Nanika Holz UDK 811.163.6’374.2:811.163.6’373.45 

samostojna leksikografka, Ljubljana 
nanika.holz@siol.net 

MESTO VELIKEGA SLOVARJA TUJK 
V SLOVENSKI LEKSIKOGRAFIJI 

^lanek obravnava Veliki slovar tujk, ki je leta 2002 iz{el pri Cankarjevi zalo`bi. Slovar tujk kot tip slovarja 
ni obi~ajen v vseh leksikografskih tradicijah, za kar je ve~ razlogov: besedotvorni, foneti~ni, puristi~ni, brez 
dvoma pa je pomembno tudi {tevilo govorcev dolo~enega jezika in njihovo pojmovanje »tujega« oz. 
»doma~ega«. Za ovrednotenje in umestitev slovarja znotraj slovenske leksikografije je bil vzorec gesel 
primerjalno pregledan z viri, ki so v slovarju navedeni kot primarni, in s korpusom FIDA. Analiza je pokazala, 
da je bilo zajetih veliko strokovnih izrazov, zaradi ~esar je to dejansko terminolo{ki slovar velikega 
obsega. Nasploh je po pregledu gradiva mogo~e re~i, da tak{en koncept slovarja tujk danes ni ve~ aktualen; 
postavlja se tudi vpra{anje, kak{en smisel imajo ponovne (prenovljene) izdaje starih leksikografskih 
priro~nikov, saj so sodobni uporabniki vse zahtevnej{i in pri~akujejo kakovostne leksikografske izdelke. 

1 Slovarji tujk in njihov namen 

Mednarodni kulturni in gospodarski stiki se v jezikih odra`ajo z vna{anjem tujejezi~
nih prvin, kar ve~inoma izhaja iz kulturolo{kih posebnosti in posledi~no leksikalnih 
praznin v ciljnem jeziku (npr. poimenovanja za pojmovni in predmetni svet 
posameznih kultur). Drugi razlog za vna{anje tujih besed in besednih zvez je ustaljena 
mednarodna raba (tak{ni so npr. latinski izrazi v pravu in medicini). V sloven-
ski, hrva{ki, nem{ki in {e nekaterih leksikografskih tradicijah tak{ne besede in 
besedne zveze obravnavajo t. i. slovarji tujk. Po eni strani je poznavanje tujk in njihove 
pravilne rabe ve~inoma pojmovano kot znak visoke izobrazbe in splo{ne razgledanosti, 
po drugi strani pa je motivacija za slovarje tujk jezikovni purizem – torej 
evidentiranje »tujega« in iskanje ustreznega, pravilnega in seveda »doma~ega«. 

Na Slovenskem je najbolj znan, tudi zaradi {tevilnih ponatisov, Verbin~ev Slovar 
tujk iz leta 1968. V povojni slovenski leksikografiji ima ta slovar vsekakor pomembno 
mesto, saj je do izida celotnega Slovarja slovenskega knji`nega jezika (zadnja 
knjiga je iz{la leta 1991) skupaj s slovarskim delom Slovenskega pravopisa iz 1950 
oz. 1962 slu`il tudi kot splo{ni slovar. 

Anglo-ameri{ka leksikografija ne pozna slovarjev tujk, kakr{ne poznamo v slovanskem 
in nem{kem okolju, vseeno pa se pojavljajo vsebinsko podobni priro~niki, 

Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 1 


88 Nanika Holz 

vendar bistveno manj{ega obsega. Tak{en je npr. The Oxford Dictionary of Foreign 
Words and Phrases iz leta 2000, ki navaja prek 8.000 pogostih besed in besednih 
zvez iz afrikan{~ine, franco{~ine, gr{~ine, hebrej{~ine, ru{~ine, tur{~ine itd. 
Priro~nik poleg splo{nega jezika pokriva tudi nekatera specializirana podro~ja, npr. 
glasbo, umetnost, kulinariko, medicino, literarno teorijo. Izto~nice so opremljene z 
morebitnim variantnim zapisom, razlago, prevodom pomena v izvornem jeziku, 
naveden pa je tudi podatek, kdaj se je izto~nica prvi~ pojavila v angle{~ini. 

2 Veliki slovar tujk Cankarjeve zalo`be 

Nove in prenovljene oz. posodobljene izdaje slovarjev (eno-, dvo- ali ve~jezi~nih, 
splo{nih ali strokovnih) so v ~asu hitrega razvoja in spreminjanja kulturnih, 
dru`benih, gospodarskih in drugih okoli{~in nujne tudi pri narodih z relativno majhnim 
{tevilom govorcev dolo~enega jezika. Majhno {tevilo govorcev seveda ne pomeni, 
da ti ne potrebujejo novih slovarskih del – novih tako v smislu posodobitve v slovarju 
predstavljenega gradiva kot tudi posodobitve slovarske obravnave in tiskovnih 
re{itev. Tako sta bila zaradi pravopisne reforme nem{~ine pri Zalo`bi DZS izdana 
prenovljena Veliki slovensko-nem{ki slovar in Veliki nem{ko-slovenski slovar.1 

