1 
GDK: 945.25 (497.12*06) 
Gozdna učna pot Rožni studenec 
Andrej BONČINA* 
Ali prebivalci Kočevske sploh potrebujejo 
gozdno učno pot? Gozd je namreč prisoten 
na vsakem koraku , zarašča kmetijske 
površine; celo tisti, ki živijo v centru mesta, 
ga lahko opazujejo z oken svojih stanovanj. 
Pa vendar; v obmestnih gozdovih bomo 
našli veliko shojenih stezic, srečali različne 
ljudi: starejše občane, malčke in osnovno-
šolce z učiteljicami in varuškami, (stare) 
starše z otroki in vnuki, sprehajalce psov, 
itn. Tudi nekateri od obiskovalcev Kočev­
ske, kar dva tisoč na leto jih obišče Kočev­
sko, zaidejo v obmestne gozdove. Raz-
logov za učno pot je torej veliko. 
Kočevski gozdarji so se odločili, da bodo 
obudili nekoč zelo priljubljeno in obiskano 
lokacijo - Rožni studenec, domačini ga 
najraje imenujemo "Roznbrun", ki izvira ob 
vznožju Stojne in se po nekaj desetih 
metrih izliva v kraško reko Rinžo. Pečat 
celotni okolici daje studenec, ki je na krasu 
vreden več kot drugje. V preteklosti so 
ljudje k njemu hodili po vodo, kasneje je 
bilo ob izlivu studenca v Rinžo kopališče -
Pri Pavlu in Petru. Okolica studenca je bila 
še posebno priljubljena v obdobju sindi-
kalnih zabav in gasilskih veselic. V bližini 
studenca, na jasah in ob gozdnem robu , 
so bile pogoste družinske zabave in pikniki. 
Pozimi se je Rinža spremenila v drsališče, 
vznožje Stojne pa je postalo sankališče, v 
zadnjem času pa tudi "poligon" za smu-
čarski tek. V zadnjem desetletju so se jase 
in poti zarasle, Rinža za kopanje ni več 
primerna, tudi sam izvir so vrtine in gradnje 
vodnega omrežja okrnili in je postal kar 
neugleden. 
Gozdna učna pot poteka od Marofa do 
Rožnega studenca, pa naprej do jeza na 
Rinži, nekaj časa vzdolž Rinže, nato do 
Mrzlega studenca in se zaokroži nazaj do 
Rožnega studenca, ki predstavlja osrednjo 
·Mag. A. B., dipl. inž. gozd., Biotehniška fa-
kulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, 
Večna pot 83, SLO 
444 Gozd V 53, 1995 
točko poti. Gozd ob poti ni tipičen , ne za 
Kočevsko in ne za kraško območje. Pa 
vendar je izbira razumljiva. Pot je od mesta 
dosegljiva peš (1 km), lokacija ima tradicijo 
in je bila pri domačinih nekdaj že pri-
ljubljena, hkrati pa se na območju poti 
srečujejo različni krajinski elementi -gozd, 
voda, jasa, polje, naselje, kar je zagotovo 
za obiskovalca poti privlačno. Tudi začetek 
poti - Marof, gozdarski center Kočevske, 
kjer je na vpogled stalna razstava del 
akademskega kiparja Staneta Jarma in kjer 
Slika 1: Lega gozdne učne poti ob Kočevju 
so razstavljeni kipi likovnih delavnic, je 
primerno izbran. 
Obiskovalec lahko ob poti opazuje raz-
lične gozdne združbe in gozdne sestoje, 
fragmente loga črne jelše in velikega 
jesena, gabrovo-hrastovega gozda, jelovja 
na kislem substratu, dinarskega jelovega 
bukovja, itn. Drevesna in grmovna sestava 
sta zato izjemno pestri, povečujejo ju še 
vnešene vrste (macesen, zeleni bor, smre-
ka, duglazija), ob poti lahko obiskovalec 
najde kar 26 (!) različnih drevesnih vrst. 
Če k temu dodamo še različne grmovniqe, 
je ponudba tudi za nekoliko zahtevnejše 
obiskovalce poti zadostna. Tudi drevesnica 
na začetku poti, vodne kotanje in mrav-
ljišča ob poti prispevajo k njeni privlačnosti. 
Primerno strukturi predvidenih obisko-
valcev, v največji meri bodo to osnovno-
šolci in družine, sta izbrani dolžina in trasa 
poti ter njena oprema. Dolžina poti je 
približno tri kilometre, večidel poteka po 
starih poteh, po zložnem terenu, brez 
večjih vzponov in zato fizično ni naporna. 
Ena od slabosti izbire lokacije poti je log in 
z njim povezana velika vlažnost, blatna tla 
in občasno tudi obilica komarjev. 
