-letni delovni staž: 1. Bele j Franc 2. Črepinšek Avgust, inž. 3. Debenak Jože 4. Gjura Ivan 5. Jelen Izidor 6. Jazbec Milka 7. Kolenc Ivan 8. Kristan Ivan 9. Kolar Ludvik 10. Kukovič Jože 11. Mernik Branko 12. Potočnik Martin 13. Polovič Tomo 14. Paj Anica 15. Ramšak Ferdinand 16. Velenšek Drago 17. yodopivec Franc 18. Žagar Bogomir 30-letni delovni staž: 1. Kogovšek Stanko 2. Lesjak Franc 3. Peras Anton 4. Petek Franc 5. Vodeb Viljem KLIMAT 10-letniki: 1. Avbelj Franc 2. Becele Milan 3. Cvar Tatjana 4. Hižman Žlatko 5. Jamnik Anton 6. Jurčec Mijo 7. Klobučar Dragutin 8. Majhen Stanislav 9. Rakič Dušan 10. Škulj Peter 1 h Ulčar Nada 12. Wernig Milena 13. Zrimšek Andrej 20-letniki: 14. Boštele Edo 15. Celija Ivan 16. Dražumerič Miro 17. Škerjanec Franc , 18. Zuro Slavko TIO IDRIJA 10-letniki: 1. Božič Ernest 2. Brence Ivan 3. Brenčič Franc 4. Brus Franc 5. Ferjančič Nastja 6. Filipič Darinka 7. Gnezda Marjan 8. Gnezda Srečko 9. Govekar Ema 10. Kosmač Silva 11. Kržišnik Slavko 12. Kuštrin Franc 13. Lapajne David 14. Močnik Ivan 15. Mrak Srečko 16. Rejc Viktor 17. Sedej Venceslav 18. Šturm Stojan 19. Trpin Zdenko 20. Žonta Milan 20-letniki: 21. Tprlr Martina PANONIJA 10-letniki: 1. Adamič Jože 2. Cipot Karel 3. Fabriš Ludvik 4. Hrašovec Avgust 5. Kranjec Evgen 6. Mihelič Alojz 7. Rajnar Franc 8. Šteharnik Štefan 9. Švenda Pavel 10. Vašcer Martin 11. Balantič Zvonko 12. Benkovič Anton 13. Gabor Ivan 14. Lapoši Jože 15. Mesarič Martin 16. Švec Alojz 17. Titan Jože 20-letniki: 18. Žalik Ana 19". Kolmanič Marta 20. Kovačič Stane LIVAR IVANČNA GORICA DS DO 10-letniki: 1. Munih Iztok 2. Rode Andrej 20-letniki: 3. Kastelic Vera 4. Mendiževec Valentin 5. Primc Alojz Tozd VIPO 10-letniki: 6. Kovač Viktor 7. Skubic Alojz Tozd LBK 10-letniki: 8. Tomažič Janez 20-letniki: 9. Garbas Anton 10. Hiti Ivan 11. Jarh Stanko Tozd HVA 10-letniki: 12. Vidmar Franc Tozd LSNL 10-letniki: 13. Dovč Mihael 14. Fortuna Anton 15. Globokar Andrej 16. Janežič Magdalena 17. Košak Alojz 18. Miglič Adolf 19. Novak Jože 20. Zavodnik Srečko 20-letniki: 21. Grabi je vec Vinko 22. Hribar Rudolf ♦ DS SOZD 10-letniki: 1. Slak Franc 2. Stanovnik Janez 20-letniki: 3. Rogelj Emil September je bil sejemski mesec Na zagrebškem sejmu, ki je bil od 11. do 20. septembra, so od IMP razpravljali EDO TIO Idrija (naprave za prezračevanje in difuzijo zraka, protipožarne lopute in dušilci zvoka), tozd Montaža Maribor (strežni inoksialni ventilatorji, zračne zavese), DO Klimat Ljubljana (ventilatorji in sodelovanje s tozdom Trata in EDO TIO pri sončnem kolektorju), DO Klima Celje (program kmetijskega prezračevanja, strešni ventilator, centrifugalni ventilator), DO Emond (izvlačljive celice, iz-vlačljiv sistem N 3200, gradbeni razdelilec NNO s stikali, hišne gorilne naprave, hotelsko receptorske naprave, kabelska televizija, elementi arcis), DO Livar (izdelki sive in nodularne litine, izdelki barvnih kovin, izdelki hladnovodne armature), todz Trata (črpalke na stojalu v pogonu, komplet avtomatike za individualne hiše, sodelovanje z elementi pri sončnem kolektorju, komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd Itak (izmenjevalec toplote), tozd EKO Ptuj (hidrofor, mehčalec vode, lovilec lahkih tekočin), EDO Panonija (hladilni stolp), tozd Blisk (oljna garnitura, drobilec in mešalec), tozd Skip (bager, zidarski odri v sodelovanju z elementi LIP Bled), tozd IPKO Podpeč (cisterne).. Od 26. septembra do 1. oktobra je bil v Beogradu sejem Solar 81, na katerem so razstavljali DO Klimat Ljubljana (kolektor, sodelovanje z elementi pri sončnem kolektorju, ki ga je sestavil tozd Montaža Koper), tozd Trata (komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd Montaža Koper (komplet sončnih kolektorjev v delovanju). Na radgonskem sejmu, ki je bil od 28. septembra do 4. oktobra, so od IMP razstavljali tozd Montaža Maribor (strešni in aksialni ventilatorji, zračna zavesa), DO Klimat Ljubljana (2 centrifugalna ventilatorja), tozd Trata (črpalka na stojalu v delovanju, komplet avtomatike za individualne hiše, komplet avtomatike za sončno ogrevanje potrošne vode), tozd EKO Ptuj (mehčalec vode, hidrofor in lovilec lahkih tekočin, PH meter in sonda), DO Livar (izdelki hladnovodnih armatur), EDO Panonija (plinski števec). Pričakovali bi, da bi se med razstavljale! pojavili tudi DO Klima Celje, EDO TIO Idrija in DO Emond, ki jih pa iz različnih razlogov ni bilo. Na sejmu sodobna elektronika 81 v Ljubljani, ki je bil od 5. do 9. oktobra, so od IMP razstavljali trije tozdi in sicer Trata (komplet avtomatike za eno ali večstanovanjske hiše), TEN (elementi hišno govorilnih naprav, elementi svetlobnih klicnih naprav za hotele in bolnice, elementi računalniško vodenih sistemov za hotele, TV pretvorniki, TV preofesionalne antene, elementi skupinskih antenskih naprav, elementi antenske kabelske televizije), Dvigalo (mikroprocesorsko krmil je dvigala v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan). Zgoraj: Naš razstavni prostor na zagrebškem velesejmu (foto: Matjaž Kodrič). Spodaj: Radgona (foto: Igor Meliva). Prevzeli smo zastopstvo Firme Rohde in Schwarz Mote. Od 1. avgusta letos je naš tozd Zastopstva prevzel zastopanje firme Rohde in Schvvarz na področju JfjMe -orni v?1' slavije. Gre za firmo, kije vodilni svetovni proizvajalec radiotelevizijske tehnike (oddajniki, pretvor /tope Jvrst druge naprave), ter merilne tehnike (elektronski merilni aparati in sistemi). Kakšen interes je na jug^loLT vanskem tržišču za izdelke te firme dokazuje velika udeležba na sprejemu, ki smo ga skupaj organiz^e^C času ljubljanskega sejma elektronike. Udeležili so se ga predstavniki vseh jugoslovanskih RTV hiš in*v ^ vilni drugi gostje. Generalni direktor IMP je ob tej priložnosti spregovoril o naših izvoznih prizadevaMk $ t omenil dolgoletno Tenovo sodelovanje s firmo Rohde und Schvvarz in pristavil, da zdaj to sodelovanjfevedb poglabljamo. Direktor inozemske prodaje Rohde in Schvvarz, gospod Wulf Oertel ni skrival zadovoljsj^dni da je IMP prevzel zastopstvo, konsignacijsko skladišče in da bo organiziral servis. Dejal je,da si bodo pn^juči devali upravičiti zaupanje in dodal, da si tudi oni ne zamišljajo zastopanja kot edine oblike sodelovanjasCZVa pa želijo razviti tudi tehnološko sodelovanje z našimi proizvodnimi tozdi. (Foto: L. J.) > ■ 1 Nova spoznanja o prenosu toplote Gladke cevi so zastarele >AN. :re so ?°go 11 ba; fenos **n izl “kon: "seva j? mii Prestop toplote — zadeva, s katero se človek srečuje praktično od trenutka, ko je po naključju odkril ogenj in jo izpopolnjuje iz dneva v dan, pri tem pa ugotavlja, da je to še zmeraj področje z neštetimi neznankami. In še predenje prišel do dna zdajšnjim, lahko bi rekli klasičnim aparatom za prestop toplote, že ga čaka nova, še zahtevnejša naloga. Živimo v dobi jedrskih elektrarn, atomske energije in tako, kot je Nobel bil pred smrtjo žalosten, ker je »njegov« smodnik služil predvsem uničevanje tistega, kar je človek ustvaril, bolj malo pa v njegovo korist, tudi Einstein ni bil zadovoljen, ko je videl, v kakšne namene človeštvo uporablja atomsko energijo. In še zdaj ne bi bil — atomska energija je še zmeraj bolj uporabljiva v vojaške kot pa druge, lahko bi rekli humane namene. Za to pa je seveda krivo človeštvo samo, kar pa navsezadnje niti ni čudno; ko slišimo karkoli v zvezi z atomsko energijo, se spomnimo predvsem na strahotni 6. avgust leta 1945, ko je atomska bomba porušila Hiro-šimo in še isti dan zahtevala življenje 60 odstotkov prebivalstva, posledice pa se čutijo še danes. In čeprav je na svetu že ničkoliko jedrskih elektrarn, se jih ljudje še zmeraj niso navadili in ponekod se jih skušajo na vse načine S plenuma sindikata gradbincev, ki je bil v Promontu Nekateri še ne verjamejo, da so časi težki Delovna organizacija PROMONT je bila dne 30. 