Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za^četrt leta y 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. M Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ’/ 2 6. uri popoludne. ^tev. 13. V Ljubljani, v soboto 17. januvarija 1891. Letnik XIX Po ljudskem štetju. L Konečni izid ljudskega štetja v Avstriji ni še znan, vendar pa smemo že danes trditi, da ljudsko štetje ne bode doseglo svojega namena, ker š t e t- veni rezultati nemajo ne v znanstve¬ nem,ne v praktičnem oziru one vred¬ nosti, katero naj bi imeli po namenu postave. Ne bodemo danes navajali posameznih slučajev, kako so v naši ožji domovini posamezni gospodarji samooblastno postopali z vpisovanjem svojih gostačev, poslov in delavcev. Škoda za trud in ogromne troške, katere provzročuje ljudsko štetje. Največ krika in prepira pa je ljudsko štetje napravilo na Češkem in Moravskem, kjer češka in nemška narodnost pazite na vsako ped svoje zemlje. Tu se celo delavec dobro zaveda svoje narodnosti, zato je tembolj razburilo duhove samooblastno in nepošteno postopanje posameznih gospodarjev. Češki listi dan na dan objavljajo posamezne slučaje, ki jasno pričajo o krivici nasproti češki narodnosti. Tako so v Libercah letos našteli 1000 Cehov manj, kakor 1. 1880., dasiravno se je v resnici število če¬ škega prebivalstva pomnožilo. Poslanec Špindler je v deželnem zboru prečital brzojav, ki pojasni nemški pritisk pri ljudskem štetju v kololeški občini pri Tfebenicah. Kololeč je čisto češka občina, po zad¬ njem nedostojnem štetju pa jo bodo zapisali v sta- tistiške knjige kot čisto nemško. Sploh so povsod na Češkem s skrajno drznostjo skušali Nemci ob¬ krožiti takozvane »zaprte" jezikovne okraje. Na ta način so si prilastili mnogo čeških občin, celo slo¬ vaški piskrovezci so bili dobri v večjo slavo matere Germanije. Da bi nekako odvrnili opravičen sum, interpe- lovali so dne 13. t. m. poslanec Lippert in tovariši v deželnem zboru cesarskega namestnika zaradi ljudskega štetja v Pragi, češ, da so uradni organi nepostavno postopali. Interpelantje pa so se osra¬ motili pred svetom, ker našteli so naslednje slučaje: Prof. dr. Petrina, sin slavnega češkega fizika in rodoljuba, je svojo deklo Srbecko zapisal za Nemko, kar mu je nekda komisar z vso pravico popravil. Dalje so naveli pritožbe pragermanov Stabenova, profesorja Fourniera, opernega pevca Pateka in hlapca Sabata. Vsi ti slučaji — več jih ni bilo znanih — niso vredni, da bi se omenjali — v de¬ želnem zboru. Navzlic temu je rojeni državnik pl. Plener v nekem nemškem društvu v Vinohradih pri Pragi rohnel proti Cehom, da se vsiljujejo na nemška tla. Torej naj bi se Nemci smeli košatiti v vsakem kotu, Slovani pa naj bi bili nakovalo nemškim kladivom. Vzrok temu ponovljenemu prepiru pa je ne¬ srečno izbrani izraz »občevalni jezik", ki naj za statistiko pomeni materni jezik. In kaj pomenijo sedaj številke v tem predalu? Gotovo le to, da v Trstu skoraj vse govori laščino, v Gradcu nemščino, v Lvovu poljščino itd. Ker pa se to ne vjema z dejanjskimi razmerami, je razvidno, da so štetveni rezultati v tem oziru brez vse znanstvene vrednosti. Zakaj pa se gospoda tako boji pravega imena? Zakaj je v vseh drugih točkah ljudsko štetje tako strogo, le glede na materni jezik zakriva se resnica? Še potomci naši se bodo čudili, zakaj država po¬ laga tako malo vrednosti na resnico z ozirom na narodnosti. Moderna državniška modrost nas sicer še nikdar ni navdajala z občudovanjem, temmanj pa je opra¬ vičena v tem vprašanji trditev, da je bolje za vlado, legislativo in eksekutivo, če prebivalstvo v posameznih deželah ni mešano. Z drugo besedo: Avstrija naj bi veljala pred svetom kot nemška država. Ravno ta neresnična trditev pa bi uteg¬ nila biti nesreča za Avstrijo, ko bi danes ali jutri morala težišče svoje preložiti proti vzhodu. Iz teh kratkih podatkov je jasno, da Nemec povsod najde svoje jezikovne pravice, a Slovan si jih mora iskati, večkrat brez vspeha, čemur smo tudi sami krivi. Dalmatinske razmere. Malokedaj nam je prilika, da se v listu obširneje pečamo z dalmatinskimi razmerami; v zadnjem času se pa ondi porajajo dogodki, ki so važni za vsa- cega Avstrijca vzlasti še za Slovana. Težnja dalma¬ tinskih Hrvatov, združenje Dalmacije z materjo Hr- vatsko se vedno glasneje razodeva, dalmatinski Hrvati hočejo biti doma sami svoji gospodarji. — Pred dvajsetimi leti je bila italijanska stranka v Dalmaciji vsemogočna, Hrvat bil je rob na domači zemlji, a sedaj se vedno bolj oživlja zavest hrvatska, vedno bolj se razširja ndrodna probuja; nasproti pa peša in hira italijanski element, ki je dobil hud udarec s smrtjo najbolj zagrizenega Lahona v Dal¬ maciji, dr. Antona Bajamontija. Dalmatinski Hrvati imeli so v zadnji dobi hu¬ dih časov. Ne samo proti Italijanom se jim je bilo boriti, vzlasti tudi proti avstrijski vladi, ki Hrvatom v Dalmaciji ni zaupala ter se opirala pri svoji po¬ litiki le na Italijane. Krivošijanski upor je še-le odprl vladi oči, da je prenehala slepo podpirati italijansko stranko in od tedaj je jela razpadati, ker ni imela obstanka življenja v svojih lastnih silah, ampak je živela le od vladne milosti. Da se je italijanska stranka toliko časa vzdr¬ žala v Dalmaciji na krmilu, temu je bil kriv dr. Bajamonti, ki je od leta 1859. pa skoro do svoje smrti odločeval politično usodo Dalmacije. Vsemo¬ gočen bil je vzlasti do I. 1870. kot župan spletske občine, kot deželni in državni poslanec in kot za¬ upni mož nemško-liberalne vlade. Onega leta pa je nastopil v javnosti slavnoznani brvatski rodoljub dr. Bulat, ki je spoznal slabe strani svojega političnega nasprotnika ter začel javno presojati in obsojati LISTEK. Nedeljske misli. XIV. Gospod vrednik, zameteni smo od vseh strani, da živ človek ne more izza zapečka in da ves ljubi dan v »copatah" in z dolgocevno pipo v ustih gle¬ damo skozi okno, kako plešejo snežinke po zraku in kako nosijo vrabci »koš", stoječ na jedni nogi v ivnatem podstrešji. Naravno je torej, da je vesoljni dolgčas v na¬ ravi. Na zapečku in tudi na vredniških mizah, kjer pojo sedaj bolj kakor sicer škarje smrtno pesem posamezni redki novici iz znanih in neznanih časo¬ pisov. Čuda ni, da prede tudi nam sicer večkrat vsevednim listkarjem za novice in dovtipe, da je napovedal neki slovenski listkar pravi „ofer“ za listkarske drobtinice in da njegov tovariš samega dolgega časa zavida »črne" zamorce za »tercijalske kebre", katere bi baje porabil lahko marsikateri slovenski listkar za lepše in bolj »fletne" namene, kakor za trudapolni misijon. V tem oziru, kar se tiče namreč preganjanja dolgega časa v mirni zimski dobi, naučimo se mi listkarji lahko marsikaj od naše vojne uprave. Po¬ slednja se bavi namreč v najnovejši dolgočasni dčbi, ko noče iznajti nihče več nove puške in novega brezdimnega smodnika in ker je še daleč do rado¬ darnih »delegacij", z zanimivo idejo, kako da za¬ meni sedanje zastarele vojaške gumbe z novimi, ki naj nadomeste vsaj začasno stagnacijo v vojnih troških. Gumbi imajo pa tudi v istini ne samo v vojni, temveč v življenji narodov sploh važno in zanimivo ulogo. Nemci trdijo namreč o človeku, ki ni iznašel smodnika: »Dem ist der Knopf noch nicht aufge- gangen." Mi Slovenci pa zopet sodimo, akoravno se nam je že odpel politiški gumb, da vendar nihče politiškega smodnika ne iznajde, in da vojujemo že več kot štiridesetletno politično borbo samo za po- litiške gumbe. V zadnji dobi se bojujejo osobito naši češki bratje na milost in nemilost za jedino pravi politiški smodnik, a dokazano še ni, ali obvelja »stari" ali »mladi" šlem, ali pa izgubita samo zaradi neiznajde- nega politiškega smodnika obe politiški stranki celo zadnji politiški gumb na raztrgani in osramoteni svoji togi. Tudi nam Slovencem se je baje odpel že v letu 1848. politiški gumb, akoravno tedaj niti na¬ rodne zaplate nismo imeli na nemški svoji suknji, in sedaj nosimo narodno ukrojene surke, a politiški gumbi na njej so še pogostoma zapeti do ušes. Tudi v naših takozvanih »domesticih" se čuti že dlje prava kraška burja in osobni zameti, katere kidamo zapored z jedne strani na drugo, da bi po¬ trebovali večkrat pravi snežni plug, da pomete smeti in ostale naše društvene grehe izpred naših vrat. Povrh se kujajo še vsi naši »slavni" pesniki že davnaj svojim nekdanjim lepoznanskim vrednikom, da smo primorani čitati zdaj v dolgočasni zimi samo »postna" berila najnovejše naše literature. In na¬ posled so hripavi tudi po naključji celo vsi kmalu čitalniški pevci, da živimo mi stari čitalniški udje letošnji predpust o samem plesu in taroku. Konečno nam je zamrznila še pristna ljubljanska voda, da si človek zvečer pred spanjem ne more izplakniti niti čvičkovine v grlu in da se umivamo s snegom in ledom, ki pa doslej še nista monopo- lizovana in pod procentno kontrolo. Vendar nas tolaži pri vsej naši zimski smoli in hladu misel, da še niso bili nikdar tako ljubez¬ nivi naši nemškutarski in nemški sodeželani, kakor baš sedaj, ko nas zavijajo kar »per Bausch und Bogen" z vsemi slovenskimi pritiklinami in grehi v svoje štetvene pdle ter nas »adoptujejo" vsaj do štetvenega konca na milost in nemilost. Tudi ljubljanska in kranjska klasiška nemška govorica ima baš sedaj svoj veseli mlaj; kajti vse naše kuharice in pomivalke po ljubljanskih kuhinjah govorč kar čez noč blaženo nemščino in množe slabo finančno gospodarstvo v Spletu. In ta taktika dr. Bulatova je bila za dr. Bajamontija, kakor tudi za italijansko stranko usodepolna vzlasti v Spletu. Bajamonti ni bil več izvoljen načelnik spletske ob¬ čine, pristaši njegovi so ga jeli popuščati kot člo¬ veka, ki nima čistih rok, skoro beračiti je moral po dalmatinskih občinah, da je dobil deželnozfiorski mandat in ko bi bil dalje časa živel, prišel bi bil celo na zatožno klop. Sedaj je mrtev, a sovrag hrvatski v Dalmaciji ž njim ni umrl. Hrvatov ondi čakajo še hude borbe, predno bodo prišli do vseh svojih pravic v svoji domovini; treba jim bo vzlasti tesneje jedinosti, ka¬ kor se kaže, žal, zadnja leta. Bulatu njegovi rojaki mnogo očitajo, mnogi mu ne zaupajo in to je vse v veliko kvar hrvatstvu v Dalmaciji. Dogodki zadnjega leta kažejo, da čaka Hrvatov dalmatinskih mnogo ovir v borbi za narodne pra¬ vice. Tudi v preteklem letu so zahtevali v deželnem zboru hrvatski jezik kot notranji uradni jezik v Dal¬ maciji. Od 1. 1862., ko je bilo določeno po mini- sterskem odloku, naj uradi občujejo s strankami v onem jeziku, katerega zahtevajo stranke, od tedaj je ostalo glede jezikovnega vprašanja vse pri starem. Leto za letom so objavljali hrvatski zastopniki v tem oziru svoje zahteve, a dobili so vselej odgo¬ vor, da to spada v področje izvrševalne vladne oblasti. Nekdaj so kratili Dalmatincem narodne pravice z istim vzrokom, kakor nam Slovencem, da njih jezik ni še dovoljno razvit za uradovanje. Dandanes pa, ko si vsled krasnega razvoja hrvatskega jezika ven¬ dar ne upajo tega več trdit', iznašli so pa drug vzrok. Vlada sedaj več ne podpira italijanščine v uradih, pač pa sili vsepovsod z nemščino, ter misli, da je to kit, ki bo Dalmacijo tesneje spajal z Avstrijo. Že od nekdaj se je rado očitalo Dalmatincem, da jim manjka avstrijskega domoljubja, in večkrat so morali dalmatinski zastopniki že na najvišjem mestu slovesno protestovati proti temu samovoljnemu sumničenju. — Pač so dogodki zadnjih dvajset let prepričali odločilne kroge, da avstrijski vladi ni treba iskati zanesljivejših podložnih, nego so hrvatski Dal¬ matinci. Jako se pa motijo, ki menijo, da je nemški jezik izraz in značilno znamenje avstrijskega prepri¬ čanja, kajti nemščina ne bo rešila Avstrije. Enako¬ pravnost vseh avstrijskih narodnostij, izvrševana v dejanju, to je za Avstrijo podlaga za najlepšo pri¬ hodnost. Siljenje in prevladovanje nemškega jezika pa je značilno znamenje centralističnega vladnega zistema, kateremu se nikdar ne bodo uklonili av¬ strijski Slovani. Čuditi se je torej, da sedanja vlada, kateri je vendar namen, da pomiri avstrijske narode na pod¬ lagi enakopravnosti, z istim ognjem in z jednako vstrajnostjo vsiljuje Dalmatincem v urade nemški jezik, kakor je to delala nemško-liberalna vlada. — Kake nasledke da rodi taka napačna taktika, kažejo nam najnovejši dogodki na Češkem, kjer vsled za¬ tiranja češka narodnost z neko elementarno silo stopa na dan, upirajoč se brezozirno nasprotnim silam, ne meneč se, da v tem največ škode zadene češko narodnost in avstrijsko državo. Politični pregled. V Ljubljani, 17. januvarija. botram) © dežel©. Dolenje-avstrijski deželni zbor je dne 15. t. m. končal svoje skoro tri mesece trajajoče zborovanje. Razprave med zasedanjem so bile zelo živahne, pogosto tudi burne, in tudi zadnja seja je bila temu živ dokaz. Šlo se je za dovolitev podpore za neko lokalno železnico, ki je po mnenju poslanca Sehoffelna popolno nepotrebna; le nekaterim gospo¬ dom iz liberalne večine bi dobro došlo za lastne koristi. — Pri tej priliki je poslanec Schoffel pravil gorke resnice, rekoč: „Le glasujte za popolno ne¬ potrebne troške, vi, ki ste pred malo dnevi odklo¬ nili zakon za uboge reveže. Seveda, reveži lahko čakajo, bogatini-podjetniki kajpada ne morejo čakati. Le dovolite denar za nepotrebno stvar, vi, ki ste ob poroki Marije Valerije ustanovili le malo dobrodel¬ nih ustanov, češ, deželno premoženje ne dopušča večjih troškov. Danes svobodno storite korak, ki bode pozneje morebiti zahteval milijone troškov. Vi to morete storiti, zakaj večino imate, in večina za¬ mere več nego absoluten vladar; ta je odgovoren, večina ni." — Takih odločnih ljudskih zastopnikov in takih jasnih govorov, ki marsikaj pojasnd izza kulis, bi potrebovali tudi po drugih zbornicah. Katoliško - politično društvo gorenje- avstrijsko je imelo svoj shod dne 11. t. m. v Linču; shod je bil obilno obiskan. Govorniki so raz¬ pravljali razne, času in razmeram primerne pred¬ mete. Govorili so o časopisju, o preosnovi avstrijske obrti, ki naj se prenavlja iz znotraj na zunaj, to je: krščanski naj se vzgaja rokodelski vajenec v roko¬ delskega pomočnika in mojstra. — Državni poslanec Ebenhoch je poročal o državnozborskem delovanju katoliško-konservativnih poslancev. Naglašal je lepe vspehe, ki so jih katoliški poslanci dosegli v dežel¬ nem zboru gorenje-avstrijskem, in sicer zato, ker imajo tukaj večino, ki naslanja svoje delovanje na podlago krščanskih načel; nasproti pa vlada v držav¬ nem zboru večina, ki se ne drži strogo teh načel, dasi je v mnogem boljša, nego nemško-liberalna manjšina. Iz tega ozira je dolžnost avstrijskih kato¬ ličanov, da kolikor mogoče mnogo vernih poslancev pošljejo v državni zbor. V resoluciji, katero so na tem shodu sprejeli soglasno, se zrcali program za prihodnje državnozborske volitve. Katoliški shod na Ogrskem. Videti je, da se tudi ogrskim katolikom odpirajo oči. Dogodki zadnjih mesecev so marsikdga streznili, da vidi, kam pridejo madjarski katoliki, ako bodo dovolili, da o njih pravicah in dolžnostih odločujejo le židje- kalvinci in framasoni. Poroča se iz Budimpešte, da je grof Zichy vsprejel načelništvo v odboru, ki ima osnovati katoliški shod na Ogrskem. — Slovenci, pazite, da