Slika 3: Detajl z učne poti (vse slike povzete iz 
zloženke Gozdna učna pot Rožni studenec) 
Slika 2: Karta gozdne učne poti z označen imi stoj išči, drevjem 
@) 
..,.,. REKA RINŽA 
n, lil STOJ!ŠČA 
o... OZNAČENA DREVESA 
CESTA 
100m 500 m Tom 
Gozd V 53, 1995 445 
Pot je predstavljena v vodniku, ki bo v 
pomoč zlasti učiteljem. Izdelali in izdali so 
ga gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, 
Območne enote Kočevje. Izšel je v nakladi 
3000 izvodov. V njem najdemo opis štiri-
najstih stojišč, karto poti ter kratek opis 
osemindvajsetih drevesnih in grmovnih 
vrst. Pri oblikovanju vodnika je sodelovalo 
veliko gozdarjev (Hartman, Kocjan , Košir). 
Rezultat je, tudi po prvih odzivih upo-
rabnikov, prijazen in lično izdelan vodnik; 
tiskan na recikliran papir, opremljen z 
duhovitimi barvnimi ilustracijami (Jenčič, 
Močivnik) ter različnimi skicami in foto-
grafijami (Konečnik). Tekst (Prelesnik, 
Hartman, Kocjan) je v glavnem prilagojen 
osnovnošolski populaciji, zato ni suho-
paren, avtorji poskušajo združiti strokovne 
informacije in znanje z duhovitimi primeri, 
vse skupaj pa je prežeto tudi z naravo-
varstveno (vzgojno) mislijo. 
V vodniku in ob poti je označenih štiri-
najst stojišč . Na začetku poti je s panojema 
na kozolčkih opisana gozdna učna pot, 
sova je njeno prepoznavno znamenje, 
predstavljena je Pristava (Marof) kot goz-
darski center Kočevske in projekt Kočevski 
naravni park. Druga točka je Gozdna 
drevesnica. Za drevesne in grmovne vrste 
ni posebnega stojišča, ampak so s tabli-
cami na drevesih predstavljene vzdolž cele 
poti, opisane pa v zadnjem delu vodnika. 
Naslednje stojišče je Rožni studenec, 
nemški Kočevarji so ga imenovali Roash-
pri.inn, ki je poleg samega izvira, pomena 
vode, idr., primeren tudi za predstavitev 
vloge gozda ali kar, kot so poimenovali 
avtorji vodnika, odnosa Gozd in človek. 
Naslednje stojišče - Gozdovi so različni 
omogoča vpogled v log črne jelše, v frag-
ment gozda belega gabra in hrasta ter v 
nasad smreke in zelenega bora. Ob jezu 
lahko na drugi strani Rinže opazimo Kotel, 
ki je primer huma - apnenčaste gorice s 
trietažnim jamskim sistemom. Uvrščen je 
v seznam slovenske naravne dediščine. 
Naslednje štiri točke (Reka Rinža, Vodna 
446 GozdV 53, 1995 
mlaka, Kraška jama, Mrzli studenec) so 
namenjene opisu kraških značilnosti, po-
menu vode za oblikovanje kraških pojavov, 
vode kot okolja, v katerem najdemo po-
sebne življenjske združbe ter pomena pitne 
vode. Naslednja, enajsta točka predstavlja 
delo gozdarjev, opisuje pomen načrtovanja 
in nege gozda, hkrati pa poskuša odgo-
voriti na vprašanje - kaj je gozd. Stojišče 
ob mravljišču je namenjeno opisu nekaterih 
živalskih vrst in njihovemu pomenu v 
gozdnemu ekosistemu. Mahovi, lišaji in 
gobe so predstavljene na skupni točki. 
Zadnja točka pa je namenjena gozdnim 
tlom. 
Poleg vodnika je individualnim obisko-
valcem na razpolago zloženka z ne.kaj 
osnovnimi informacijami o poti in s karto 
poti za lažjo orientacijo. 
Gozdna učna pot poteka le po enem 
oddelku (GE Stojna, oddelek 43), večji del 
je v državni lasti, le ena parcela je zasebna 
(Mikuž). Sečnjo je v preteklem letu zgledno 
in na visoki strokovni ravni opravilo Gozdno 
gospodarstvo Kočevje. Tudi gojitveni načrt 
je bil prilagojen gozdni učni poti; kot po-
sebnost navedimo vzpostavitev dveh gozd-
nih jas, pa različne omejitve pri izvedbi 
sečnje in spravila zaradi vodnih izvirov. 
Drugo nujno potrebno infrastrukturo -
zemeljska dela (jase) , postavitev klopi , 
postavitev mostičkov, brvi in ograj, nasutje 
poti, utrjevanje poti z bruni , je ob stalnem 
sodelovanju Zavoda za gozdove izvedlo 
Gozdno gospodarstvo Kočevje ob soglasju 
in podpori Sklada kmetijskih zemljišč in 
gozdov RS, izdajo vodnika pa je sofi-
nancirala Zavarovalnica Triglav. 
Zaključim lahko, da so kočevski gozdarji 
v času, ki ni najbolj naklonjen gozdarstvu, 
opravili sijajno delo. Resda je otvoritev poti 
že mimo, vendar bomo uspešnost in smi-
selnost izdelave gozdne učne poti presojali 
šele čez nekaj let. V tem obdobju pa čaka 
gozdarje veliko dela - stalno vzdrževanje 
poti in občasno vodenje skupin.