STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LET O 1980 L E T N. 1 K • XXXVIII • Š T E V 1 L KA 5 p. 201-248 Ljubljana, maj 1980 VSEBINA - IN HAL T - CONNTENTS Tone Modic 201 Gozd in varstvo okolja v občini - primer Radlje Forests and environmental protec- tion in the loca l community of Radlje Prof. Zdravko Turk 208 Vprašanje standardov hlodov in dol- ge oblovine Marko Kmecl Franjo Jurhar Vinko Žagar Dr. Marjan Zupančič Kare Wedul Franjo Jurhar Marko Kmecl Naslovna stran: 213 223 227 229 230 232 235 238 238 241 244 245 Frage der Stundarde fO.r Bloche und langes Schaftholz The problems concerning hog and long roundwood standards Prisluhnimo Pobuda številka 2 Prva pogozdovanja s šolsko mladino pred pol stoletja Ekskurzija gozdarskih fitocenologov po severni Italiji Civilizacija in kultura Prvi rezultati boja proti lubadarju na Norveškem Ustanovitev gozdarske šole v Mari- boru So nji Gozdarski vestnik v letu 1979 Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Zapis na bukvi Gozdni pionirski tabor na Rogu. Foto M. Aljančič Tisk CGP DELO Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dol inšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor : mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chlef Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din in za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UMRL NAM JE NAš TITO Bil je predvsem izjemen človek, zato je zmagoval kot politik, kot vojskovodja, kot bojevnik za človeka in človečnost. Njegov politični postulat - skrb za človeka, je bil enako sprejemljiv in želen za Afriko kot Evropo, za delavca, intelektualca, za kmeta, za ljudi vseh barv in veroizpovedi. Zato je zmagoval in osvojil srca vsega sveta. Zgodovinski prelom ni nastopil z njegovo smrtjo, začel se je z njegovim revolucionarnim delom pred sedmimi desetletji. Umrl je, toda živi njegova Jugoslavija, mode.rna in ponosna. GOZD IN VARSTVO OKOLJA V OBČINI (Primer Radlje ob Dravi) Tone Mod ic (Radlje)* UDK 634.0.907.3 Modic, T.: Gozd in varstvo okolja v občini (Primer Radlje). Gozdar. ski vestnik, 38, 1960, 5, str. 201-207. V slovenščini. Obravnavana je vloga gozda v naravnem prostoru, ki ga obsega upravna občina. Aplikacija pronaravnega gospodarjenja z gozdovi v ravnanju z osta- lim ckoljem, zagotavlja njegovo izboljšanje. Pri tem imajo gozdarji odgo- vorno delo. Modic, T.: Forests and environmental protection in the local com- munity ol Radlje. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 5, pag. 201-207. ln Slovene. The importance of the forest in the natural space belonging to the local community in question is discussed. By applying the principles ol pronatural management of the forests to the management of the other elements of the space, their improvement is secured. Foresters have explicit responsibilities within these activities. l. Uvod Občina Radlje ob Dravi zavzema 34.630 ha v severnem delu Slovenije na obeh straneh reke Drave; od tega je 87'17 ha kmetijskih zemljišč in 24.522 ha gozdov. Razen mestoma razširjenega dravskega polja (Muta, Radlje) je celo področje hribovito, saj sega do najvišjih vrhov Pohorja in Kozjaka. Z Avstrijo meji v dolžini 36 km. Naseljevanje hribovitega prostora se je začelo v 12. stoletju tako, da so krčili gozd in ga spreminjali v kmetijske površine za proizvodnjo hrane. Skupaj z gozdom, ki je ostal na strmih in za kmetijsko proizvodnjo manj primernih površi- nah, je bila vsaka kmetija posebna celota - ce.lek. Ti celki so se z nebistvenimi spremembami ohranili dolga stoletja do današnjih dni. Ugotavljamo, da so v kriznih časih spreminjale lastništvo kmetije na zelo ekstremnih legah, npr. na visoki nadmorski višini, zelo strmi legi itd. Po podatkih, ki jih je zbral gozdarski inštitut (1976), v občini Radlje opuščajo kmetovanje