Vas vsaj Madjari ne bodo prehiteli s ka¬ toliškim shodom. Vnanje države. Srbija. Poročilo, da izdeluje regentstvo v spo- razumljenji z vlado družinsko postavo, ki bo urav¬ nala osebne in druge razmere v kraljevi družini, potrjujejo tudi belogradski listi. Dotična postava se bo predložila skupščini, da jo pregleda in odobri. Bolgarija. Povodom novega leta je sv. sinoda čestitala bolgarskemu princu Ferdinandu. V svojem govoru je princ zahvalil sv. sinodo za čestitanje ter izrazil željo, da bi se ukrepile vezi med državo in pravoslavno cerkvijo v Bolgariji, katero on sam brani in varuje. K duhovnikom obrnen je rekel v polnem j zaupanji do njih udanosti, naj molijo božji služab- I pešajočo nemško inteligenco na Slovenskem. Svifti- janec je prepričan, če sedaj ne pomagajo naši hlapci in dekle materi Germaniji do mostu do Adrije, da smo primorani sanjati še daljnih deset let o svoji pastorki Sloveniji. S v i f t i j a n e c. Nekaj o Mulce vem Jerneji. Dolgo nisem nosil hlač. Ko sem jih prvikrat oblekel — bilo je v četrtem letu mojega zemeljskega bivanja — bil sem že v velikem strahu, da jih zgubim. Kakor hitro me namreč zagleda Mulčev Jernej, zakliče na ves glas: »Jaz bom pa fantu hlače vzel." Prva misel mi je bila: Beži! Večkrat sem jo pocedil. In sreča me ni zapustila — obdržal sem hlače. Nekaj se mi je vedno čudno zdelo na Jerneji: On ni sedel na vozu kakor drugi ljudje. Usedal se je na desko, ki pokriva os, noge pa je vtaknil skozi lestvo. Ker pa je bil velike postave in dolgih nog, segale so mu do tal in tako je brusil s petami po vaškem tlaku. Igral je posebno rad. Pa vedno ni imel de¬ narja, in brez tega tudi ni igre. V hiši je imel sicer izgovorjen kot, za delo pa je dobil hrano in obleke. Ce pa doma ni bilo ravno posebnega dela, napravil je pri sosedu kak »tarbeh . Na ta način prislužil si je navadno kaj denarja za igro. Znal je seveda vsa kmetska dela; posebno pa mu je šlo razrezavanje slame izpod rok. Vsled tega dela postala mu je jedna rama nekoliko višja in ljudje so trdili, da je radi tega še bolj pripraven za re¬ zanje. — Sam menda ni nikoli opazil te telesne hibe, vsaj verjel ni nikdar, da jo ima, če tudi mu je kdo zatrjeval. Torej igral je rad. Vestno seveda se ni vedno ravnal po pravilih pravičnosti. Tako je podpiral na¬ vadno pri domini z jedno roko glavo. Ker se pa dostikrat ni mogel znebiti vseh kamnov, ali če je bila igra „zaprta“ in so šteli pike, vtaknil je jednega ali pa tudi več kamnov v roko ter dalje podpiral glavo. Vendar za rokav ni skril kamna. Bila je velika noč. Vse piruhe sem bil že „za- štručal". Pri sosedu, kjer je gospodaril moj ded, izmoledoval sem naposled lepo obročeno jajce. Ošabno grem ž njim „na vas". Sreča ali pa ne¬ sreča je hotela, da sem »štručal" z Mulčevim. Pa to ni šlo kar tako hitro. Ko je dolgo ogledoval moje jajce, če ni morda smoleč, in se je prepričal, kje ima mesec, dal mi je je - nazaj, rekoč, da je pretrdo in da se bo njegovo ubilo. Jaz sem verjel in vedno bolj priganjal, da začneva. niki za blagostanje in napredek domovine. Na če¬ stitanje častniške deputacije je odgovoril princ, da ne zavisi moč armade toliko od števila vojnikov, marveč od nravnosti. Princ zahteva od častnikov zvesto izpolnjevanje njihovih dolžnosti) in vzorno življenje, v politiko naj se čisto nič ne mešajo. Ako je armada — rekel je nadalje princ — vedno pri. pravljena braniti svoje narodno ognjišče, potem se ni bati za prihodnost bolgarskega naroda. Na če¬ stitanje ministerskega predsednika, ministrov in dru¬ gih dostojanstvenikov je pripomnil princ Ferdinand, da vidi v tem čestitanji nov dokaz o zvestobi in udanosti bolgarskega naroda do prestola. Naposled jim je izrekel zahvalo, da so tako utrdili in ohranili mir v deželi ter jim priporočal, naj se v prihodnje še bolj potrudijo za napredek naroda bolgarskega in bolgarsko upravo. Rusija. Ako je verojeti nekemu angleškemu listu, zaukazal je car, da ne pridejo proti Židom na¬ perjene postave v veljavo. To pa je car zaukazal na prigovarjanje finančnega ministra Višnegradskega, ki trdi, da ni umestno zdaj nakopati si nasproto¬ vanje evropskih židovskih bank, kar bi se vsekako zgodilo, ko bi stopile dotične proti Židom naperjene postave v veljavo. Ako je to poročilo osnovano, potem se z nova potrjuje resnica, da je denar svetd vladar. Kapitalizem je pač velika moč, zakaj celo mogočna Rusija bi se po tem takem klanjala pred njim. Italija. Da bi se zboljšalo stanje italijanskih financ, sklenila je italijanska vlada, da ne bo le¬ tošnje leto velikih vojaških vaj. Ako je to poročilo verojetno, prištedila bo italijanska vlada tem potem vsekako lepe vsote. Kaj tacega, menimo, pa tudi pri nas ne bi škodovalo. Francija. Te dni se je v Parizu pričelo zopet zasedanje zbornice, katerej zopet Floquet predseduje. Herbette je poročal o delavskih razmerah na Nemškem, ki so bolj neugodne, kakor na Fran¬ coskem. Francoski delavci ne trpe toliko, kakor nemški, a zaslužek imajo pa boljši, kakor nemški. — Kakor se poroča iz Pariza, pokazale so preiskave, da je v Olotu zaprt mož belgijski ubežnik po imenu Leopold Goberg. Pariška policija ga dobro pozna kot velicega sleparja, ki se je različno podpisaval in sicer zdaj za „Tom Lane", zdaj za »Joe Barker" ter tako uhajal postavni roki. Torej Padlevskemu se še ni prišlo na sled. Turčija. Turška vlada je s sporazumljenjem Črne Gore sklenila zgraditi več kladar ob turško- črnogorski meji. Vsaka kiadara bo imela blizu tri¬ deset mož. S to naredbo nameravate imenovani vladi svoje obmejne pokrajine bolj zavarovati, vzlasti pa zabraniti Arnavtom, da ne bodo več vznemirjali Črnogorcev. Kladare bodo že prihodnjo vzpomlad dozidane. Amerika. Kakor se poroča iz Valparaisa, zbrala je čilska vlada vse vojaštvo. Kongres zahteva, da mora predsednik Balmaceda odstopiti. Položaj se je zopet poslabšal in bati se je zopet vstaje. Izvirni dopisi. Iz Kranjske Gore, 14. januvarija. V štev. 6. »Slov. Naroda" je bil dopis od nas, v katerem do¬ pisnik brezozirno napada mirno prebivalstvo Kranjske Gore. Najprvo pravi, da mu je grozno mraz gori na Gorenjskem. Radi mu verjamemo, ker pri nas še nismo izumili takih peči, ki bi grele, ako se jim drva le pokažejo. V naši Sibiriji, kakor dopisnik imenuje Kranjsko Goro, navadno že v jeseni pripra- (Dalje v prilogi.) »No, ti je bom pa dal, ker je tvoje trše," reče naposled ter mi veli, nastaviti »petno". Tu je zopet svoje jajce poskušal na zobeh. Naposled udari, moje jajce ostane celo in dobil sem njegovo. Tudi tarokiral je jako rad. Znal je dobro. Toda ni se mogel ali pa hotel navaditi, da bi karte lepo razvrstil v roki. Vse je imel na kupu in razgleda ni imel nikakega. V kritičnih položajih skočil je nagloma kvišku ter močno vrgel dotično karto na mizo. Takrat so pa soigralci navadno skrili svoje liste, ker trdili so mnogi, da drugim pogleda v karte, kedar skoči s sedeža. Naš Jernej je bil dvanajst let vojak. Rad je pripovedoval o svojem vojaškem življenji. »Kaj je sedaj vojak, to ni nič!" Tako je kon¬ čeval svoje dogodke. »Usede se v vlak, pa je! In kako je sedanja obleka pripravna! Mi smo pa vla¬ čili seboj puške tako dolge, kakor ojnice. Pa tista bela obleka! Samih jermenov bila so prša pokrita!" Posebno rad je pripovedoval, kako so oblegali Ankono. Tedaj je pokazal posebno zavednost. Ko so šli po stopnicah precej velike hiše, vzame »čako“ raz glavo ter jo obesi na puško. Vrh stopnic po¬ moli puško in pokrivalo kvišku; tu počita dva strela k l 1 t D O i. 8 S I. I, n (1 9 t u a ) > [ । Priloga 13. štev. „Slo venca" dnč 17. januvarija 