Veliki slovar tujk (dalje VST), ki je leta 2002 iz{el pri Cankarjevi zalo`bi, naj bi bil 
naslednik Slovarja tujk Franceta Verbinca, prvi~ izdanega leta 1968 in pozneje {e 
ve~krat ponatisnjenega. Zaradi delne zastarelosti in relativno skromnega obsega so 
uredniki sprva na~rtovali »le posodobitev in dopolnitev slovarja z gradivom iz tujih 
slovarjev«, po nekaj ve~ kot treh letih zbiranja in urejanja gradiva pa se je pokazalo, 
da bo treba slovar bistveno prenoviti glede zasnove, besedi{~a in obravnave 
(Veliki slovar tujk 2002: VIII).2 

Za bolj{o preglednost slovarja je uporabljen dvobarvni tisk: v modri barvi so 
izto~nice, podizto~nice in {tevilske oz. ~rkovne oznake za pomene, preostalo besedilo 
pa je v obi~ajni ~rni barvi.3 Izto~nice so opremljene z naglasom in/ali izgovorjavo 
ter z izvorom (ve~inoma); podro~ne oznake (kar 84 razli~nih) pri ve~pomenskih 
izto~nicah lahko pokrivajo ali vse ali le posamezne pomene, slovar pa opozarja 
tudi na figurativno rabo. 

3 Primerjava VST z nekaterimi drugimi slovarji 

V VST je naveden obse`en seznam virov – od doma~ih in tujih ozko strokovnih do 
obi~ajnih, splo{nih slovarjev in enciklopedij. Pri zajemanju gradiva so sestavljavci 

1 Ta slovarja sta po nastanku sicer dokaj nova, vsaj v primerjavi z Gradovim Velikim angle{ko-slovenskim 
slovarjem, Juran~i~evim Srbskohrvatsko-slovenskim slovarjem, Slovarjem slovenskega knji`nega jezika 
in {tevilnimi drugimi slovarji. 
2 Prenovljeni slovar prina{a Uvod (VIII–IX), Navodila za rabo (X–XI), Temelje Velikega slovarja tujk 
(XII), Vire (XIII–XVI), slovarski del z okrog 40.000 izto~nicami (1–1248), Reke, citate in fraze 
(1249–1288), Simbole, kratice in okraj{ave (1289–1300) ter Kratice v slovarju (1301–1303). 
3 Po navedbah ob izidu je bil prvi slovar z dvobarvnim tiskom v Sloveniji Splo{ni angle{ko-slovenski in 
slovensko-angle{ki moderni slovar Da{e Komac, ki je leta 2001 iz{el pri Cankarjevi zalo`bi. Sicer pa tudi 
v Sloveniji dvobarvni tisk prehaja v standard, tako za dvojezi~ne slovarje manj{ega ali ve~jega obsega kot 
za enojezi~ne enciklopedi~ne in druge leksikografske izdelke. 


Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 89 

`eleli v ~im ve~jem obsegu pokriti strokovna podro~ja, ki so se na novo pojavila oz. 
se opazno razvila v obdobju od prve izdaje Verbin~evega slovarja, a so se hkrati nedvomno 
zavedali razhajanja med spremenjeno zasnovo slovarja in njegovim naslovom: 
»Izraz tujka v naslovu Velikega slovarja tujk je ostal po naslovu Verbin~evega 
Slovarja tujk. Dejansko v slovar niso uvr{~ene samo tujke, temve~ v veliki meri 
izposojenke iz tujih jezikov.« (Veliki slovar tujk 2002: XII.)4 

Kak{no besedje torej pokriva VST in kdo naj bi bili njegovi uporabniki? V ~em se 
razlikuje od drugih slovarjev na trgu? Za primerjalno analizo VST so bili izbrani 
Verbin~ev Slovar tujk (dalje ST; izhodi{~e), Slovar slovenskega knji`nega jezika 
(dalje SSKJ; splo{ni slovar, vendar `e ~asovno oddaljen), Slovenski etimolo{ki slovar 
(dalje SES; poljudna razli~ica specialnega slovarja) in Slovenski pravopis iz 
2001 (dalje SP 2001; novej{i normativni priro~nik s slovarskim delom, temelje~im 
na SSKJ),5 ki so navedeni tudi med primarnimi viri za VST.6 Namen analize vzorca 
iz VST je bil ugotoviti, kolik{en del gradiva je glede na omenjene slovarje nov, katera 
podro~ja pokriva VST, hkrati pa tudi ovrednotiti prakti~no uporabnost slovarja. 
Pri vrednotenju obi~ajno ni niti ~asovno mogo~e niti smiselno pregledovati slovarjev 
v celoti, zato je potrebno izbrati vzorec, ki ustreza kriterijema reprezentativnosti 
in naklju~nosti (Landau 1989: 306, 308). 