na 42% kmetijskih zemljišč, ki se postopoma zaraščajo. Problematika človekovega okolja se pri nas ne kaže samo v varstvu in gojitvi gozdov, v prizadevanjih za čiste vode in čist zrak, temveč tudi v zagotav- ljanju vseh drugih pogojev, v katerih bodo v našem hribovskem predelu ob meji ostali tudi delovni ljudje, ki bodo s svojo prisotnostjo vzdrževali kulturno krajino, poleg tega pa pridobivali hrano in tudi varovali mejo. * T. M., dipl. inž. gozd., TOK gozdarstvo Radlje ob Dravi, 62360 Radlje ob Dravi, YU. 201 11. Elementi našega okolja 1. Gozd Gozd pokriva 71 % celotne površine občine in je torej po obsegu daleč najmočnejši element našega oko.lja. Strnjeni gozdovi so pod vrhovi Pohorja od nadmorske višine 1100-1400 m, sicer pa so gozdne površine mozaične raz- porejene po obeh pobočjih nad dravsko dolino. V sami dolini pa imata Mučko kot Radeljsko polje svojo Dobravo, to je kompleks gozdov, ki imajo značaj varovalnega gozda pred vetrovi. Prevladujejo iglasti gozdovi. Strnjeni sestoji bukve so ohranjeni le pod vrhom Pohorja, plemeniti listavci (javor, jesen) se pojavljajo ob strmih potokih in povirjih, več na Kozjaku kot na Pohorju. Pohorski kmet, zrasel sredi teh gozdov, se je v preteklosti dobro ujel z njimi; tu in tam pa so jim dali pečat kapitalistično usmerjeni ve!eposestniki. Bistvene napake pri gospodarjenju so bile v premočnem izsekovanju listavcev (bukve) in v umetnem širjenju smreke. V zadnjem desetletju je opazno močnejše sušenje jelke, kar bo povzročilo zamenjavo drevesnih vrst. Izsekovanje listavcev in zaraščanje kmetijskih površin spreminja estetski videz krajine, prav tako pa neprimerno manjšanje količine listavcev povzroča biološko oslabelost posameznih gozdnih združb, čeprav trenutno v ekonomskem pogledu izgub ni. 2. Kmetijska zemljišča Po podatkih zavoda SRS za statistiko (3) so bile v občini Radlje naslednje kmetijske površine (ha): Leto 1973 1977 34.630 34.630 Razlika 3.198 3.080 -118 333 337 +4 2.282 2.362 -+ 80 3.324 2.937 -387 24.143 24.522 +379 Nerodo- vitna tla 1.350 1.392 +42 Vidna je tendenca zmanjševanja njiv, večanja travnikov, zmanjševanja pašnikov in večanja gozdov. Sirjenje nerodovitnega zemljišča nakazuje zazidave. Opozorilni pa so podatki o zaraščanju in opuščanju kmetijskih zemljišč, ki jih je zbral l. žonta. Po teh podatkih naj bi od skupnih 8716 ha kmetijskih površin v letu 1977 kar na 3631 ha opuščali obdelovanje. To pomeni, da bomo na 42% od sedanjih ka- tastrsko registriranih kmetijskih zemljišč, če ne bomo pravočasno in odločno intervenirali, prenehali pridobivati hrano. Po teh podatkih naj bi bilo: 409 ha že povsem poraščenih kmetijskih zemljišč, 776 ha v začetni fazi zaraščanja, 1089 ha že opuščenih, 1357 ha bo kmalu opuščenih zaradi manj primerne lege in ostarelosti lastnikov, ki nimajo naslednikov na kmetiji. Te pov_ršine so v hribih, polovica od njih prav ob državni meji z Avstrijo. 202 Prevladujoče kul!ture v dolinskem kmetijstvu so: hmelj, koruza, krompir, pšenica in trave za košnjo, v hribih pa se kmetje v zadnjih letih vse bol] usmerjajo k živinoreji, zato pridelujejo več krme za živino, v manjšem obsegu pa pridelujejo hrano zase. Posebne razmere (1300 mm/m2 padavin, razporejenih preko celega leta) ter strma lega zemljišč, kjer je otežkočeno delo s stroji, naravnost spodbujajo k živinoreji, zlasti še k mlečni proizvodnji ter vzreji plemenske živine (paša). Ta proizvodnja nudi kmetu največji hektarski donos. Preusmerjene kmetije, ki jih je na žalost še malo in so pomembne zaradi ohranjanja kmetijstva in gospodarnosti, pa so v estetskem pogledu izgubile, ker samo zelena barva intenzivno gnojenih travnikov ne odtehta palete barv, ki jo dajejo njive z različnimi kulturami ob različnem letnem času. Pridobile pa so te kmetije na dohodku in v perspektivi imajo edine možnost obstoja. 