9.1981 gostitelj članom in gostom plenuma republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Plenum je opravil delo 14. sejč v sejni dvorani poslovne stavbe DO PROMONT v Črnučah. Iskoristili smo to priložnost ter "seznanili predstavnike sindikata gradbeništva Slovenije o sedanji organiziranosti SOZD IMP, nekaj več pa smo spregovorili o delovni organizaciji PRO-MONT-a, njeni vlogi in pomenu IMP. Plenum je imel za nalogo opredeliti trenutni položaj delavca v gradbeništvu ter postaviti odgovorne naloge sindikata pri zelo resni in težavni problematiki v življenju, delu gospodarjenju in samoupravljanju gradbenih delavcev Slovenije. Istočasno so na tem plenumu izoblikovali stališča in aktivnosti v pripravah za III. konferenco zveze sindikatov Slovenije. Beseda je predvsem tekla o razmerah gradbenih delavcev v Sloveniji, ob tem pa je predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije prikazal sedanji položaj gradbene dejavnosti za celotno Jugoslavijo. Iz vsega sledi, da je stanje na tem področju zelo resno. Vse kaže, da se gradbinci niso dovolj hitro prilagodili novim razmeram gospodarstva. Zmanjšanje investicijske politike se izredno močno odraža ,v gradbeništvu. Ocenjevanje stanja skozi doseženi celotni prihodek prvega poletja še ni tako zaskrbljujoče, vendar za naprej ostaja vrsta vprašanj nerešljiva. Kljub ugotovitvam problemskih konferenc in zadnjega posveta v Radovljici, se v gradbeništvu nič ni premaknilo na bolje. Še nadalje izstopa odprto vprašanje preširoke razdrobljenosti. Mnogi se nočejo zavedati, da je čas visokih konjuktur na tržišču mimo. Še vedno je močno prisotna zaprtost temeljnih organizacij, da ne omenjamo občinsko zaprtost. Združevanje dela in sredstev je v prepočasnem razmahu. Zaradi tega tudi nastopi gradbenih delavcev v inozemstvu niso zadovoljivi. Gradbeni delavec se je znašel v položaju opazovalca čeravno vemo, da kot samoupravljale ne bi smel stati ob strani. Motnje v poslovanju se širijo, »izgubašev« je vedno več. Soočenje s takim stanjem resno opozarja, da je treba marsikaj ukreniti. Vodilne skupine, komercialni delavci, inženiringi, projektanti, tehniki, inženirji — vsi bi se morali postaviti v drugačno vlogo in res je nedopustno, da se pod vsako ceno marsikje še želijo ohranjati stari in preživeli odnosi. Plenum odbora ugotavlja, da gradbeništvo ni organizacijsko pripravljeno na spremembe v stanovanjski izgradnji. Zato gradbeni delavci ostajajo brez dela tudi na tem področju. Stanovanjska izgradnja pa zaradi tega ne poteka po planskih predvidevanjih, čeravno sredstva normalno pritekajo. Kako nesprejemljivo je dejstvo, da danes v gradbeništvu naredijo manj kot pred leti. Kljub resnim opozorilom, da v gradbeništvu ne bi smeli več podpirati zaposlovanja privatnih skupin »kooperanti«, se stanje ne spreminja. Niso osamljeni primeri, ko imajo privatne skupine še vedno delo, gradbeni delavci v TOZD pa ne. Sindikat mora na tem področju storiti vse, da se tovrstna izkrivljanja odločno in čimpreje odpravijo. Samoupravni organiziranosti je posvečeno premalo pozornosti, zlasti pa višjim in uspešnejšim oblikam. Postavlja se tudi vprašanje, do kdaj bomo še ohranjali razdrobljeost projektantskih organizacij, ki zaposlujejo 5—8 delavcev in jih je samo