1891. vimo kurjavo za zimo. Naj bi bil g. dopisnik isto storil, in ne tožil bi o mrazu. Ali morda mislite, gosp, dopisnik, da vam bodo kmetje za tlako drv navlekli ? Gospodu je dolg čas v naših gorah ter sanja o lepih prostorih, bleščečih lestencih, zrcalih, na¬ slonjačih, zelenem bršljinu in enakih stvareh. Iz tal mu zraste oder, na katerem deklica nežno pozdravlja _ gospoda dopisnika, ki pri mrzli peči sanja o krasnih večerih: a v tem trenotku se vzbudi iz sladkih sanj in zre žalosten skozi okno na snežno odejo, ki pokriva log in dol. O kako se nam smi¬ lite, g. dopisnik, ker trpite tolike Tantalove muke! Pomilujemo vas v resnici, da morate bivati med „čomparji“, ki si še »Bralnega društva" zaradi va¬ šega dostojanstva ne omislijo, da bi se vi hodili gret k zakurjeni peči in brat za male kebre razne liste. G. dopisnik, naravnost vas vprašamo, koliko pa ste že vi darovali iz svojega žepa za deco revnih „čomparjev“? Ce pa vam ne ugaja naše podnebje, če vam niso všeč „čompe“, zvežite svojo culico, stlačite pod pazduho in odlazite; ena cesta pelja od „čomparjev“ gori, druga doli. Mi vas nismo iskali, sami ste prosili k nam mrzlim in revnim »čom- parjem. Od vaših kebrov noben gostilničar ne bo debel. Za požarno brambo smo že dvakrat zlagali, in sicer Podkorenom in pri nas, ali novci so šli rakom žvižgat. Torej je g. dopisnik prepozno prišel s svojim nasvetom. Jako pa se nam g. dopisnik smili, ker mora kar v celo sneg gaziti do svojega stanovanja, kedar iz puste krčme gredč poje: „Grad’aus dem Wirths- haus komm’ iph heraus, Strasse, vvie wunderlich siehst du mir aus*. Mi mu svetujemo, da si na¬ jame človeka, ki mu bo z loparjem gaz delal. Gosp, dopisnik, vi imate prav malo takta, ko grdite pred svetom prijazne in mirne občane. Vam edinost ne ugaja in hočete prepir sejati med pre¬ bivalstvo. Višji gospodje od Vas so se vedno po¬ hvalno izražali o prebivalcih Kranjske Gore. In vi, ki se hočete šteti med izobražence..?! Sapient sat! Iz Tržiča, 14. januvarija. (Konec.) To je bil res vesel, prazničen dan za faro tržiško, toliko bolj, ker je fara že toliko časa izpraznena bila, nad vse pa, ker so sami milostljivi gospod prošt ljubljanski dr. Klofutar prišli v Tržič novega župnika vrpestit, Ko je v nedeljo poprej vmeščenje bilo oznanjeno in se je ljudem povedalo, da sami g. prošt pridejo iz Ljubljane, je bilo veliko veselje v vsi tari. Kakor blisk je šla ta novica od ust do ust. Osobito pa je razveseljen bil novi g. župnik Fr. Špendal. Ko je v saboto popoldni milostljivega gospoda sprejel, je kar vidno ginjen v iskrenih besedah jim izrekel najsrčnejšo zahvalo, da se niso, četudi že v letih in zadnje dni celo bolehni, ustrašili ne snega, ne mraza, ne težavnega pota. Bog naj jim obilno po¬ vrne in jih še dolgo ohrani zdrave in trdne v ve¬ liko veselje rojstvene fare tržiške in v prid in v čast vse ljubljanske škofije! Saboto večer zapeli so tukajšnji pevci pred župniščem lepo podoknico, v nedeljo jutro do de¬ sete ure pa se je v lepem novem župnišču tržiškem zbralo novega g. župnika dvanajst sosedov in pri- j jateljev od blizu in od daleč, visokorodni gospod ' e. kr. okrajni glavar kranjski dr. Gs te 11 e n h o f e r, ' zastopnik odsotnega patrona fare tržiške tovarnarja in posestnika gradu Andreja Gassnerja, tovarnar Glanzmann, c. kr. okrajni sodnik v Tržiču Žerjov, ' vsi trije župani fare tržiške in še šest drugih prav ' odličnih gospodov tržiških. Ob desetih gre vsa ta odlična družba med vbranim zvonjenjem za banderi v cerkev, duhovščina v cerkveni opravi spremljujoča milostljivega prošta v bliščečem ornatu. Ljudstva se je kar trlo glava pri glavi po obeh straneh do ve¬ likega altarja. Vsa cerkev je bila prav kakor ne¬ vesta ozaljšana. Ko se ljudstvo umiri, prične se lepi obred vmeščenja. Po opravljenem obredu peljali so mil. g. prošt novega župnika na sedež, sami pa odloživši ornat šli so na lečo, kjer so v poljudni prisrčni besedi svojim rojakom raz'ožili dvojni pomen tega imenit¬ nega dne, kaj namreč jih uči vmeščenje novega župnika in kaj jih uči blagoslovljen je novega žup¬ nišča. Globoko v srce so segali vsem zlati nauki, ki so jih mil. prošt dajali o medsebojni tesni zvezi med župništvom in župljani. Po izbornem govoru je bila velika sv maša, katero je daroval novo vmeščeni župnik med lepim petjem na koru. Po sv. maši so mil. gosp, prost blagoslovili novo žup¬ nišče. Pri obedu, h kateremu se je zbrala vsa ime¬ novana odlična gospčda, vršile so se mnoge napit¬ nice. Naj omenim one, ki je veljala možu, kateri je bil odsoten po opravkih, pa se je s prelepim pismom in brzojavom spomnil slavnosti, moža, ka¬ terega pozna vsak tržiški revež in ki ima največ zaslug, da se je župnišče dozidalo: in ta je tovarnar in lastnik gradu g. Andrej Gassner. — Bog povrni stotero vsem dobrotnikom. iz kranjske Sibirije, 14. januvarija. Čuden kraj, bodete si mislili, g. vrednik, od tod še nismo do sedaj prejeli nikakega dopisa, ta zlata in lepa "de¬ žela" bila nam je neznana. Ni pa nepoznat ta „pa- radiški" kraj, ako povem njegovo pravo ime — Spodnji Log na Kočevskem. Kako bi se bolje reklo, „Spodnji ali Zgornji Log", težko bi se bilo odločiti, kajti oboje bilo bi prav. Daleč spodaj smo, tako daleč, da nam le globoka Kulpa še brani, da dalje ne moremo. Smo pa tudi visoko, človek bi mislil, da res v kakem kraji Sibirije. Četudi moramo v vsem pomanjkanje trpeti dovolj, da se moremo z vati pravcate trpine, moremo se vendar vsak čas po¬ našati, da imamo še več kot marsikje snega, in sicer tako na debelo, da še nisem kaj tacega videl; potem imamo obilo hudega mraza; toplomer pri nas precej stopinj, ne gorkote, ampak mraza več kaže, kakor drugod; tudi močni vetrovi se mo¬ gočno k nam zaganjajo iz sosedne Hrvaške. Tako velicega snega tukajšnji ljudje že nekaj časa ne pomnijo, kot letos; prav hvaležen sem tudi jaz, da še nisem imel sreče, v tej obljubljeni deželi večkrat debelost snega premerjati. Zima pri nas, lahko bi rekel, traja do pol leta; dobro je vsaj to, da imamo dovolj „hermelinove in medvedove" kožuhovine. Tudi drva imamo še zašilo; če jih v jednem gozdu zmanjka, izposodimo si jih v drugem, v katerem ni toliko škode. Toliko srečni smo zmiraj, da ne morem poročati, da bi nam bil kdo mraza umrl. Na braniku dežele kočevske smo in da-si je tudi naše stališče težavno in važno, da nihče iz male Germanije ne utone v jezeru slovenskem, ven¬ dar nimamo že dve leti učitelja, ki bi poučeval mladino našo, slovensko in nemško. Zakaj neki? Ker smo preimenitni! Mi potrebujemo učitelja, seveda ne šulferajn- skega, zmožnega dveh jezikov, slovenskega in nem¬ škega; z jednim učnim jezikom bi bil že davno kdo to mesto zasedel, toda učitelja samo s slo¬ venskim učnim jezikom brani se stranka nemška, samo z nemškim po pravici naravni in človeški brani se stranka slovenska. Pri nas moremo opazo¬ vati, kolika je antipatija pokolenja germanskega slo¬ venskemu življu nasproti, ker se nemških učiteljev nihče noče učiti jezika slovenskega, in ti uboga para slovenska, ako hočeš služiti si kruha v domo¬ vini svoji, zmožen moraš biti jezika nemškega isto tako, kakor slovenskega. V kranjskej Sibiriji smo večkrat v zimskem mrazu, posebno kadar nas zapade tak sneg kakor sedaj, rekel bi „zaplankani“ in ne vem, kdo bi bil bolj s svojo puščavo zadovoljen, ali puščavnik šent- joški ali spodnjeloški. Skoraj gotovo jeden drugemu svoje opatije zavidala ne bodeta, k večjemu morda višavo ali nižavo. V petih dnčh bode ravno mesec dnij, odkar sem imel rekomandirano pismo na pošti, drugo je čakalo rešitve od 