3. Vodotoki Največji vodotok v občini je reka Drava, ki je na svojem toku na področju občine trikrat zajezena z jezovi hidroelektrarn Vuzenica, Vuhred in Ožbalt. Drava priteka k nam iz Avstrije že zmerno onesnažena, dodatno jo onesna- žujeta zlasti Mislinja in Meža, vendar pa so se že lotili čiščenja teh pritokov. Vsi večji pritoki Drave v občini Radlje (Cerkvenica, Vuhredščica, Velka, čer­ menica) so po drugi svetovni vojni zaradi opustitve številnih jezov na teh po- tokih, kjer so obratovali mlini in žage, postali hudourniki. Naj navedem primer samo za potok Vuhredščico, ki je imel v svojem območju kar 72 mlinov in žag (F. Sgerm). Danes sta tu ostali samo dve žagi in trije stari jezovi. Na večji donos proda teh potokov je vplivala tudi gradnja nujno potrebnih prometnic za povezavo kmetij z dolino ter za odpiranje gozdov. Največkrat je pomanjkanje sredstev narekovale improvizacije pri gradnji brez dragih zaščitnih objektov. Sredstva za gradnjo so se zbirala samo iz gozda, družbena pomoč v obliki kreditov je prišla zelo pozno in še takrat pod, za gozdarstvo, neugodnimi kreditnimi pogoji. 4. Naselja in kmetije V občini Radlje je le nekaj večjih strnjenih naselij, nekaj je še manjših za- selkov, vse ostalo prebivalstvo pa živi na osamljenih kmetijah-celkih. Gibanje prebivalstva v naseljih kaže naslednji pregled: Naselje Radlje Muta Vuzenica 1931 885 945 560 število prebivalcev v letu 1325 1207 1463 1564 1421 1624 1971 1909 1683 1516 Zazidava je pretežno individualna in je zajemala do nedavna najboljša zem- ljišča (polja) v ravnini ob starih vaških naseljih. V zadnjem času se pomika v hrib in na slabša zemljišča. Osamljene kmetije, posejane po celotnem hribovskem območju občine, dajejo pokrajini svojo podobo. Naši predniki so znali skrbno izbrati površine za kme- tijsko rabo in tiste, ki so jih pustili zaraščene z gozdom. Skoraj nezmotljivo so 203 izbirali tudi lokacije za svoja bivališča in za gospodarske objekte, ki so jih prirejali takratnemu načinu kmetovanja. V večini primerov je bilo polje pod hišo oziroma hlevom, da so navzdol vozili gnoj, kar je bistveno olajšalo delo. Pridelke, v glavnem seno in žita, so spravljali domov v suhem stanju, zato lažje, velik del pridelka trave pa je »pospravila« živina s pašo. Mrežo vlak za živinsko vprego so speljali zvezdasto od vseh strani v smeri kmetije. Komuni- kacija s sosedi in z dolino takrat ni bila tako pomembna kot danes. Stavbe so gradili iz krajevno dostopnega materiala, v glavnem iz kamna in lesa in v značilni arhitekturi. Kritina streh so bile pretežno lesene skodle. Žal moramo ugotoviti, da so adaptacije in ponekod tudi novogradnje v zadnjem času močno pokvarile to skladno krajinsko podobo, ko so prenašali v hribe drugače zasnovane objekte in materiale. Verjetno res ni bilo drugih načrtov in materialov, pa tudi ne strokovnih nasvetov, zahtev in razumevanja; marsikaj je tako tudi zaradi skromnih sredstev graditeljev. Toda posledice bodo ostale za dolgo dobo in niso le estetske narave, saj je koroška hiša smiselno prilagojena naravnim razmeram in gospodarjenju. Mnoge sodobne izboljšave bi kazalo bolj usklajevati s tradicionalnimi izkušnjami in krajinskim urejanjem. 111. Vrednotenje elementov okolja Opozoriti je treba na kritične točke, ki jih moramo popraviti, da bomo ob gospodarskem napredku vsaj ohranili, če že ne dvignili kakovost našega okolja. Večini naših občanov pomeni gozd le proizvodno sredstvo, katerega izko- riščanje daje kruh številnim družinam. Kar približno 30% prebivalcev občine živi od gozda (830 je zaposlenih v gozdarstvu in lesni industriji, cca 1200 kmetov je še močno odvisnih od dohodka iz gozda). Proizvodna funkcija gozdov je v našem okolju zelo pomembna, še posebno, ker omogoča življenje ljudi na hribovskih kmetijah in s tem