v neki občini več desetin. Povezava z občinskimi sindikalnimi odbori je le v izjemnih primerih zadovoljiva. Kadrovska politika se v gradbeništvu ne uresničuje dosledno. Premnogi de-1 lavci v gradbeništvu nimajo ustreznih kvalifikacij in strokovne usposobljenosti. Osip delavcev je previsok, plan kadrovanja za uvajanje mladine v gradbene poklice je dosežen le 69-odstotno. Zelo je neurejena socialna varnot starejših delavcev. Življenjski standard zaposlenih je še marsikje pod minimalnimi standardi, ki so sprejeti s samoupravnim sporazumom. Kreditiranje mnogih investicij in tudi nepokritih investicij, je prešlo vse dopustne okvirje. Tako in še mnogo drugih notranjih in zunanjih slabosti so člani odbora na plenumu odkrito in naravnost zapisali v svoje sklepe. Pri tem seveda niso bili zanemarjeni tudi pozitivni premiki in dosežki posameznih organizacij združenega dela. Sindikat je enotno sklenil, da čakati nima nobenga smisla več. Zastaviti je potrebno širši koncept nalog, sprovesti aktivni pristop k posameznim problemom in čim preje speminjati neugodne in ponekod že nevzdržne razmere v gradbeništvu. Ugotovitve, opozorila in stališča sindikata gradbenih delavcev Slovenije veljajo v marsičem tudi za delavce IMP, saj smo eden izmed členov v verigi gradbene dejavnosti. Vprašanje je le koliko se tega stanja zavedamo, posebno še delavci montažnih storitev. SLAVKO ŽAGAR ubraniti (na primer v Avstriji), čeprav je že zdavnaj jasno, da jedrska elektrarna ni atomska bomba. O atomski energiji je bilo precej govora tudi na septembrskem mednarodnem simpoziju o napredku prestopa toplotne energije v Dubrovniku. Simpozij je pod okriljem UNESCO organiziral jugoslovanski center mednarodnega centra za toplotni in masni prestop s sedežem v Beogradu. To je bilo po desetih letih (prvič Trogiru) že drugo takšno posvetovanje v naši državi, udeležilo pa se ga je več kot 160 strokovnjakov iz vsega sveta, med njimi je bilo tudi dvajset Jugoslovanov in precej strokovnjakov iz cježel v razvoju. Udeleženci so prebrali 69 referatov in približno tri četrtine jih je bilo posvečenih atomski energiji. Povsem razumljivo je, da teh referatov ne kaže na tem mestu obnavljati, ker je njihova vsebina vendarle preveč zapletena in zato čestokrat tudi nedoumljiva, marsikaj pa je povedano že s tem, da se toplotni aparati, ki jih potrebujemo v jedrskih elektrarnah oziroma pri jedrski energiji po konstrukciji ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih že poznamo, rekli bi torej lahko od klasičnih. Kot je moč povzeti iz referatov in poznejših razprav, je bistveni razloček med »atomskimi« in »klasičnimi« aparati predvsem v trdnosti materiala. Jedrska energija sprošča večje temperature, pri njej se srečujemo tudi z večjimi pritiski. Mediji, razne solne razstopine torej, ki se pretakajo po teh aparatih, morajo kljub visokim temperaturam biti še zmeraj v tekočem stanju. To je seveda moč doseči s pomočjo posebnih solnih raztopin, toda potem se srečamo z dodatno nadlogo — takšne razstopine so potem izredno agresivne. To torej pomeni, da morajo biti posode, cevi in sploh aparati, koder se je ta raztopina pretaka, narejeni iz izredno odpornega materiala. Takšen material pa je visokokvalitetno krom-molibdenovo jeklo, ki so tudi pri visokih temperaturah kemijsko odporna in žilava. Seveda pa je tehnologija izdelave takšnega jekla izredno zahtevna. Zdi se mi, da bi izdelovanje takšnih aparatur bilq sprejemljivo tudi za nas, v kolikor bi seveda imeli dovolj ustreznega materiala in k temu primerno tehnologijo. To spoznanje je seveda izredno pomembno, saj smo tudi mi z izgradnjo jedrske elektrarne v Krškem (in z odločitvijo za gradnjo druge v Dolskem pri