3.1 Osnovni vzorec 
Vzorec sestavlja prvih deset polnopomenskih izto~nic vsake tretje ~rke, tj. A, ^, F, 
I, L, O, R, T, W in Z. V vzorcu niso upo{tevane eno~rkovne izto~nice tipa A, a1, a2, 
niti izto~nice tipa 'v sestavljenkah', npr. a-1 (ab-, abs-), a-2 (ad-). Prav tako niso 
upo{tevane krati~ne izto~nice tipa NA (Network Adapter). V vzorcu je tako 100 
izto~nic, skupaj s podizto~nicami in kazalkami obsega vzorec 119 razli~nih leksemov, 
in sicer: aak, ab, *aba1 (K), aba2, abacija, abada, abaditi, *abadjeh (P), abaisse, 
abak, abakus (K), ~a~a~a, ~ador, ~aire, ~aj, ~ajen (P), ~ajevec (P), ~ajevke (P), 
~ajka, ~aka, ~akan, ~akav{~ina, ~akra, ~amara, fa, fabela, fabergι, fabianizem, fabijec, 
fable convenue, fabliau, fabricirati, fabriji, fabrikacija, fabrikacijski (P), iai-do, 
*iatrofizik (K), iatrofizika (P, K), iatrogen, iatrogenija, iatrokemija, iatrologija, 
*iatromehanik (P), iatromehanika (2 Χ P), ibadat, ibaditi (K – izto~nica v VST manjka), 
ibalide, iberis, kombu{a (K), la, labamba, labanotacija, labarum, labdanum, 
label, la belle epoque, labelum, labent, laberdan, ladanum (P), lavdanum (P), 
oaskop, oaza, obbligato, ob defectum, obducent, obducentka (P), obducirati, obdukcija, 
obduracija, obedienca, obelisk, obligato (K), rabarbara, rabat{1}, rabat{2}, rabdit, 
rabditiformen, rabdofobija, rabdoiden, rabdom, rabdomantija, rabdomioliza, 
taal, tab, tabagija, tabakera, tabakizem, tabakoza, *tabasco (P), *tabasko (K), tabaskovka, 
tabatiera, vajang (K), valter (K), vampum (K), voki-toki (K), vokman (K), 

4 Avtorji VST so verjetno izhajali iz Topori{i~evih definicij izrazov tujka in izposojenka (Topori{i~ 1992:
299–300, 334)
.
5 SP 2001 je bil na za~etku zastavljen kot kritika SSKJ, vendar je zlasti v slovarskem delu veliko prevze-
mal iz SSKJ – tako glede obdelave gesel kot tudi samega geslovnika (Slovenski pravopis 2001: VII–IX;
Vojnovi~, 2001)
.
6 Bibliografski podatki so navedeni v razdelku Viri na koncu prispevka.



90 Nanika Holz 

wagireh, wagnerjanski, wajang, walkie-talkie, walkman, wallnut, walter, wampum, 
warp, wash-and-wear, zabaione, zabit, zahirit, zaibatsu, zaidit, zaidizem (P), zair, 
zajval, zakrament, zakramental, zakristan.7 

3.1.1 Podro~ne oznake 
V vzorcu je s podro~nimi oznakami natan~neje dolo~enih 60 enot (izto~nice, podizto~
nice oz. posamezni pomeni). Najve~krat – sedemkrat – se pojavi oznaka MED. 
(iatrogenija, obducirati, obduracija, rabdofobija, rabdoiden, rabdomioliza, tabakoza),8 
po petkrat nastopata oznaki BOT. (~ajevec, ~ajevke, iberis, labelum, rabarbara) in 
ZOOL. (ibalide, rabdit, rabditiformen, tabaskovka, zajval), po {tiri enote imajo oznake 
GASTR. (abaisse, laberdan, tabasko, zabaione), REL. (ibadat, obedienca, zahirit, 
zaidizem), TEKST. (abada, wagireh, warp, wash-and-wear) in ZGOD. (~aka, fabijec, 
fabriji, zabit), po tri enote nosijo oznake GLASB. (~akan, fa, la), LITURG. (labarum, 
zakrament, zakramental) in PLES (~a~a~a, labamba, labanotacija), po dvakrat se 
pojavijo oznake ANAT. (fabela, rabdom), FNC.(labent, zaibatsu), LINGV.(~akav{~ina, 
taal) in TRG (label, rabat{2}). Devet oznak je zastopanih samo z eno enoto: ALP. 
(wallnut), GEORG.(oaza), INF.9 (tab), LIT. (fabliau), RA~. (label), {P. (iai-do), UM.(la 
belle epoque), UM.ZGO. (fabergι) in VET.(oaskop). Enkrat se pojavi tudi kombinacija 
oznak ZGOD. in POLIT. (fabianizem). 