ohranitev vseh pozitivnih vplivov ljudi na krajino in okolje. Produkcija lesa ne onesnažuje okolja, saj so njeni odpadki koristni in zn predelavo potrebujejo najmanj energije. Vendar pa tudi ostale funkcije gozda, združujemo jih v pojmih varovalne in socialne, niso v nasprotju s proizvodno funkcijo. Varovalne funkcije gozdov se pri nas premalo zavedamo, res pa je tudi, da je pomembnejša tam, kjer je prostor močneje obremenjen z umetnimi tvorbami. Naravni gozd je odlično organiziran ekosistem, ki nudi zaradi svojih speci- fičnosti, kot so močne dimenzije gozdnega drevja, dolga življenjska doba, velike drevesne višine in enkratno razvit koreninski sistem, najboljše pogoje za varo- vanje živega pred mrtvimi silami narave. če želimo ohraniti takšno pokrajino, kjer bosta njeno življenje in razvoj spontano zavarovana s čimmanj naše pomoči, potem moramo gozdarji kot gojitelji gozdov in oblikovalci krajin postavljati varstveno komponento na prvo mesto. Socialne funkcije gozda so zelo pestre ter se s časom spreminjajo in pove- čujejo. Ena od pomembnih socialnih funkcij je rekreacijska. Gozd vpliva na človekovo psihično in fizično rekreacijo s svojimi izravnanimi mikroklimatskimi razmerami. V gozdu praviloma ni hrupa, dostop je prost in velike površine gozda kot rekreacijskega prostora omogočajo številne zdrave oblike aktivnosti z visoko rekreacijsko vrednostjo. Gozd predstavlja kontrast tehniziranemu urbanemu oko- lju. Srečanja z gozdom pomeni obiskovalcu stik z naravo, z urejenim rastlinskim in živalskim svetom. 204 Sestavni del gozdnega življenja je tudi divjad. Gospodarjenje z divjadjo in gozdom je bilo do sedaj ločeno, pred kratkim pa je bil sprejet družbeni dogovor med kmetijci, gozdarji in lovci, ki so se sporazumeli, da bodo povezovali svoje interese tako, da naravno okolje ne bo prizadeto. V gozdu ne opažamo občutne škode; pojavlja se manjša škoda pri jelenjadi v višjih predelih Pohorja. Na poljskih pridelkih povzroča nekaj škode srnjad, občutno škodo pa delajo v zadnjem času divji prašiči, in to na koruzi. Uporabnost gozdnega prostora je močno odvisna od gozdnih prometnic. Potrebne so za odvoz gozdnih produktov, pa tudi za rekreacijo, turizem, zaradi narodne obrambe in seveda za povezavo posameznih hribovskih kmetij z dolino. Pri načrtovenju in gradnji teh cest moramo upoštevati, koliko se cesta ujema z omenjenimi zahtevami in kako bo prizadela varovalno vlogo gozda. Cesta mora biti položena v gozd tako, da ne deluje kot tujek in ne učinkuje kvarno na videz krajine in ne pospešuje erozije. Estetska vrednost kmetijskega prostora je bila ob starem polikulturnem načinu gospodarjenja, ko je posamezna kmetija pridelovala vsakovrstno hrano za lastno porabo in so bile vse pcvršine, ki se jih je dalo zorati, tudi preorane (nekatere manjše celo prekopane), prav gotovo zelo visoka. Danes, ko ni več dovolj ljudi in ko kmetije tudi potrebujejo sredstva za nabavo raznih potrebščin in tudi hrane, ki je kmet sam ne more pridelovati, je nujna specializacija v tržno proizvodnjo, ki zagotavlja večji dohodek. Družbena kmetijska proizvodnja v dolini je praviloma urejena na velikih kompleksih posameznih kultur. Hribovski kmetje pa naj bi svoje kmetijske površine spremenili v intenzivno gnojene travnike s pašno-košnim sistemom izkoriščanja. Žal je takšnih preusmer- jenih kmetij, ki bi ob dodatnem dohodku iz gozda in dodatnem dohodku od kmečkega turizma imele primerne pogoje za življenje, še relativno malo. Veča pa se število tistih kmetij, na katerih so lastniki že opusti:li delo ali pa so cstali samo stari ljudje, ki za preusmerjeno delo na kmetiji niso sposobni. Na takih kmetijah se srečamo z razpadajočimi poslopji, zanemarjenimi sa~ dovnjaki in zaraščajočimi, neobdelanimi polji, kar daje našemu okolju najbolj klavrno sliko. Arhitektura