Ljubljani) že zakoračili v »atomski vek«. Več uporabljivega, če smem tako reči, pa je.za našo delovno organizacijo nudil tisti del 8? n> pozija, kjer se je govorilo o imenovanih klasičnih aparaL]?. Reči moram, da ti aparati k!ne™ nekaterim pomislekom, da s%, ^ »zgodovinski«, igrajo in bodl%iii[0 vedno igrali pomembno vlogffsviti že zaradi drugega ne, pa zato. so aparati (kar smo v bistvi'cjnjl slišali) za jedrsko energijo v , tlr stvu analogija dosedanjih s t1] Proi da so materiali drugi. In zato lFužb ni čudno, da so strokovnjaki F' le vorili o njih precej časa in pri povedali marsikaj, Kar kar bi našem podjetju spričo razprl ljive tehnologije in proizvodC^ možnosti lahko v bodoče *%eva sprejeli. . Hko Naš proizvodni program 1 .. plotnih aparatov (bojterji, P^V--točni aparati, predgrelniki in T nL grelniki težkega kurilnega °|tave generatorji pare in podob^pai^; temelji na grelni površini, k|wte; sestavljena iz snopov gosto Ir^nc stavljenih grelnih cevi, ki gladke. Zdajšnja spoznanja ™ dokazujejo, da so te cevi že ' starele. Večji izkoristek pri F. nosu toplote omogočajo z''1 ožljebljene in izžlebljene p°' šine oziroma površine, kjer takšne cevi med seboj prep11 ne, zvite v spiralo in podob11 Kakšne cevi in kako položen6, to je odvisno od tega, za kak1! aparat gre, kakšen medij s6 pretakal v teh ceveh, kak* temperature bo mogel »pren' ti« in sploh, za kakšne nam6 bo aparat namenjen. Bistvo grelnih površin oziroma taks” cevi pa je v tem, da omego1-3. * boljši toplotni izkoristek, kal j navzven kaže v večji topl°j zmogljivosti aparata ob teni-je manjši in lažji od sedanjih-3^« valne izgube pa so precej mafiftiu ime izguuc jici au jžicecj 11144 Ko smo se pogovarjali o " permodernih aparatih za preS^Up^ toplote v dubrovniškem ho,c.W>lh »Dubrovnik — President« Ten lux kategorije, nam je bilo P'!?ei sneto vroče. Že prvi .dan s0 m reč odpovedale klimatske 3 ^ prave in vse dneve smo se ku^njg v zaprtem prostoru brez učinek razprav pa je bil za^lvč-j tega menda še boljši, saj so n6', sPfe tere zelo učene glave takoj f. 6 eP t»tr gruntale, da bo simpozij vs£j|)ot kor uspel — kajti prestop top1^ iz pokvarjenih naprav nas ^ zmeraj v praksi opozarjal, k3 ofce je s to rečjo... j lM Da, da, govorimo o je“\. da, govorimo o je° „.:»]: energiji, o visokokvalitetnih ' £el energiji, o visoKOKvaiiteiin- , £■ stavinah za še bolj kvaliteta6, | ' zapletene aparate, nagaja n(i tCy pa prezračevanje, ki je v pri*% vet iavi s tem mačii kašeli. T . dr= s tem mačji kašelj. } kljub vročini so v dvorani javi rokPi jutra do večera vztrajali stre njaki iz zelo razvitih industrij8*, držav, marsikateri udelež6 ^ va simpozija iz manj razvite drž3 f pe ki je sicer navajen vročine* P j ^ zdržal. Jaz sem in prepričan8 tudi, da bi še kdo iz našega'j, k»| djetja, če bi bil slučajno od 1- n« 12. septembra v Dubrovnik0' Ji škoda je, da ga ni bilo... »f ** MARKO BRČ° L°BER 1981 k'gulacija naprav za izkoriščanje sončne energije STRAN 15 Ustrezna regulacija je bistvena za dobro delovanje sistema UVOD lončni energiji se iz dneva v dan Veča večja pozornost. Je čista, Iraš ^0ve*ri P' zv1 po' :jef :plel job" enc a'nba: *wadi omejenega pro- * = B.)e*a°C da[ dj 1 dj f lifrtopč.1 | vklop č, | \rklopC,\ 11. polnitev A* | | e polnitev*. || e polni,er *, | akurrujtta-ji: C,xrc,d= X°C 3J e-energetsko polnjenje A, In A, j vklop č | ; potnitevA^Z- ktopčj Stika 7 Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalko, (zahtevnejša izvedba z vgrajeno toplotno črpalko) Sika d Regulacija pridobivanja energije z vplivom na črpalto. (zahtevnejša izvedba z dvema akumulatorjema in sevalnim tipalom na SSE) f £ 18 I > y A I Hani V :,:i - / » ^A.;^»IS x - $ ;• ^ n j§* ,fv * A- v v ‘ > *• Koča na Vojskem. Desno je dvorana, nad katero naj bi naredili prizidek in tako dobili dodatne postelje. 