23. decembra, dobil sem jih dne 12. januvarija, ker vsak pravi, — dass man einen so grossen Schnee nicht „gazen“ kann. — Iz Amerike bi v tem času pismo dobil; na tak način se človek uči radovednost v sebi zatirati in krotiti. Lepi božični prazniki so minoli in kako sem pogrešal v tujem kraju onih lepih navad, ki so med nami Slovenci o tacih svetih večerih. Kako povzdi¬ guje človeškega duha, ko gresta dva izmed družine po hiši, vrtu in polju z ogljem in kadilom in s kropilnikom blagoslovljene vode in opravljata med potjo molitev. Kako je bilo prijetno slišati kolednike pred novim letom in sv. Tremi Kralji; kar vrste se in lepo se razlegajo božične pesmi. Mislil sem si, kako resničen je pregovor: Drugi kraji, druge šege. Iz konjiškega okraja, 14. januvarija. (Želez¬ nica Poličane-Vitanje.) V dopolnilo sporočila o seji konjiškega okrajnega zastopa vam naznanjam še sledeče. Pretečeno leto 1890 je dovolil okrajni zastop konjiški za izpeljavo železnice iz Poličan do Konjic razven brezplačnega zemljišča za železnični tir še poroštvo za obresti od 110.000 gld. Deželni iz zasede ter prebodeta pokrivalo namesto Jernejeve glave, Sicer pa je bil Mulčev Jernej tobakar, strasten tobakar, kakor vsak vojak. Toda kadil ga ni posebno rad. "Je preveč zamudno," rekel je. Zato ga je tembolj „žvečil“. Enkrat pa je dobil mej tobakom neko nemarnost in takoj je dal slovo tobaku. Pa nekaj je moral imeti v ustih, zatorej si je izbral nadomestilo. Vedno je imel žepe natlačene s posu¬ šenimi hruškami, katere je dobival doma. Pa tudi v učene pogovore se je rad spuščal. Nekega dne me vpraša, če se res zemlja suče. Na¬ govori me tako-Ie: »No, Jože, če si tako učen, pa povej, ali se zemlja suče ali ne! Sedaj pravijo nekateri, da se." »Kajpada se." "Jaz pa tega ne verjamem," reče mi; »poglej, če bi to bilo, potem bi se pa morala naša hiša po noči na streho postaviti in mi bi, če bi ne spali, po glavah hodili." Ni se dal prepričati. "Ti že moraš verjeti," je rekel dalje, »drugače ti pa dajo v šoli dvojko. Mene pa ne more nobeden prisiliti." „Pa učenjaki so to dokazali." „Motili so se, motili, verjemi mi." Sicer pa je bil ta Jernej že precej prileten, vendar je bil vedno jednak, kar pomnim. Sorod¬ nikov v domači vasi ni imel. Njegova rodovina se je preselila, ko se je on bojeval na Laškem, iz do- movja v daljno Ameriko, zapustivši mu izgovorjeno stanovanje v domači hiši, katero je kupil bogat sosed. In umrl je Jernej. Videl sem ga na odru. Dve sveče sta mu goreli in sredi med njima stala je posodica z blagoslovljeno vodo in vejico zelenike. Med svečo na desni strani in blagoslovljeno vodo pa je bil bel krožnik, napolnjen z duhtečim — to¬ bakom, katerega so si razdelili oni, ki so Jerneja čuvali in si z raznimi pripovedkami kratili dolgo . zimsko noč. j > Položili so ga v krsto, katero je zbil vaški j mizar; dejali so ga na sani ter odpeljali proti žup- j nijski cerkvi. Spredaj nosil je deček slabo brlečo svetilnico in vaščani so šli za krsto odkriti in glasno moleči. i Nihče ni pretočil solze pri pogrebu, ker Jernej ni zapustil Krezovih zakladov. Ko sem vrgel ne¬ koliko zmrzle zemlje na krsto, vzdihnil sem, naj mu bo Gospod milostljiv, saj je dosti trpel v živ¬ ljenju. Iz misli me probudi glasno bobnenje. Trda zimska prst, velike gruče, pomešane s snegom, va¬ lile so se nad ubogega zemljana. Še vedno mi doni to gromenje v ušesih.- Z. odbor graški pa je preračunil, da je ta svota pre¬ majhna ter zahteval garancijo za obresti od 150.000 goldinarjev. Okrajni zastop je pa pretečeno leto po¬ nudil razven obresti za 110.000 gld. še obresti od nadaljnih 40.000 gld., če se železnična proga po¬ tegne iz Poličan do Vitanja. Deželni odbor pa se na to nadaljno ponudbo ni kar nič oziral pri svojem načrtu o železnici iz Poličan do Konjic. Ko je imel novo voljeni okrajni zastop konjiški v svoji prvi plenarni seji 29. decembra 1890 med drugimi važnimi stvarmi tudi sklepati o garanciji nadaljnih 40.000 gld., da se železnica zida do Konjic, vnela se je pri tej točki silno burna raz¬ prava. Prvi se je oglasil proti tej ponudbi gospod J. Ž. ter poudarjal, da, če se železnica izpelje le do Konjic, nima severozapadna polovica konjiškega okraja, torej vse občine od Konjic do Mislinja niti najmanjšega dobička ne od te železnice; morali bi torej tamošnji posestniki za prebivalce v Ko¬ njicah in ob železnični progi od Poličan do Konjic plačevati. Pravično bi pač bilo, da občine, ležeče ob nameravani železnični progi, garantirajo obresti od 40.000 gld. — V enakem smislu so govorili tudi drugi zastopniki iz Vitanjskega trga. Bavno tako je bilo proti novi garanciji šest kmetov, ki so udje okrožnega zastopa. Vsekako je bil predlog v nevar¬ nosti, da propade. Tu predlaga g. Ed. M. iz Vitanja, naj se sicer dovoli garancija obresti za vseh 150.000 gld., toda ob enem naj se sklene, da ga- rantira celi okraj obresti za 240.000 gld., če se že- leznična proga potegne do Vitanja. Prvi predlog (o garanciji za novih 40.000 gld., oziroma za 150.000 goldinarjev, da se železnica stavi do Konjic) se je sprejel s 24 glasovi proti 6 kmetskim. Za drugi predlog (garancija za obresti od 240.000 gld., da se železnica zida do Vitanja) so pa glasovali v s i navzoči. Ta železnica bo le ozkotirna in če se tudi kedaj potegne do proge Velenje—dravobreške blizu Mislinja, ne bo imela kot taka posebnega pomena. Kajti prelaganje blaga z železnice z navadnim tirom na ono z ozkim tirom in nasprotno prizadeva po- šiljalcem in sprejemnikom blaga mnogo troškov in je zamudno. Vsekako bi bilo najboljše, ko bi se iz Poličan proti Konjicam speljala železnica z navad¬ nim širokim tirom. Neki dopisnik v „Siidst. Post" meni, da iz Vitanja proti Mislinju se bo železnica težko kedaj zidala zavoljo neugodnega terena. Ta pomislek je pa vendar prav malo pomenljiv. Do¬ pisnik ima pred očmi breg proti Lošbergu. Toda ta breg ni nič manjši, kakor klanjec iz konjiške do¬ line mimo Stranic preko Prevolij v Vitanje. Ce se že- leznična proga izpelja ne do Vitanjske vasi, temveč malo više po Ljubnici, kakor se je pred leti res že tudi bilo odločilo, ostane železnica vedno nad cesto skozi Dolič nekoliko v gori in še takega klanjca pri Lošbergu ne bo, kakor je oni proti Stranicam in Prevolju. Iz Prage, dnč 11. januvarija. (Velika Praga. — Statistika čeških založen. — Razno.) Pred petintridesetimi leti je imelo prestolno mesto ob Dunavu še staro lice, danes je ono prekrasno mesto, koje gledč lepote in bogastva tekmuje z naj¬ večjimi evropskimi mesti. Kjer se je prej povspenjal gradbeni pas, širijo se zdaj vzdušne prostorne ulice, v kojih stoje prelepe palače in monumentalna po¬ slopja. Nihče ne bode ugovarjal, da so velemesta Lon¬ don, Pariz, Berolin, Dunaj i. dr. velika mesta brez pomena v povestnici dotičnih narodov. Poglejmo, kako so se Madjari pobrinili z razširjenjem in po¬ večanjem mesta. Jedva je bila nagodba leta 1867 podpisana, že so pripravljali predlogo ogrskemu parlamentu za združenje Pešte z Budo in okoliš- nimi občinami. Madjari so uvideli, kako važno je to, če ima nova njihova država veliko, mogočno središče v glavnem mestu. Nu, česar je drugim ljubo in drago, prijalo bi gotovo i Cehom. Praga je doslej v tem oziru pe- pelčica. Praške gradbe, ta srednjeveška zapuščina, koja je zabranjevala Pragi slobodno razširjanje, pale so stoprav in deloma dvajset let za dunajskimi, toda z velikimi žrtvami in napori. Odprava teh gradeb pa Pragi ni dosti pomagala. Praga je milijone žrt¬ vovala v svoje oproščenje, toda ob nje troških rastle so druge okolne občine, le-te veselo