V nekaterih primerih ni povsem jasno, do kod naj bi oznaka segala (npr. pri labarum 
verjetno velja samo za 2. pomen, pri iberis pa za oba pomena). Ponekod je 
lo~evanje med podro~ji preve~ podrobno in zato marsikje nedosledno, npr. med religijo 
in liturgijo, medicino oz. veterino in anatomijo, informatiko in ra~unalni{tvom, 
kar po eni strani izhaja iz razli~ne obravnave v virih, na katere so se sodelavci slovarja 
opirali, po drugi strani pa iz nedore~ene in neusklajene uredni{ke politike; v 
nekaterih primerih je pri{lo tudi do podvajanja podatkov, npr. pri zabit je razlaga 
prvega pomena 'v Perziji nekdaj upravnik majhnega okro`ja' opremljena {e z oznako 
ZGOD. 

3.1.2 Prekrivanje med VST ter ST, SSKJ, SES in SP 2001 
Od skupno 119 leksemov jih je bilo 57 obdelanih `e v vsaj enem od primerjanih slovarjev; 
{est leksemov je obdelanih v vseh slovarjih: fabricirati, oaza, obelisk, rabarbara, 
rabat{2}, zakrament, {est pa jih ima potrditev v SSKJ, SES in SP 2001: ~aj, 
~ajen, ~ajevec, la, voki-toki, walkie-talkie.10 

7 Ozna~evanje vzorca: * = izto~nica, ki se v vzorcu pojavi {e kot kazalka ali podizto~nica; K = kazalka;
P = podizto~nica. Manjkajo~e izpostavne {tevilke so v zavitih oklepajih.
8 Na nesorazmerno velik dele` medicinskega izrazja v VST opozarja tudi Klun in navaja, da glede na vzorec
s 124 strani iz VST medicinska terminologija predstavlja pribli`no 23 % celotnega slovarja; pri tem so
upo{tevane tudi povezane oznake, npr. ANAT., BIOKEM., FARM. (Klun 2003: 8). — V osnovnem vzorcu iz tega
prispevka je dele` medicinske terminologije glede na Klunove kriterije 7,6 %, v kontrolnem pa 8,3 %
.
9 Razdelek Kratice v slovarju navaja vse podro~ne oznake brez pik, na str. 1301 pa je navedena druga~na
oznaka, kot je v vzorcu, tj. INFO. Za uporabnike je ta razdelek dokaj nepregleden, ker so podro~ne oznake
v abecednem seznamu skupaj s slovni~nimi in jezikovnimi oznakami ter drugimi okraj{avami.
10 V drugi izdaji SES iz leta 2003 sta obdelana {e leksema obducirati in obdukcija.



Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 91 

VST 
ST 
SSKJ 
SES 
SP 
2001 
1. abak – + – + 
2. abakus + + – + 
3. ~a~a~a + + – + 
4. ~aj – + + + 
5. ~ajen – + + + 
6. ~ajevec – + + + 
7. ~ajevke – + – + 
8. ~ajka – + – + 
9. ~aka + + – + 
10. ~akan + – – – 
11. ~akav{~ina – + – + 
12. ~akra – – – + 
13. ~amara + – – – 
14. fa – + – + 
15. fabianizem – + – + 
16. fabijec + + – + 
17. fable convenue + – – – 
18. fabliau + – – – 
19. fabricirati + + + + 
20. fabrikacija + + – + 
21. fabrikacijski – + – + 
22. iatrokemija + – – + 
23. kombu{a – + – – 
24. la – + + + 
25. labarum + – – – 
26. labdanum + – – – 
27. label + – – – 
28. laberdan + – – – 
29. ladanum + – – – 
30. lavdanum + + – – 
31. oaza + + + + 
32. obbligato + – – – 
33. obducent + + – + 
34. obducentka – – – + 
35. obducirati – + – + 
36. obdukcija + + – + 
37. obduracija + – – – 
38. obedienca + – – – 
39. obelisk + + + + 
40. rabarbara + + + + 
41. rabat{2} 
+ + + + 
42. tabakoza + – – – 
43. tabasco – – – + 
44. tabasko – – – + 
45. tabatiera – + – – 
46. valter – + – + 
47. vampum + – – – 
48. voki-toki – + + + 
49. vokman – – – + 
50. wagnerjanski – + – + 
51. walkie-talkie – + + + 
52. walkman – – – + 
53. walter – + – + 
54. warp + – – – 
55. zakrament + + + + 
56. zakramental – + – + 
57. zakristan + + – + 


92 Nanika Holz 

3.2 Kontrolni vzorec 
Postopkov za vzor~enje je seveda ve~: lahko se odlo~imo npr. za zajetje iz vseh ~rk 
ali pa samo izto~nic na dolo~enih straneh; primerljivost vzorcev, pridobljenih z 
razli~nimi postopki, pa poka`e, ali vzorec dovolj dobro predstavlja slovar v celoti. 
Za preverjanje je bil v tem primeru pripravljen manj{i vzorec tako, da je bila 
upo{tevana prva polnopomenska izto~nica na vsaki 60. strani (za~etek na str. 60), 
kar je 20 izto~nic, skupaj s kazalkami in podizto~nicami pa 24 leksemov: apertura, 
bikomponenten, debalirati, dramaturg, dramaturgija (P), dramaturginja (P), epizooti~
en, epizootski (K), fosfat, hacendero, idili~en, kδmpavisor, konformen, liberizem, 
mentol, nekropsija, panhaks, polacca, poloneza (K), radian, sadhak, spinel, 
taseografija, ultraflotacija.11 