21. novembra v Ivančni gorici Livar bo organiziral športne igre IMP H Letos bodo prvič športne igre IMP in sicer v soboto, 21. novti bra, organiziral pa jih bo sindikat delovne organizacije Livar-! Ustanovitev športnih iger IMP je posledica odločitve, da n* več sodelovali na športnih igrah gradbincev, pač pa raje organt:— rali športno prireditev, ki bo omogočala srečanje naših delavce^1* E vseh naših delovnih organizacij. Sindikat Livarja se je ponudil, da kot prvi organizira to prirej tev. Dela so se lotili resno, tako da je organizacijski odbor oprt že vse priprave. Razpisali so tekmovanja v naslednjih panogah: mali nogofl odbojka, kegljanje, streljanje, šah in namizni tenis. V vseh naštel panogah, razen v raalem nogoirnjtu, se lahko prijavijo tudi žeO ekipe. Prijave lahko' naslovite' na predsednika organizaciji odbora Janeza Vodenška, DO Livar, Ivančna gorica. Urnik tekmovanja bo naslednji: Začetek ob 8.00 uri — v soboto, 21. novembra v pred krai odprtem šolskem centru Josipa Jurčiča v Ivančni gorici. Ob 9. uri se bodo začela tekmovanja. Nogometaši, šahisti in kegljači bodo tekmovali v Ivančni goflve), Odbojkarji bodo nastopili v telovadnici osnovne šole Grosup|rganj iddeii Pingpongaši in strelci pa se bodo pomerili v Grosupljem. Organizator bo za vse prijavljene organiziral kosilo. lih Ut Popoldne, po končanih tekmah, pa se bodo vsi spet zbrali v $4 g]aj. skem centru v Ivančni gorici, kjer bodo slovesno proglasili zraa|jjSov vake- lasov .......... ....................^Ust; Kakšen razvoj počitniških domov? Doma na Vojskem ne moremo pustiti napol dograjenega Počitniška skupnost je pripravila predlog za združevanje sredstev za dokončno ureditev doma na Vojskem. Uredili naj bi zunanjost doma, pa tudi nadzidali dvorano in tako uredili še štiri dvoposteljne in štiri štiriposteljne sobe s skupno 24 ležišči. Dom na Vojskem smo odprli januarja. V njem je zdaj 29 ležišč, vendar sta od tega dve sobi s skupnimi težišči—veni jih je 8, v drugi pa dvanajst. Notranjost doma od sob do kuhinje, jedilnice, kopalnice in sanitarij je res zgledno urejen. Zunanjost pa sploh ni urejena. Če smo naredili prvi korak, je torej prav, da delo dokončamo. Tembolj, ker je dom ob nizkih cenah poleti rentabilno posloval. (Res pa je, da je počitniška skupnost pravkar naračunala nove višje cene). Če bi imel dom več postelj, bi gotovo še bolje posloval. »Poleti se je prepogosto dogajalo, da v domu ni bilo prostora, pa so ljudje spali v Mercatorjevem domu, jedli pa pri nas, ker Mercator nima hrane,« pravi oskrbnica Marica Petrič. »To je škoda, ker nam tako uhajajo dinarji, da bi lahko bolje gospodarili.« Ko govorimo o Vojskem, moramo omeniti, da bodo ravno te dni končali asfaltiranje najtežjega dela dostopne ceste. Gre za 8 kilometrov ceste od Idrije do vrha planote. Nadaljnje štiri kilometre se voziš skoraj po ravnem, tako da tam nikoli ni bilo težav. Z asfaltom pa bo vsekakor olajšan dostop na Vojsko pozimi, čeprav so tudi staro cesto plužili in so na Vojsko vozili smučarji z osebnimi avtomobili. Za dela na Vojskem bo treba zbrati okrog 7 milijonov dinarjev. Koordinacijski odbor sindikata v sozdu je podprl mnenje počitniške skupnosti, da naj ne bi z združevanjem teh sredstev nikogar posiljevali. TlO Idrija so iz predlaganega razreda izpustili, ker so Idrijci že v prvi fazi prispevali 1,4 milijona dinarjev, kolikor ne bo noben tozd v obeh "fazah skupaj. Zaenkrat so izpustili tudi tiste tozde, ki niso združevali za prvo fazo, ker najbrž ni pričakovati, da so se v tem času nenadoma navdušili nad Vojskim. Počitniška