prospevajo in so prirojeno podaljšanje Prage, toda one niso Praga. Vzgled Dunaja spodbada i Cehe, da posnemajo vzgled dunajske veleobčine. Velika Praga imela bi velikansk pomen ne samo za vso Češko in Moravsko, temveč osobito tudi za češki narod. Dandanes broji Praga 180.000 Stanovnikov, Karlin 18 000, Smihov 31.000, Vinogradi 38.000 in Žižkov 31.000. Ako v to še štejem ostale občine s Prago in predmestji, n. pr. Vršovice, Nusle, Pankrac, Bubne, Podal, Li- benj, bila bi združena Praga češka veleobčina z več nego 325.000 Stanovniki. Seveda, meriti bi se ne smelo z dvojno mero, in državna pomoč, koja je podpirala veliki Dunaj, morala bi podpirati i veliko Prago. Iz objavljene statistike čeških založen po Če¬ škem, Moravskem in Sleziji je razvidno, da je bilo leta 1889 po deželah češke korone 642 založen ; ker pa vse niso doposlale nadrobnih poročil in ra¬ čunskih zaključkov, možno je poročati samo o 420 založnah, kajti dobra petina še visi. Pri teh 420 založnah je bilo konci leta 1889 vkupe 244.888 členov, petina izmed njih pripada kmetskemu stanu, skoro petina rokodelskemu, ostali so trgovci, urad¬ niki in delavci. Leta 1889 so v 420 založen vložili nečleni 69,669.616 gld. Ker so se torej tako veliki kapitali v tem letu stekali v založne, bila je malo- katera prisiljena, jemati na posodo, da ugodi stran¬ kam, prosečim posojil. Založne so razposodile v tem letu vkupe 111,170.549 gld. Konci leta so imele založne vkupe na dolgu 144,267.511 gld. Čistega dobička imajo založne 1,217.170 gld., kar čini 8 od¬ stotkov. Kapital, kojega upravljajo te založne, znaša konci leta 1889 ogromno svoto 180,893.806 gld. 31 kr.! — Zlasti lepo je novo poslopje svetovaclavske založne tu v Pragi, skoro bi trdil, da jedno najlep- ših vsega mesta. K prejšnji hiši je založna priku¬ pila še štiri druge sosedne hiše. V poslopji sveto¬ vaclavske založne se nahajajo poleg »Katoliške be¬ sede" še tri druga katoliška društva. Na pročelji krasi dom lepa soba sv. Vaclava. Jedna najpomenljivejših in največjih slavnostij, koje se bodo priredile letos povodom jubilejno de¬ želne izložbe v Pragi, bode nedvojbeno druga javna telovadba češke osrednje zveze, spojena z občnim sokolskim shodom konci meseca junija. Za ta shod se delajo povsod velikanske priprave med češkim sokolstvom; smelo se že danes more reči, da bode ta slavnost največje podjetje, koje je katerikrat pri¬ redilo sokolstvo. Za javno telovadbo odrejen je pre¬ krasni in dražestni prostor v kraljevskem zverinjaku >' tekmovalna telovadba se bode vršila dne 28. in 29. junija. Z vprašanjem, kako preskrbljevati Prago z do¬ bro pitno vodo, peča se naš mestni odbor že celih osem let, kajti pitna voda je po praških vodnjakih nedostatna in nezdrava. Mesto broji zdaj 1715 vod¬ njakov, kojih je samo 1094 porabnik, torej je 621 vodnjakov radi slabe vode za uživanje izločenih. V tem oziru nameravajo zgraditi nov vodovod iz kra¬ jine pri prituku Berovnke v Veltavo, kar je pokojni prof. Krejči že leta 1882 priporočal. Predsednikom deželnega nadsodišča v Pragi imenovan je ministerski svetnik g. Fr. Rumler pl. Aiehenvvehr. O njem se poroča, da je uradnik, koji se bode držal objektivnosti v narodnih in političnih vprašanjih. On je rodom Ceh, — pohaja iz Pečke pri Novi Paki, — ter je povsem zmožen češčine, pozn4 pa tudi dobro razmere po deželi in v Pragi. Cestiti čitatelji se še spominjajo utopljenih 20 zastopnikov, ki so povodom velike povodni meseca septembra poginili v valovih Veltave. Žalostni pogin teh vrlih junakov vzbudil je največje sočutje po vseh končinah Češke, in torej je kaj lep namen, ko jim namerjajo postaviti dostojni spomenik — sredi lepih nasadov blizu nesrečnega kraja, kjer se je pripetila ta žalostna katastrofa. Dnevne novice. (Katoliško politično društvo.) Včeraj smo ome¬ nili, da bo občni zbor »katoliškega političnega dru¬ štva" v Ljubljani dne 29. t. m. Ako kateri društve- nikov namerava staviti kake predloge na občnem zboru, naj jih v smislu društvenih pravil osem dnij pred zborom naznani društvenemu odboru. (Davčna lokalna komisija.) Tukajšnji deželni vladi prideljeni okrajni glavar g. L. markiz Gozani je imenovan načelnikom lokalne davčne komisije za Ljubljano. (Umrl) je nocoj v Ljubljani upokojeni dežel¬ nega nadsodišča svetovalec gosp. R. Z h u b e r pl. Okrog v 71. letu svoje starosti. Pogreb bode v ponedeljek ob %4. uri popoldne s Starega trga. (Darilo.) Gosp. Oton P el a n je v imenu biv¬ šega pevskega zbora nšrodue čitalnice ljubljanske kot njegov blagajnik izročil blagajništvu »Narodnega doma" lepo darilo 130 gld. katero je volil zbor ob svojem razhodu društvu »Narodni dom". Za ta rodoljubni dar se je poslala darovalcem iz odbora društva „N4rodni dom" pismena zahvala. (Umrljivost v Ljubljani.) Odkar imamo vodo¬ vod, umrje v Ljubljani veliko manj ljudij, kakor prej, ko se je vživala slaba, na mnogih krajih prav z gnojnico pomešana voda iz vodnjakov. Takrat je bilo izkazanih po 40, 50 in še več mrličev na 1000 prebivalcev, zdaj pa jih je le po 25—35, n. pr. v tednu od 28. decembra 1890 do 3. januvarija 1891 je 15 ljudij ali 27’7 na 1000 umrlo, med temi 20% v bolnišnicah. Ako se bode še skrbelo za boljšo ka¬ nalizacijo in ako se bode še tudi s Kochovim zdra¬ vilom skrčilo število tuberkuloznih, bode Ljubljana stopila med najzdravejša mesta. (Za cestni odbor vrhniški) je deželni odbor imenoval svojima zastopnikoma župana Janeza Do¬ linarja in Matijo Šušteršiča; za litijski pa gosp, deželnega poslanca L. S vete a in g. Praš¬ nikarja v Galeneku. (Tajnosti štetvene pole.) Uradniki, ki pregle¬ dujejo in urejajo štetvene pole, postali bi gotovo otožni, da bi ne čitali v njih sem ter tja kaj vese¬ lega in kratkočasnega. Marsikateri gospodarji so vestno skrbeli za to, da obvesele komisarje in ob¬ činske uradnike, kakor dokazujejo nastopni slučaji. — Neki poznat hišni posestnik vpisal je takoj pod svojim imenom — konja. Opazivši pozneje svojo pomoto, pripiše pod konja to le opombo: »Konj j e bil po pomoti zamenjen z mojo — ženo."—Drugi hišni posestnik, pišoč o svojem gostaču, o kojem ni vedel, kakov poklic ima, pač pa vedel, da je brez službe, napisal je v razpredelek o obrtu kratko i n točno: „Nič.“ — Neki črevljarski mojster, ki ne¬ dvojbeno izdeluje črevlje Slovencem in Nemcem, p 0 . polnil je rubriko glede občevalnega jezika nastopno: »Govorim slovenski, toda ker sem v Ljubljani, go- vorim tudi dobro nemški!" — Najbolje je pa še popolnila neka žena, katera je mati mnogobrojne rodbine, štetveno polo. Napisavši možev posel in po- polnivši vse razpredele popolnem pravilno, zapisala je v poslednjo rubriko o sedanji neprisotnosti za vso rodbino: »Točasno neprisotni." Ko jo komisar vpraša, kako je to mogoče, da je vsa obitelj nepri- šotna, odgovori mu žena: »To je tako-le. Moj mož hodi zjutraj z dečkom v predilnico, hči v tobakaruo, jaz hodim na trg in najmanjša deklica v nunsko šolo. Tedaj smo vsi točasno neprisotni!" (Prijeli so) v Hamburgu nekega Kordeža, ki si je po krivem prisvajal naslov doktorja filozo¬ fije, a je črkostavec. Predlanskim je tudi po Lju¬ bljani neki črkostavec Kordež posebno duhovnike nadlegoval s prošnjami za podporo, češ, da ima v Mariboru mater-vdovo, katero je vsled brezvestnosti nekih oseb zadela velika nesreča. (Slovensko gledališče.) Jutri dne 18. t. m. se bode predstavljala šaljiva igra s petjem in godbo v treh dejanjih »Čevljar baron". Poslovenili Alešovec, uprizoril društven tajnik. Dirigent petju g. profesor Fran Gerbič. Iz posebne prijaznosti je prevzel ulogo mojstra Podplata gosp. Vekoslav J enič, istotako