3.2.1 Podro~ne oznake 
V kontrolnem vzorcu je s podro~nimi oznakami natan~neje dolo~enih dvanajst enot 
(izto~nice, podizto~nice oz. posamezni pomeni). Dvakrat se pojavi oznaka MINERAL. 
(fosfat1, spinel), po enkrat pa ANAT.(apertura – 1. pomen), EKON.(liberizem), FIZ. 
(apertura – 4. pomen), LIT.(kδmpavisor), MAT.(radian), MED.(nekropsija), METAL. 
(ultraflotacija), REL. (sadhak), TEHN.(taseografija) in zool. (panhaks). 

3.2.2 Prekrivanje med VST ter ST, SSKJ, SES in SP 2001 
Od 24 leksemov je 13 obravnavanih v vsaj enem od primerjanih slovarjev, {tirje pa 
so obdelani v vseh slovarjih: dramaturg, fosfat, idili~en, poloneza. 

VST 
ST 
SSKJ 
SES 
SP 
2001 
1. apertura + + – + 
2. dramaturg + + + + 
3. dramaturgija + + – + 
4. dramaturginja – – – + 
5. fosfat + + + + 
6. idili~en + + + + 
7. konformen + + – + 
8. mentol + – + + 
9. nekropsija + – – – 
10. polacca + – – – 
11. poloneza + + + + 
12. radian + + – + 
13. spinel + + – + 

11 Ozna~evanje je opisano v opombi 7. 


Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 93 

3.3 Primerjava med osnovnim in kontrolnim vzorcem 
50,4% 

%0,05cerozvinvonsOcerozvinlortnoK
Osnovnivzorec 
Kontrolnivzorec 

Diagram 1: Delež leksemov s podrocnimi 
oznakami. 

Dele` podro~nih oznak v obeh vzorcih iz VST je skoraj enak in tako – ~e sklepamo 
po rabi podro~nih oznak – kar polovica leksemov v vzorcu predstavlja strokovne 
izraze. V obeh vzorcih skupaj nastopa 30 razli~nih oznak, od tega se jih pet pojavi 
v obeh: ANAT., LIT., MED., REL. in ZOOL. 

54,2% 

26,1%
29,4%
9,2 %
32,8%
47,9%50,0%
37,5%
20,8%
45,8%
STSSKJSESSP 2001Skupaj
Osnovnivzorec 
Kontrolnivzorec 

Diagram 2: Pokritost VST s primerjanimi slovarji. 

Pri primerjavi slovarjev se je pokazalo, da kontrolni vzorec tako posami~no kot skupno 
ka`e vi{jo stopnjo prekrivanja leksemov kot osnovni. Najve~je razlike med vzorcema 
so pri ST in SES, kjer je dele` prekrivanja v osnovnem vzorcu skoraj dvakrat ni`ji. 

4 VST in korpus FIDA 

4.1 Korpusi v sodobnem jezikoslovju 
Tradicionalni na~in sestavljanja slovarjev je temeljil na izpisovanju gradiva, urejenega 
v (ve~inoma abecedne) listkovne kartoteke. Iz takih zbirk so slovaropisci zajemali 
gesla, iskali potrditev pomenov in ~im bolj tipi~ne zglede, prepoznavali pogo



94 Nanika Holz 

ste oz. stalne zveze, ugotavljali terminolo{ko rabo posameznih besed ali zvez. 
Podobno velja tudi za ~rpanje gradiva iz drugih slovarjev in leksikonov. Tak{en 
na~in ro~nega zbiranja in razvr{~anja gradiva je zelo zamuden, zbrati in analizirati 
je mogo~e le razmeroma majhno {tevilo besedil, presojanje o tem, kaj in v kak{ni 
obliki bo sprejeto v slovar pa je omejeno na subjektivno presojo posameznika oz. 
skupine. Da bi lahko odpravili dejavnik subjektivnosti in hkrati pridobili ~im ve~ 
objektivnih, empiri~no preverljivih podatkov, so raziskovalci za~eli razvijati elektronske 
besedilne korpuse (McEnery in Wilson 2001: 103), ki so `e postali standardni 
vir podatkov za izdelavo slovarjev – sprva predvsem enojezi~nih, v zadnjem 
~asu pa tudi dvojezi~nih (Krek 1999: 8, McEnery in Wilson 2001: 144–145).12 