skupnost bo izvršne svete občin, kjer imajo sedeže naši tozdi prosila, naj bi ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD OV in DS Promont za izraze sožalja in darovano cvetja. Posebno pa sem hvaležen vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Janez Šošterič denar za Vojsko izvzeli iz omenjenega dela skupne porabe. Pri prvi fazi smo to dosegli. Dogovor je, da naj bi tozdi denar za Vojsko vključili v plan za leto 1982 ih ga zagotovili ob zaključnem računu za leto 1981. Ena prvih reakcij iz tozdov je bila, zakaj počitniška skupnost ni predvidela, da bi za Vojsko prispevala tudi delovne skupnosti. Pripomba je na mestu in lahko pričakujemo popravljen predlog, v katerem bodo vključene tudi delovne skupnosti. Nekateri se sprašujejo, zakaj ni to združevanje obvezno za vse. Toda sindikalna koordinacija je sprejela mnenje počitniške skupnosti, da bi pri takih akcijah morali upoštevati tudi objektivne okoliščine, na primer, da je Mariborčanom in Murskosobo-čanom Vojsko od rok in bi jih zato le težko prepričali, naj zbirajo denar za dom na njem. Montaža Maribor ima svoj načrt: Odkupili bodo Kopovo hišo na Pohorju, poleg katere že imajo svojo kočo, pa tudi Klima Celje ima v bližini kočo. Skratka, oni imajo svojo akcijo. To pa je bistveno, so menili sindikalisti. Pomembno je, da vsak nekaj prispeva, za počitniške domove, ni pa toliko pomembno, da vsi združujejo za iste načrte. Kajti do razlik prihaja, če nekateri ne prispevajo nič, pa kljub vsemu hodijo v domove, za katere so združevali denar drugi. IMP nima ravno malo počitniških domov. Razen domov na Vojskem, Lošinju in v Fiesi, s katerimi upravlja počitniška skupnost imajo posamezni tozdi in delovne skupnosti še 34 prikolic, 4 koče, 6 garsonjer in eno vikend hišico s skupno 213 ležišči. Počitniška skupnost pa ima 210 postelj. Ko je komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose razpravljala o poslovanju počitniške skupnosti, je bila izrečena tudi misel, da bi veljalo odpreti vse te možnosti vsem delavcem IMP. Morali bi organizirati informacijski sistem, da bi lahko vsakdo vedno zvedel za vse proste kapacitete in se tudi povsod prijavljal. Razumljivo je, da bodo imeli tisti, ki so združevali denar, prednost, toda zdaj se delijo ključi marsikatere koče ali prikolice po prosti presoji posameznikov. Toda, če so ljudje, ki bi želeli na počitnice, pa ne morejo do teh ključev, je škoda, kajti več ko bodo postelje v počitniških domovih zasedene, bolj rentabilno bo poslovanje. L. J. Pevski zbor IMP je šel 11. septembra na izlet na Lošinj, kjer so pevci preživeli dva lepa dneva v Počitniškem domu IMP. Ta izlet je bil nekakšno priznanje za njihovo celoletno vestno delo pri zboru, saj za svoje delo ne prejemajo nikakršne nagrade. 12, septembra so se pevci z barčico odpeljali na otok Ilovik, kjer so se kopali in sončili. Pred enim od bifejev na Iloviku pa so zapeli nekaj pesmi. Okoli njih se je naenkrat zbrala gruča ljudi, ki je navdušeno poslušala naše pevce. Eden od poslušalcev, sivolasi starček pa je ob petju Svobodne Slovenije od ginjenosti jokal. V nedeljo 13. septembra dopoldne so imeli pevci nastop v garnizonu na Lošinju, kjer so zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Majhen vojaški orkester pa je igral na instrumente. Naše pevce je v imenu vojske v omenjenem garnizonu pozdravil Radko Bundalo. Pevske prireditve se je udeležil poleg vojske tudi upravnik počitniškega doma Zveze borcev Trbovlje Vili Livk. Proti večeru pa so se pevci vračali domov veselo razpoloženi. (Foto: M. P.) Zmontirali smo gj* mlekarno Lajkovac v°ef Sedemnajstega septembra^ up Lajkovcu odprli novo mleka»49 , ki je tozd Zastopstva štejtjšž, : enega