sodelujejo iz posebne naklonjeno¬ sti do „Dramatičnega društva" rodoljubni gospodje: BrankeRajko, Dečman Anton, Kers¬ nik Uroš, Lilek Slavko, Medved Jo¬ sip, Pavšek Josip, Bajec Zmagoslav, kateri so v društven prospeh prevzeli vlogo moškega zbora. Mojster Podplat in učenec Nace pojeta dolgo vrsto novih kupletov. (Z Dobrne) dne 15. januvarija se nam piše: Minolo soboto se je v našej občini začelo »popiso¬ vanje" in bo dovršeno sledečo soboto, Na tukajš¬ njem malem koščku sveta bivajo zastopniki sledečih dežel po izvenštajarskih krajih: Galicija, Morava, Češka, Tirolska, Koroška, Kranjske, Ogrska, Hr- vatska. Glede živine statistični podatki o svinjadi ne bodo pač menda nikjer v Avstriji stali v istem za- ; nesljivem razmerji, kakor ono pri drugih vrstah. I Saj je znano, da tudi že pred zadnjim dnevom »starega" leta — kolinimo, torej številki na škodo pri posameznih hišah odpade po jeden »rep" ali dva. Obzirom na to bo si bralec pri dotičnej številki v tiskanej knjigi moral še pomagati z namišljenim številom, da bo zadel približno pravo stanje glede omenjene vrste živalij. (Na Dobrni) se je, kakor nam sporočajo, po prizadevanju gospoda trgovca Vrhnika okoli trideset tamošnjih oseb zbralo k zabavnemu večeru; pri istem so v prid ubožnim učencem domače šole sku- pili 18 gld. 76 kr. Lepo! (Učiteljski dom) nameravajo si učitelji postaviti na Dunaji. Dotično društvo šteje že čez 2500 udov, a premoženja ima 30.000 gld. Samo knjižica »Unser Kaiser" je blagajnico obogatila za 13.000 gld. Tudi hrvatski učitelji bodo v Zagrebu imeli, kakor smo o tem itak že več pisali, svoj »Učiteljski dom". (Občini Gornjigrad) se je dovolila preložite’ semnja od dnč 6. februvarija na dan 25. julij’ vsako leto. (Trodržavna zveza in avstrijski Slovani.) P 1 tem naslovom je list »Estaffette" objavil dopis ! Dunaja z dne 5. t. m., ki se glasi: »Grof Taaffe ho& kreniti na levo, to je, k nemški stranki; grof F’*' kenhayn izstopi iz ministerstva, na njegovo mest® pride grof Coronini. Polagoma se bode vlada prele¬ vila v nemško, podobno Giskrovi. Slovanski krog 1 nočejo verjeti v to premembo, toda pozabljajo, d* 1 večkrat vnanji vpliv odločuje avstrijska ministerstva. Že dlje časa berolinski krogi ne gledajo z lep 1 ® očesom na to, kar v Nemčiji imenujejo »slovafl s k o politiko 44 Avstrije, ter opozarjajo, da se Bč strinja z nemško-avstrijsko zvezo popustljivost d’ sproti Slovanom. Grof Kalnoky pri vsaki priliki op« zarja na to grofa Taaffeja. Zdi se mi, kakor da zmagoval vnanji vpliv. Eden levičarskih vodij je i e dopisniku »Gazete Varšavske", da bode levica ta B ’ proglasila nemški državni jezik, ko pride do kini 13 Tako imenovani list. CEBELNO-VOŠČENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. (10-3) H Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —7 9°, za 5‘6” pod normalom W Vže obrabljeni Božji grobovi se prenavljajo in ob letnem času snažijo (omijejo), da so enaki novim, ter preskrbe s petrolejevo razsvetljavo. (5-4) Telegrami. Dunaj, 17. januvarija. Predsednik kupeij- skemu ministerstvu, dr. Korber, je dobil naslov in značaj ministerskega svetnika. Dunaj, 17. januvarija. Cesar si je ogledal danes Grillparzerju v spomin prirejeno razstavo. Praga, 16. januvarija. V današnji seji deželnega zbora je obdolžil mladočeški po¬ slanec Konig Nemce Prusom prijaznega mi¬ šljenja. Dopolnilni predlogi Mladočehov so bili odklonjeni in § 36 sprejet, kakor ga je priporočila večina. Na to se je pričela raz¬ prava o § 37., ki je zadnji. Trst, 16. januvarija. V današnji seji tr¬ žaške kupčijske in obrtne zbornice je bil ■ baron pl. Reinelt jednoglasno izvoljen za • predsednika, vitez pl. Dimmer pa za pod- j predsednika. Reka, 16. januvarija. Promet je zopet ustavljen. Vlaka, ki prihaja iz Zagreba ob. sedmih zjutraj, ni bilo do dvanajstih in isto tako tudi dunajskega brzovlaka ne. Silna burja brije in hud mraz pritiska. Parniki v Krk in Opatijo niso odpluli. Kodanj, 16. januvarija. Najvišje sodišče je odločilo, da se ne smejo mrliči sežigati, dokler se ta naredba postavno ne vredl. Bruselj, 16. januvarija. Vojno minister- stvo je zaukazalo sklicati dva vojaška razreda, ■ ako bi utegnili navstati izgredi pri agitaciji ' za premembo ustave. Algier, 16. januvarija. Na več krajih v Algieru je bil potres. Vas Gurajo je deloma porušena. Mnogo ljudij je mrtvih. gl Piccoli-jeva esenca za želodec Zgg rtZgL je želodec krepčujoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdra- ' vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (1) -w Predragi gospod! Božji grob smo hvala Bogu dne 19. m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti Božji grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Stefan, konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karlovcih v Sirtniji, 2, dan aprila 1880. H lekarna na Dunaji, J? I., Singerstrasse štev. 15 H I Kri čistilne krogljiee, poprej univerzalne krogljiee imenovane, so staroznano zdravilno J sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljiee splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je iH IB rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s B^ ryl 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji ru 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., in ■ B 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. rlil 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) hProsi se, da se zahtevajo izrecno: Š „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljiee H. in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk lA ■ B J. Pserhofer in sicer v rudeči barvi. Sl A BcllZcllll Z<1 OZCljljillC j, Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. A j? Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, i g id. 20 kr. M A Prašek proti potenju nog, cena škatljiei 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. A Oj Balzam za gllSO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. iM H Zdravilna esenca (Praške kapljice), SET“ eu ’ 8hbej prebavljivosti M A Angleški čudežni balzam, i steklenica 50 kr. A Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. i Tannoohinin-pomada ” d “” “ p °‘ p *’” ie ““ ' “““ M Univerzalni obliž prok ® len ?. e J' a ’ domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. VT Pletilna anl A - Bullrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem posle- „ UlllVeiZailldi CliHlllldj S>01 c ij eam slabega prebavljenja. 1 paket 1 gld. M Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma- U g cevtične speeijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Ifll Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja nego p I 7T pri pošiljatvah s povzetjem. .... ijr nj Zgoraj imenovane speeijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Piccoli-ju. JL (Šišenska čitalnica) priredi na Svečnico dne 2. svečana Vodnikovo besedo, pri kateri se bode predstavljala g. dr. J. Vošnjaka izvirna igra „8 v o j i k svojim/ Podrobnejši spored o priliki. (Slov. del. pevsko društvo „Slavec“) priredi v teku letošnjega predpusta dve veselici in sicer na Svečnico dne 2. februvarija „Šaljivi večer“, katerega program priobčimo pozneje, in na pustno nedeljo dne 8. februvarija običajno maškarado. (Papeževa miloščinarnica) (Elemosineiia) kaže za preteklo leto razhodkov 427.125 lir. V tej svoti pa niso všteti mili darovi za ljudske šole, zavetišča itd. Za minole božične praznike so papež razdelili med rimske reveže 15.000 lir. (Redovna statistika.) Frančiškanski red je dal v zadnjih 650. letih 247 svetnikov in blaženih, 1500 mučenikov, 10 papežev