Potrebe uporabnikov narekujejo oblikovanje razli~nih vrst korpusov, ki se razlikujejo 
po obsegu, zajetju zvrsti, ~asovnih okvirih, prenosniku, {tevilu upo{tevanih jezikov ipd. 
(Gorjanc 1999b: 51–52). Najbolj obi~ajni so enojezikovni referen~ni korpusi, ki so 
zaradi uravnote`enih razmerij med vrstami besedil in zajemanja `ive, sodobne jezikovne 
rabe nujni za slovni~ne, pomenoslovne, besediloslovne, prevodoslovne in druge 
raziskave in s tem tudi za slovaropisce. Tak{en tip korpusa v slovenskem prostoru predstavlja 
Korpus slovenskega jezika FIDA (http://www.fida.net); podobne ambicije ima 
tudi besedilni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html), ki nastaja na 
In{titutu za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, a je v ~asu priprave in izida 
VST zajemal le iz ~asnika Delo (Weiss 2001: 420). 

4.2 Razmerje med VST in korpusom FIDA 
Zasnova VST ka`e, da je uredni{tvo `elelo ustre~i ~im {ir{emu delu publike – 
u~encem in {tudentom ter u~iteljem in profesorjem, publicistom, prevajalcem in celo 
znanstvenikom – na to ka`eta tako obseg slovarja kot pokrivanje velikega {tevila strokovnih 
podro~ij. VST je bil sicer sestavljen {e na tradicionalen na~in, tj. s ~rpanjem 
iz omejenega obsega pisnih virov, ki so jih uredniki in njihovi sodelavci pregledovali 
in gesla po osebni presoji uvr{~ali v slovar; zaradi ~im bolj objektivne ocene slovarja 
pa je bilo smiselno preveriti, koliko leksemov in s kak{no pogostnostjo je 
mogo~e najti v korpusu FIDA. Dobljene rezultate je treba vrednotiti z zavestjo, da 
referen~ni korpus ni namenjen specializiranim jezikoslovnim raziskavam, npr. terminolo{
kim (Stabej 1998: 104), zato pa daje preverljive (tudi {tevilsko) podatke o 
sodobnem jeziku v splo{ni rabi. ^e kot merilo za splo{nost oz. terminolo{kost besedi{~
a v VST vzamemo razmerje med dele`ema neozna~enih in ozna~enih leksemov 
iz obeh vzorcev, lahko domnevamo, da je polovica VST splo{nega in polovica terminolo{
kega. Rezultati preverjanja po korpusu FIDA deloma potrjujejo to oceno, saj pri 
osnovnem vzorcu ni bilo potrditve za 66 leksemov, pri kontrolnem pa za 12. Dele`i 
potrjenih in nepotrjenih leksemov so prikazani na diagramih 3 in 4.13 

12 Na Slovenskem je prvi slovar na korpusni osnovi sploh Veliki angle{ko slovenski slovar Oxford, ki je
rezultat sodelovanja med zalo`bama Oxford University Press in DZS (Grabnar in [orli 2003: 127–128)
.
Prva knjiga A–K je iz{la februarja 2005.
13 Pri leksemih aba1, aba2, fa, la in tab iz osnovnega vzorca ni bilo mogo~e potrditi pomena oz. ugotoviti
dejanskega {tevila enot, ker ti leksemi v korpusu FIDA niso lematizirani, ro~na obdelava zadetkov pa bi
zaradi homonimnosti zahtevala preve~ ~asa.



Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 95 


40,3% 
Potrjeno 
Nedolocljivo 


Nepotrjeno 

55,5% 

4,2% 

Diagram 3: Preverjanje VST po korpusu FIDA – osnovni vzorec. 

50,0% 


50,0% 


Potrjeno 
Nepotrjeno 

Diagram 4: Preverjanje VST po korpusu FIDA – kontrolni vzorec. 

Izmed 57 leksemov iz osnovnega vzorca, ki so potrjeni vsaj v enem od primerjanih 
slovarjev, jih korpus FIDA potrjuje 36 (v oklepaju je navedeno {tevilo zadetkov): 
abak (10), abakus (47), ~a~a~a (6), ~aj (3082), ~ajen (456), ~ajevec (12), ~ajevke 
(5), ~ajka (26),14 ~aka (4), ~akra (397), fabliau (3), fabricirati (16), fabrikacija (29), 
labarum (1), label (13), lavdanum (4), oaza (570), obbligato (1), obducent (14), 
obducirati (7), obdukcija (459), obelisk (167), rabarbara (126), rabat{2} 
(80), tabasco 
(15), tabasko (14), vampum (1), voki-toki (17), vokman (1), wagnerjanski (26), 
walkie-talkie (14), walkman (142), walter (10), zakrament (589), zakramental (3), 
zakristan (3). V kontrolnem vzorcu je potrjenih 11 od 13 leksemov: dramaturg 
(233), dramaturgija (337), dramaturginja (128), fosfat (202), idili~en (612), konformen 
(51), mentol (23), polacca (3), poloneza (14), radian (24), spinel (8). 