v naseljih ni usklajena, vidimo različne sloge, razne improvizacije, preveč betonskih škarp in ograj, premalo reda pa tudi premalo rož in okrasnega grmičevja. Glavni onesnaževalci zraka so individualna kurišča, kar pa se čuti le ob izjemnih vremenskih razmerah. IV. Vloga gozdarja pri varstvu okolja (v Radljah) Gozdarji v Radljah smo za svoje delo pri gospodarjenju z gozdovi in urejanju krajine sprejeli nekatera temeljna izhodišča: 1. Načelo nege gozdov razširjamo tudi na gospodarjenje s krajino. Z nego v gojenju gozdov pospešujemo pozitivne lastnosti posameznih osebkov (dreves). Isti princip prenašamo v krajino. Pravilno gospodariti s krajino pomeni intenzivno razmišljati o osnovnih sesta- vinah krajine. V hribovitem predelu je tak element npr. celek. S pospeševanjem sprejemljivih ureditev na celku in odpravljanjem negativnih, često povzročenih po človeku, negujemo krajino. 205 2. Načelo sproščene tehnike gojenja gozdov Naravni gozd, pa čeprav pod človekovim vplivom, je odraz rastiščnih danosti določenega področja, je produkt mnogih nenapisanih naravnih zakonov. Doje- mamo ga kot skupek dreves enake ali različne starosti, v katerem pa ima vsak osebek svojo »kartoteke«. Z združbo osebkov različnih nagnjenj in zmogljivosti pa je treba ravnati povsem individualno. šablonsko pojmovanje še tako inten- zivnih načinov gospodarjenja z gozdovi se je izkazalo v mnogih primerih za nesprejemljivo. Splet prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja je edini intenzivni pristop pri gospodarjenju z gozdovi obravnavanega območja. To pa pomeni skup raznolikih ukrepov, ki se odražajo pri obravnavanju posameznih osebkov. 3. Načelo načrtovanja - osnova za vsak poseg Ni uspehov pri delu brez predhodnega razmišljanja in zapisanih sklepov. Da pa bomo izbrali najboljše rešitve, moramo biti dobri poznavalci naravnih zako- nitosti v gozdu ter jih naravnati v prid ljudi in krajine. Pri tem moramo tesno sodelovati z vsemi dejavniki, ki nastopajo v krajini (urbanisti, vodnimi gospodarst- veniki). Gospodarjenje s prostorom v naših družbenoekonomskih pogojih in samoupravljanju podčrtuje odgovornost slehernega dejavnika. 4. Načelo upoštevanja naravnih osnov Dosegati trajno maksimalno možne donose po količini in kvaliteti ob istočasni krepitvi posrednih funkcij gozda, je možno le ob upoštevanju naravnih osnov rastišč. Isto načelo je mogoče upoštevati tudi pri ostalih gospodarskih dejavnostih v prostoru. 5. Načelo kadrovanja Na uresn1cevanje postavljenih ciljev odločujoče vplivamo delovni ljudje s svojimi kreacijskimi sposobnostmi in hotenjL Znano je, da je za vsako opravilo potrebno izbrati najboljšega delavca, če hočemo, da bo uspeh čimvečji. To načelo, prenešena v krajino, pomeni izbirati, usmerjati, zainteresirati in izobraževati ljudi za delo na kmetijah. 6. Načelo kontinuiranega načrtovanja ter usmerjanja naravnih proizvodnih procesov in kontrole Težišče gozdne proizvodnje so stalni donosi. Ti so naša obveza, naša dolžnost Zagotovimo jih lahko le s kontinuiranim načrtovanjem gozdne proizvodnje in njene kontrole. (Gozdarji že dolgo delamo to, kar je prinesel zakon o planiranju.) Pri svojem delu smo gozdarji pozorni še na naslednje elemente, ki vplivajo na videz in varstvo krajine: ščitimo in sadimo redke drevesne vrste, ki imajo estetsko vrednost ali pa imajo važen pomen v prehrani divjadi, ščitimo stara in zanimiva drevesa, pripravljamo učne poti in rekreacijske objekte, krajinsko usltaino in prav- zaprav ni potrebno l'ati vsebine in smislaza~~m NE STRAžE so pobudnik, organizator Izvajalec vseh akcij, ki se nanašajo na čistočo v šoli, okoli šole, na ulici, v kraju, in bližnji okolici, skrbijo za varstvo narave povsod, kjer je to po- trebno, raziskujejo vse pojave, ki vplivajo na one- snaženost okolja, spremljajo