in kardinalov, 4000 nadškofov in škofov. Iz dominikanskega reda so postali 4 papeži, 80 kardinalov in 2600 škofov. Red sv. Benedikta je vzgojil 43 papežev, 200 kardinalov, 255 patrijarhov, 600 nadškofov in nad 2000 škofov. Stopilo je v ta red tudi 25 cesarjev, kraljev in kraljic, ki so se odpovedali prestolu in v tihih sa¬ mostanskih celicah iskali dušnega blagra. (Sv. oče Leon XIII.) delajo pridno in so za¬ prti v sobi po cele dni. Ne bode dolgo, da bodo j objavili okrožnico o socijalnem vprašanji. Izšel bo i tudi breve na kardinala Oreglio o zjedinjenji kato- j liških društev na Laškem. (Spreobračajo) se še vedno znameniti Angleži. Pred kratkim je prestopil v katoliško cerkev Viljem Gibson, starejši sin lorda Aschbourne v Oksfordu in lord-kancelarja na Irskem. Drugi je pa Citton, poveljnik 9. baterije v Rangovnu. BIH E,, izdelovatelj transparentne steklene mozajike v Olomoeu na Moravskem, priporoča * o afc j «« b” o ‘ <» -v «*- 9 strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na Božje grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — Ilu- strovani in opisbvalni cenilniki na zahtevanje zastonj in franko. kr. (3-2) y Osem odlik o-valnih kolajn I OS 1 /« 40*/ 2 10 Papirna renta 5% po Srebrna „ 5% „ 5% avstr, zlata renta, Papirna renta, davka Akcije avstr.-ogerske banke . Kreditne akcije . London . Srebro . Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini. Nemške marke. 80 85 45 80 Dunajska borza. (Telegrafieno poročilo.) 17. januvarija. 100 gl. (s 16 % davka) 90 gld 100 „ „ 16* „ 90 „ davka prosta . . .108 „ prosta.102 . . 993 „ . 307 „ .114 . Priznano najboljše ročne harmonike dobe se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VIL, Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu. (24—2) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj. Prav dobro ohranjen, ličen Božji grob je na prodaj po nizki ceni. Cerkveno predstojništvo v Škofji Loki. Piccolijeva esenca za želodec, prirejena po lekarju PIC COLI-ju v jjjŠSr Ljubljani,je želodec krepčujoče, | j | i ffl telesno zaprtje in gliste odstranju- ffiUSml joče sredstvo; rabi se tudi uspešno |L proti zlatej žili (hemoroidam) ter ure- juje s svojim razmehčujočim učinkom Prebavljenje in sploh delovanje želodca. 1 steklenica velja 10 kr. Esenco za želodec pošilja izde¬ lovatelj v zabojčkih po 12 in več stekleničic. Zabojček po 12 steki, velja gl. 1'36, z 55 steki, (zabojček 5 Kg.) velja gl. 5‘26. Poštne troške plačajo naročniki. (60—19) Ustanovljeno leta. iS^gS stanuje ►Z< o praznikih od 9. in sredstva v zobo- plombe, po barvi (24) Za vsa dela se jamči. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in do ‘/sl- ure. Najnovejše iznajdbe zdravništvu. Najboljše zobem prikladne. | Zobozdravnik I |Schweigeri stanuje & I hotel „StadtWien“ (pri Maliču) | JI štev. 23 in 24, II. nadstropje. M J... J i. <■ Zalogo najlepših grobnih spomenikov ima Ecluard llaiiser. c. in kr. dvorni kamnoseški mojster, Dunaj, IX., Spitalgasse št. 19 1 Grobni nakit od granita, grobno omrežje in grobne svetilnice itd. Naročila za izde¬ lovanje rakev, prevažanje spomenikov in vsa v to stroko soadaioča naročila se hitro in n aj- (52—12) ceneje izvršujejo. BfiF'llustrovani ceniki zastonj in franlioV"&& (3-1) 157 60 99 99 Priznenio najboljše sveče (10-5) [SliklSl [čUvzEl ffl [čllvzlla] [Slv/lSJ [SKiTUa] [SIšiTlSl [SI v71 [gixixig][gi^ixpi| j| [^]xe.[g]|g]yK[p]||G : j]xe.[pi| |tii ]7R[ pi||iiii7i? g® X X X X Žitnik. Odgovorni vrednik: Ignacij 79 58 99 99 C' .0 o o Najboljše in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, bolez- )® nim v želodcu, v prsih, na pljučih, obistih, jetrah, W dalje proti protinu in proti živčnim boleznim, proti kašlju, hripavosti, vspešno za otroke, dojence, prebolele, za j® ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvi- revne sploh slabotne osebe je Ta Trnkoczyjeva ffl Veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno bode občina. gld. 99 99 priporoča Oroslav Dolenec v Ljiddjani. A ažno za zdrah e in bolne! j 3ČitijTZ-M AKKC-' 1® a® Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani- Razglas! Dne 1. maja se prične predelovati šolsko poslopje v Hotederšici katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih W P zdravnikov kot »izvrstno« priporočeno. W s?? Zamotek 1 J i kilo teže velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, ■šj' 8’ v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju W > Ubald. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani, ® H dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnkčczy-ju, 5. okraj, .ffl H Hundsthurmerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnk6czy-ju, 3. okraj, Radeckyjev trg št. 17 ; Jul. pl. Trnkčczy-ju, 8. okraj, Josefstadterstrasse št. 30; v Gradci 8 Ji (Štajarsko): Vendelin pl. Trnk6czy-ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, tr- ® Jt. govcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajšnjo ® 8’'"* oblastveno vknjiženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. nenavedena dela oskrbovala 1320 .964 . 118 /h. m „Unio catholica“, X vzajemni zavod za zavarovanje škod — na Dunaji I., Backerstr. 14, koncesijonovan vsled minist. naredbe z dne 28. svečana 1889, št. 2933. Banka „SLAVIJA" sprejme nekoliko stalnih zastopnikov Rodoljubi, ki vedo, kako važno je za naš narod, da se povsodi ravnamo po geslu ,,svoji k svojini!“ in imajo voljo delovati v tem smislu, blagovole naj se oglasiti pri’ generalnem zastopu banke „Slavije“ v Ljubljani, kateri uraduje v lastliej hiši v Gospodskih ulicah št. 12. (3 _ 2 ) /M rSfei gg P® g® Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po po¬ žaru, streli in eksploziji, — za taka zavarovanja jamčijo prvi vzajemni za¬ varovalni zavodi, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »Unio« zavarovanja naj- večie vrednosti sklepati in daje na podlagi te zveze svojim zavarovancem naj- večie poroštvo. Vsakoletni dobiček razdelil se bode med zavarovance. Zvonove proti prelomu ali razpoku. V to stroko zavarovanja spa¬ dajo one škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled družili katerih koli slučajev. S tem zavarovanjem spoji se tudi lahko zavarovanje proti ' Zavod posreduje tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. , , . K obilnej vdeležbi v vseh zavarovalnih strokah vabi podpisani generalni zastop. na katerega naj se blagovoli v vseh zavarovalnih zadevah obračati. Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, a priporočane morajo biti po dotičnem gospodu župniku, zato prosimo velečastito duhovščino, da se nam iz vsake župnije ena poštena oseba zastopnikom predlaga in tako prihranijo v'korist stvari sami — nepotrebni organizacijski stroški. Ljubljana, meseca maja 1890. ( 2) Generalni zastop ,,Unio catholica“ na. Kranjsko, Spod. Štajersko in Primorsko v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. ' - dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—5) Velespoštovanjem Marija Hofbauer v Ljubljani. __ieje! &1151 [315^131 IEJS031 [ElJglSl Javna dražba bode dne 1. marca 1891 ob 1. uri popoldne pri županstvu. — Spodaj navedena podjetja oddajo se posamez ali skupno proti oddaji 10% varščine. Županstvo si pridržuje pravico oddati podjetniku, kateremu hoče, ne oziraje se na mini¬ malne ponudbe. Obris in druga pojasnila se dobe pri stavbinskem odboru. Materijal in Zidarsko delo Mizarsko „ Tesarsko „ Kleparsko in kovaško delo, bar¬ vanje različnih oprav in slikarija Skupaj . . 2560 gld. 97 kr. ŽupansUo v Hotederšici, dne 1. januvarija 1891. Matevž Gruden, župan.