14 Tu gre za primer korpusnega {uma – vsi zadetki so namre~ iz enega vira, in sicer iz prevoda turisti~
nega vodnika iz angle{~ine. Vzrok je ponesre~ena prevajalkina izbira pri premo{~anju leksikalne 
praznine na slovenski strani. 


96 Nanika Holz 

Podro~ne oznake ima 16 od 47 slovarsko in korpusno potrjenih leksemov, poleg tega 
pa korpus FIDA potrjuje {e kar nekaj leksemov, ki so v VST ozna~eni, npr. labanotacija, 
la belle epoque, tabaskovka, zajval. To ka`e, da je v VST vendarle ve~ splo{
nega besedja kot terminov in da domneva o prekrivnosti ozna~enega besedja in v 
korpusu FIDA nepotrjenih leksemov ne dr`i. 

Kot merilo za dolo~anje, ali leksem sodi med besedje, ki je obi~ajno obravnavano v 
splo{nih slovarjih, je bil postavljen pogoj vsaj 50 zadetkov v korpusu FIDA. Ti lek-
semi so predstavljeni v diagramih 5 in 6 – vsi imajo tudi potrditev v SSKJ in/ali SP 
2001. 

3500 
3000 

3082 
2500 
2000 
1500 
1000 

58957045945639716714212680500
Diagram 5: Zadetki v korpusu FIDA s pogostnostjo nad 50 – 
osnovni vzorec. 
612337233202128400500600700
300 
200 
100 

51

0 

Diagram 6: Zadetki v korpusu FIDA s pogostnostjo nad 50 
– 
kontrolni vzorec.


V osnovnem vzorcu ima 10 enot (20,8 %) pogostnost vi{jo od 50, v kontrolnem pa 
6 (50 %). Diagrama 7 in 8 ka`eta razmerja med frekven~nimi skupinami v korpusu 
potrjenih leksemov iz obeh vzorcev. Osnovni vzorec ima izrazito veliko skupino 
leksemov, ki se v korpusu FIDA pojavijo od enkrat do desetkrat (50 %). V teh primerih 
gre obi~ajno za citatno rabo, npr. fabliau (potrjena je tudi citatna raba mno`
inske oblike fabliaux), la belle epoque, obbligato, zabaione, zaibatsu. V kontrol



Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 97 

nem vzorcu ima ta skupina za polovico manj{i dele`, kar lahko deloma pripi{emo 
{tevil~no manj{emu vzorcu, deloma pa druga~nem na~inu vzor~enja; prav tako pa 
je potrjena citatna raba (polacca). Vzor~enje je verjetno vzrok tudi za druga~na razmerja 
v skupinah z vi{jo pogostnostjo, kjer so dele`i v kontrolnem vzorcu od dvakrat 
pa do skoraj petkrat vi{ji od tistih v osnovnem vzorcu. 

50,0%
29,2%
2,1%
6,3%
6,3%
4,2%2,1%
1-1011-5051-100101-200201-500501-1000nad1001
Diagram 7: Razmerje zadetkov v korpusu FIDA po skupinah – 
osnovni vzorec. 

8,3% 

25,0%
25,0%
8,3%
8,3%
1-10 
25,0% 


11-50 
51-100 
101-200 
201-500 
nad501 

Diagram 8: Razmerje zadetkov v korpusu FIDA po skupinah 
– 
kontrolni vzorec.


5 Sklep 

@elja po prikazu velikega {tevila podro~ij pri t. i. prenovi Velikega slovarja tujk je 
prvotni na~rt sestavljavcev spremenila v skoraj izklju~no zajemanje terminolo{kega 
gradiva, da bi ustregli ~im ve~jemu {tevilu potencialnih uporabnikov. Glede na 84 
razli~nih podro~nih oznak, uporabljenih v VST, in 50-odstotno ozna~enost obeh 
vzorcev bi bil naslov lahko kar Veliki terminolo{ki slovar. Pri pregledu vzorca po 
korpusu FIDA se je sicer izkazalo, da so s podro~nimi oznakami opremljeni tudi 
nekateri pogosto rabljeni leksemi, ki so del splo{nega jezika. Vse navedeno je po



98 Nanika Holz 

sledica ~rpanja iz razli~nih specializiranih (terminolo{kih) virov ter nedodelane in 
neusklajene uredni{ke politike, hkrati pa ka`e na problem obravnavanja splo{nega 
besedja v specializiranih slovarjih, kjer je opremljanje s podro~nimi oznakami za 
uporabnika zavajajo~e. (Enako velja v obratni smeri, tj. pri navajanju terminologije 
v splo{nih slovarjih.) Te probleme bi bilo mogo~e re{iti oz. v znatni meri zmanj{ati, 
~e bi bili sestavljavcem slovarjev na Slovenskem poleg referen~nega korpusa na 
voljo tudi specializirani podkorpusi, npr. terminolo{ki. Poleg mo`nosti leksikografske 
izrabe so taki korpusi uporabni tudi pri ustvarjanju novega izrazja v posameznih 
strokah, zelo koristni so za lektorje, ve~jezi~ni (vzporedni) pa tudi za prevajalce. 
Zlasti pomembna je vloga korpusov pri izlo~anju oz. zmanj{evanju subjektivnega 
elementa in uzave{~anju dejanske rabe pri omenjenih dejavnostih. 