spremembe v 'nara- vi, ki so nastale zaradi onesnaženosti, so pobud- niki posvetov in pogovorov o varstvu narave ali nepravilnega posega človeka v naravo v š · · Ni kaj, na og lo zadolžitev v8č kot preveč. Zato vam še svetujemo, da se večjih akcij ln nalog ne lotevate preveč na šlrokol Medtem ko je skrb za čistočo· ln varstvo narave stalno prisotna in mora postati stalna dejavnost ZELENIH STRAž, se obsežnejših nalog lotevajte 18 PIOI)IIRSKI LIST 10. redvsem ob pomoči mentorjev, učiteljev in strokovnjakov izven šole! ln izberite si rat le eno all dve nal . i za . ' da jima os e os. rugo leto spet .drugo. O vseh svojih akcijah pa pišite (najbolj enostavno je, da si omislite DNEVNIK DEJAVNOSTI ZELENIH . STRAž, in v njega lahko sproti zapisujete vse, kar se nanaša na veš delo), fotografirajte, dogovar- jajte se med seboj!!!.. Vsem tistim pionirskim odredom, kjer še nimate ZELENIH STRAž svetujemo, da jih poskušata letos organiziral!, drugod pa svoje delo nadalju- jete in dopolnjujeta z novimi oblikami, z zahtev- nejšim! nalogami. Povsod pa skušajte letos, med drugim šei: IZPOPOLNITE ORGANIZACIJSKE OBLIKE in organizirajte trdnejši akcijski odbor ze- lenih straž, ki bo imel v rokah in vodil vso dejav- nost. V njem naj bOdo poleg pionirjev še pedagog! ·n strokovnjaki izven šole. · - SKLENITE . DOGOVORE, SAMOU- RAVNE SPORAZUME z različnimi dejavnjki ven šole· (delovne organizacije, tozdi, turistične rganizacije, znanstvene ustanove, politične in družbene organizacije) za posamezne akcije in raziskovalne naloge, zamenjavo semen in Sadik okrasnih rastlin v okviru Zelenih straž. Prve trl dogovore ali sporazume za konkretne naloge, kijih bomo sprejeli, bomo nagradili s po- sebnimi nagradami! Pri pn(l nalogi morate torej poslati: a) načrt ia delo' zelenih stra! (&!ilmo tisti . pionirski odredi,· kjer doslej ie niste ustanovili zelenih stra!l), b) poročilo, reporta!o, all fotorepor· tažo o vsaj eni konkretni akciji zelenih straž in ob koncu natečaja c) kratko poročilo o vseh opravljenih nalogah, poleg tega pa ~e podatke o novih organizacijskih oblikah (če Jih boste uvedli) ter foto koplje vseh morebitnih dogo· .vorov in samoupravnih sporazumov. 2. NALOGA: VI. NARAVI, I\IARAVA VAM Koliko najrazličnejših. zgodbic o vaših prijateljih iz živalskega in rastlinskega sveta bi lahko izvede- li, če bi se pogovarjali iz oči v oči! Zato smo se letos odločili, da v natečaj vključimo naloge, ki vas bo spodbudila, da boste začeli malo natančneje premišljevati tudi o živalskem in rastlinskem svetu okoli sebe. Prav gotovo vas je veliko, ki imate možnosti zelo tesnega stika s tem svetom. Bodisi, ker živite. na deželi bodisi imate doma kakšno žival, lasten rastlinski kotiček ali vrtiček. Kar spo- mnile di t svetova! · Cli rastlinski sv~tje privlačen. V šo 1 seu ite ajrazličnejših podrobnostih in zakonitostih, ki se- veda vladajo tudi v biologiji. Na raznih ekskurzijah oodrobneje spoznavate rastlinski svet Veliko pa vas je tudi, .ki ste temu svetu odstopili količe TEKMOVALNE NALOGE: - Zelene straže · Vi naravi~!!:,~ 1 - samoupravljalci Mladi tehniki Vsi smo prijatelji 6. 35 let svobode 7. Rišemo, slikamo svojih dor:novi~ pa so sev~~!_e~.!.;!~v~ n1k1, plamne, morJe. --.~-~-- .... ~ V tej nalogi boste torej pisali o živalih in rastli- nah. Tudi takih, ki jih je zmerom manj, takih, ki so . morda zaradi porušenega naravnega ravnotežje zmerom redkejša. Ob tem se vam odpirajo mož- nosti za raziskovalno nalogo. Gotovo se boste ob tem spomnili na raziskovalno nalogo, ko ste Iskali gnezda lltorkelj. Opozarjamo pa vas, da v nalogo ne uvr6čate samo razmltljanj o avo- Jih domačih :!lvallhl Opisujte svoj odnos do živali nasploh, svojo dejansko skrb za divjad, za ptice, za kakšno živalsko ali rastlinsko vrsto, ki je zaradi že omejenega porušenega naravnega