svojih najboljših dojsrek) kov, saj je to velika mlekfP^S (zmogljivost je 60.000 lifch mleka dnevno), s kompleti Čla tehnologijo, dalo pa so dokoif-avri, v rekordnem času osmih mfjijnc cev, za kar so dobili pohvale IRzpr; od proizvajalcev opreme k0TH>eb investitorjev. Noj Mlekarna Lajkovac ima kl|Udi pletno tehnologijo od spre j* rnc mleka in homogenizacije do Milj sterizacije in homogenizacije »Ir gurta (do 20 dni) in sirarna, pdi to opremo so zmontirali mofllvam Zastopstva. Sodeloval pa je tudi tozd e hrom, ki je prispeval kar p P; opreme —- od cistern za razl|1 namene, rjuplikatorjev m jot* kislo mleko in surovo smetaf do zorilnikov in manjše opre1, v j Pri izvedbi projekta je s^vi lovala skupina Zastopstva mlekarske branže. V neposfjope nem operativnem delu ima mn like zasluge na tem objektu — Djordje Vujič s sodelavci iz0 vosadskega predstavništva, W|s lotno montažo pa je vodil Vl%>r Dominič, z monterji iz tozd mh p stopstva, ob spuščanju mlek*f<0va v pogon in pri šolanju kadrov|Ve|j je priskočil na pomoč še Gubič. Vulvi Trenira na poti v službo in domov Še ena počitniška Blisk in Panonija pobrala vsa prva mesta Uspehi, delavca v IMP Panonija Alojza Flisarja v atletiki preraščajo pomurske meje. Na vsakem tekmovanju, kjer se pojavi dosega lepe rezultate. Alojz Flisar je član AK Pomurje. Toda mnogokrat tekmuje tudi kot delavec Panonije. Kot član osnovne Sezona’81 v Fesi V centru poklicnih šol v Murski Soboti je bilo drugo delovno tekmovanj^ 1 vinarjev soboške občine. Predsednik občinskih sindikatov Murska Sobot*' h 4° Zdaj sezono smo končali in na Vojsko se podali, da bi tam se veselili in vse hudo pozabili. nbn« Orja l\ d strugarji in varilci iz Bliska, Panonije, LIV Rogaševci in Slovenijaceste fan Pintarič je v uvodnem pozdravu dejal, da je tekmovanje pomenih11" ” večjo produktivnost, kvaliteto, inovacije. Tekmovali so orodjarji, reA ’ nika. Med šestimi strugarji je zmagal Ivan Madžar, Panonija, 2. Viktor per, Blisk, 3. Štefan Raček LIV. Med 5 rezkarji je bil 1. Ivan Draškovič. )j nMa. 2. Geza Vtirat. Blisk. 3. Milan Recek IIV Varilen 1. Janez K K* - Od maja pa do konc septembra to je dolga doba letna; en’do konca smo zdržali lenuhe pa domov poslali. .lija, 2. Geza Vuček, Blisk, 3. Milan Recek, LIV. Varilci: 1. Janez l»uljav 1 Blisk, 2. Mladen Jakovljevič, Blisk. Varilci REL (5 tekmovalcev): 1. Za . Brigadirji so se na deloviščih menjavali vsakih 7 dni. Edino skupina iz X1 brigade je delala na istem delovišču cel mesec. Že prvi dan smo dobili del o- JL i bilo toliko težko, kot nevarno. Rušili smo namreč barake, in objekte starf(4.' niče. Zgradbe so bile precej stare in zgrajene pred drugo svetovno vojno. ‘V Ulla gokrat se je zgodilo da se je porušila stena in moral si biti hiter če je nisi »e|a imeti na glavi. Tudi žeblji so bili velik problem. Darko Gostje so bdi res veseli saj so dobr' jedi’ pili. Ker smo dobr' vse vodili smo iz Ljubljane jih po glav' dobili. Mi nosove si obris'mo, vi pa si za uh' zapišde; Drugo leto mora bit' drugač, sicer pel bo korobač. — Fesa, konec septembra 1981. P. S.'Honorar za eventuelne objave v IMP Glasniku nakažite: TOZD p. p. n. sol. o. Fesa. Niste dovolj informirani? Povejte, o Čem naj pišemo v Glasniku! Telefonska številka uredništva: 061-312-783. ZAHVALA boleči izgubi moje8* dragega očeta se iskreno — - — m _____:uJ valjujem osnovni organiz*1 sindikata TOZD Klima nto* taža in vsem sodelavcem ** izraze sožalja in darova* cvetje. Posebna zahvala r vsem, ki ste ga spremili ** njegovi zadnji poti. Lep* hvala tudi vsem tovarišem . Inženiringu v upravni sta*'1’’ Titova 37, kakor tu«S v Irak*' ki so mi omogočili čimprejš** povratek v domovino. Jože KrW tov s ■M $Voj K