Na vpra{anje, ali je v dana{njem ~asu koncept slovarja tujk, kakr{en je obravnavani, 
{e sploh aktualen, te`ko odgovorimo pritrdilno: terminologijo posameznih 
podro~ij obravnavajo eno-, dvo- ali ve~jezi~ni terminolo{ki slovarji, etimologija je 
stvar specialnih slovarjev (v anglo-ameri{kem jezikovnem okolju tudi splo{nih slovarjev 
ve~jega obsega), splo{no besedje pa pomensko obravnavajo splo{ni slovarji. 
Morda bi bil smiseln priro~nik, ki bi vseboval le tiste tujke oz. citatne besede in 
besedne zveze, ki so v sloven{~ini res pogosto rabljene, a jih v splo{nih enojezi~nih 
slovarjih ni. Geslovnik za tak leksikografski priro~nik bi moral nujno izhajati iz korpusa, 
zasnova bi morala biti skrbno premi{ljena, uredni{ka politika pa dosledna. 

V razmislek zalo`nikom, ki zaradi lagodnosti in relativno majhnih stro{kov ve~inoma 
izdajajo ponatise ali pa »posodobljene« izdaje slovarjev, je potrebno povedati, 
da so v svetu `e ve~ kot desetletje v veljavi novi leksikografski standardi. Poleg 
tega so uporabniki – tudi zaradi uporabe interneta in dostopnosti leksikografskih 
virov v elektronski obliki – vedno bolj zahtevni in vpra{anje je, koliko ~asa bodo {e 
pripravljeni listati po obse`nih slovarjih, kjer morda niti ne bodo na{li iskanega 
podatka. 

Viri 

Korpus slovenskega jezika FIDA <http://www.fida.net>
.
Slovar slovenskega knji`nega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besedi{~em


slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: Elektronska izdaja na plo{~i CD-ROM, 1998.
Ljubljana: DZS.
Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Zalo`ba ZRC.
Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.


Tavzes, Milo{ in Adle{i~, Gregor (ur.), 2002: Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva 
zalo`ba. 

Verbinc, France, 1968: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 


Mesto Velikega slovarja tujk v slovenski leksikografiji 99 

Literatura 

Ani}, Vladimir in Goldstein, Ivo (ur.), 2000: Rje~nik stranih rije~i. Zagreb: Novi Liber. 

Dose, Maria (ur.), 1990: Duden Fremdwφrterbuch. Mannheim [etc.]: Dudenverlag. 

Gorjanc, Vojko, 1999a: Kaj in kako v korpus FIDA? Razgledi 13. 7–8. 

Gorjanc, Vojko, 1999b: Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FIDA. Kr`i{nik,
Erika in Lokar, Meta (ur.): Slovenski jezik, literatura in kultura tukaj in zdaj. 35. seminar slo-
venskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 47–59.


Gorjanc, Vojko, 2000: Nekatere mo`nosti jezikoslovne izrabe enojezikovnih korpusov. Orel,
Irena (ur.): ^as v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 36. seminar slovenskega jezika, lite-
rature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 335–348.


Grabnar, Katarina in [orli, Mojca, 2003: Novi veliki angle{ko-slovenski slovar Oxford-DZS.


Jezik in slovstvo 48/3–4 (maj–avg. 2003). 126–133.
Jakopin, Primo`, 2001: Slovenski nacionalni korpus – idejni osnutek projekta. Jezikoslovni
zapiski 7. 411–417.


Klun, Boris, 2003: V naglici ne more nastati dober slovar. Delo 45/74. 8.
Krek, Simon, 1999: Ra~unalni{ki korpusi v slovaropisju. Razgledi 13. 8.


Krek, Simon, 2003: Jezikovni priro~niki in novi mediji. Jezik in slovstvo 48/3–4 (maj–avg.
2003). 29–46.


Landau, Sydney I., 1989: Dictionaries: The Art and Craft of Lexicography. Cambridge
University Press.


McEnery, Tony in Wilson, Andrew, 2001: Corpus Linguistics. Second Edition. Edinburgh
University Press.


Stabej, Marko, 1998: Besedilnovrstna sestava korpusa FIDA. Uporabno jezikoslovje 6.
96–106.


Stabej, Marko, 1999: Korpus FIDA: nam ra~unalnik lahko poka`e (slovenski) jezik? Razgledi


13. 6–7.
Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Vojnovi~, Nastja, 2001: Geslovnik. Slovarska delavnica. <http://www.zrc-sazu.si/pravopis/
delavnica.htm>
.
Weiss, Peter, 2001: Slovenski nacionalni korpus Maks na In{titutu za slovenski jezik Frana
Ramov{a ZRC SAZU: utemeljitev. Jezikoslovni zapiski 7. 419–428.