ravnotežje zmerom redkejša. Naloga: Pionirski odred poliJa eno (1) razi- skovalno nalogo ln iltirl (4) sestavka all pst (5) najboljillh sestavkov Na natečaj smo dobili prve prispevke: načrte zelenih straž, so spre®i ~av D,\;!to.Y.!jah (t!J~ !:!Q~skl~ ni li tudi do ovor Z zavodom za melio[a Oj[Lp.,..Q9,Qf,;". ras V e am , IZ apOr!J, Z akobskega o a, s "\/IZ_v_fOfmlilU, s šole 1. Kovačič-Efenka v Celju, pionirji VZ Janez Levec v Ljubljani pa so že poročali izpolnjeni .delovni nalogi Zelene straže. Za druge naloge smo dobili prve prispevke iz pionirskih odredov na osnovnih šolah: Rihard Jakopič, ljub- ljana, Stranice, Postojna in Radeče. . Zeleni stražarji prav v teh zimskih msesecih po- svečajo največ skrbi hranjenju ptic in izdelovanju krmilnic pa tudi čistoči v šoli, še posebej v učilnicah . ... Za objav? ~~~~~L§~m~~'!er~vnj __ se.Q.~€1.~.'::'~ :r;~~i!!ii,:Wi§~~~~illF~i~:~~lr6r~: ~~~~~'2gsL~i~~%~~I11~1WYtM~~~&~ rasu z .... gbsti1Jpamo, aa seooste tudlclru- ...-go'dzg'le'dova i""po'aogovoru pionirjev iz Dutovelj. Preberite še zapis o prvem dnevu svobode. 3. Pri varstvu okolja: - raznašanje posebnih obvestil, - postavljanje opozorilnih napisov in znakov o prepovedi odlaganja odpadkov in drugih vrst onesnaževanja naravnega okolja, čiščenje onesnaženih prostorov v gozdu, sodelovanje pri varstvu zavarovanega cvetja. 4. Sodelovanje pri obrambnih dneh, ki jih organizira šola, in drugih pohodih v naravo. Podpisnik Zavoda za melioracijo in pogozdovanje Krasa NEGL Podpisnik Zelenih straž PO Oš Dutovlje ROBERT ŠUC Povrnimo se k akciji Pionirskega lista. Pobudo objavljamo z namenom, da se TOZD in OK gozdarstva seznanijo z raznovrstnimi oblikami popularizacije in so- delovanja, zlasti z mladimi, ki so običajno tudi najvoljnejše »testo«. Pa tudi veseli in hvaležni so, če jih odrasli, zlasti strokovnjaki, upoštevajo in se z njimi trudijo. Pričujoča oblika pa ima še eno pomembno pedagoško prvino. Mladi se nepo- sredno seznanjajo s pojmom samoupravnega sporazumevanja, oziroma dogovar- janja sploh, ki postaja temeljna oblika usklajevanja različnih interesov v samo- upravni socialistični skupnosti. Torej praktični primer za predmet družbenomo- ralne vzgoje, kjer se učenci seznanjajo z organizacijo naše družbe. Dokumentacijo zbral in opremil mk SKRB ZA LEP STROKOVNI JEZIK Eden naših bralcev nas je opozoril, da dopuščamo v naši reviji nekatere izraze, ki niso najboljši. Pomislek ima ob besedi DOPRINOS v stavčni zvezi Doprinos gozdarstva ... GV 10/79 in nekoliko dvomi o ZAKLJUčKIH, ki jih pisci uporabljajo na koncu svojih strokovnih sestavkov. Dvomi namreč o jezikovni umestnosti izraza. Slovenski pravopis (SP) 1962 pravi takole: Na str. 205 - doprinos z znakom --7 kar pomeni, da beseda ni najboljša in najbolj domača in da jo je mogoče nadomestiti na primer z besedama pomoč, prispevek itd. Prepovedana ni, izbirajte sami! Drugače pa je z ZAKLJUčKOM, ki ga pravopis na str. 976 odsvetuje. Označuje ga s krogcem, kar pomeni, da ni dovoljena raba v knjižni slovenščini. Vendar danes že težko najdemo sistematično sestavljen strokovni članek brez ZAKLJUČKA. L:ivljenje pač osvaja in piše nove pojme in besede. Takšno načelo je osvojeno tudi v našem jeziku. Prepričani smo, da je ZAKLJUčEK mnogo povednejša beseda kot denimo SKLEP ali ZA KONEC (SP). To pa so seveda jezikovni odtenki, ki ne kvarijo našega strokovnega jezika in njegovega ugleda. (GV je že dobil nekaj priznanj od naših znanih jezikoslovcev.) 226 PRVA POGOZDOVANJA S šOLSKO MLADINO PRED POL STO LET JA Franjo J u r h a r , dipL inž. gozd. Leta 1940 je gozdarski odsek banske uprave Dravske banovine v Ljubljani izdal drobno publikacijo z naslovom »Dečji dan za pogozdovanje«. Iz tega vira je razvidno, da se šolska mladina na Slovenskem že več kot pol stoletja vklju- čuje v pogozdovalne akcije. Prva organizirana pogozdovanja s šolarji se omenjajo v letu 1926, ko so šolarji imeli 40 pogozdovalnih dni in posadili 131.000 gozdnih drevesc. Sadike so v ta namen dajale državne gozdne drevesnice. Danes so udeleženci teh prvih pogozdovanj že v visoki starosti in verjetno se bo kdo od takratnih pogozdovalcev še spominjal na minule čase, ko je sadil smrečice, ki so sedaj že velika drevesa, zrela za posek, če že niso posekana. Kronika nadalje navaja, da so leta 1936 šolarji imeli 539 dečjih pogozdovanj in da so posadili 411.000 sadik. Za leto 1939 pa je zapisano, da je bilo takrat 718 dečjih prireditev in da so pogozdili 121 ha s 514.000 sadikami, od tega 448.000 iglavcev in 66.000 listavcev. Sadili so razne drevesne vrste: smreke, navadni bor, črni bor, robinjo, jelšo, zeleni bor, jelko, duglazijzo, hrast, brest, topol, javor, črni oreh. IZ MALEGA RASTE VELIKO! V obdobju od leta 1926 do leta 1940 je šolska mladina posadila nad 3 milijone gozdnih drevesc, pogozdeno je bilo 800 ha 'goljav. Vsak udeleženec dečjega dneva za pogozdovanje je prejel tudi spo- minski list. Pogozdovanje šolarjev iz Cerkelj na Gorenjskem spomladi leta 1939 227 Največ zaslug za predvojna organizacijo in izvedbo mladinskih pogozdovanj ima pokojni gozdarski inženir Viktor Novak, uslužbenec takratne banske uprave v Ljubljani, znan tudi kot pisec knjige »Navodila za urejanje gozdov« (1933). Tradicija pogozdovanj z mladino se je po osvoboditvi nadaljevala. Osnovni namen vključevanja mladih v pogozdovalno delo je vzgojni. že v mladem rodu naj se oblikuje pravilen odnos do naravnega okolja, mladina naj spozna pomen gozda, njegove neposredne in posredne koristi v človekovem življenjskem in delovnem okolju. Za mladino so to slavnostni dnevi v prosti naravi. Pogozdo- valno delo budi v mladih veselje do ustvarjanja in krepi zaupanje v lastne sposobnosti ter utrjuje kolektivno uveljavljanje. Priprava pogozdovalnih prireditev je v rokah šolskih vodstev in v neposrednem dogovoru z najbližjimi gozdarskimi organizacijami. Običajni spomladanski čas pogozdovanja pade v obdobje od druge polovice marca pa do meseca maja. V zadnjem desetletju so bile številne pogozdovalne akcije in druge aktivnosti z mladimi na območju vseh gozdnih gospodarstev. V novejšem času pa dobiva popularizacija gozdov nove oblike. Prizadevanja gozdarjev za propagandne gozdarske akcije so našla veliko razumevanja in podporo raznih inštitucij. Tako Republiški sekretariat za prosveto in kulturo z okrožnico z dne 31. 3. 1970 naslovljeno vsem osnovnim in srednjim šolam priporoča, da se čim več šolske mladine vključuje v pogozdovalne akcije in poudarja, da ima sodelovanje pri pogozdovalnih prireditvah velik pomen za vzgojo mladih ljudi. Učenci naj spoznajo, da bodo opravili pomembno in koristno delo. Pisatelj Matej Bor kot predsednik Skupnosti za varstvo življenjskega okolja Slovenije dne 15. 3. 1973 v posebnem pismu Poslovnemu združenju gozdno- gospodarskih organizacij sporoča: »Zelo nas veseli ugotovitev, da v naših pri- zadevanjih za ohranitev in izboljšanje življenskega okolja nismo osamljeni in zato pozdravljamo vaše pogozdovalne akcije s katerimi neposredno prispevate za dosego naših ciljev. Pozdravljamo tudi vaš predlog za tesnejše sodelovanje področnih skupnosti za varstvo okolja pri izvajanju pogozdovalnih akcij.« Taborniški vestnik v letu 1971 poziva člane taborniških organizacij včlanjene v Zvezi tabornikov Slovenije, da v plan dela in aktivnosti tabornikov vključijo tudi pogozdovalne akcije. Pomembno je tudi sodelovanje pripadnikov JLA zlasti v garnizijah Ilirska Bistrica - Pivka, Ajdovščina, Postojna, črnomelj, Novo mesto, Brežice Cerklje, Škofja Loka in Ptuj. Poleg mladinskih pogozdovanj so prirejali izlete in poučne obhode v gozdove, oglede gozdnih drevesnic, novih nasadov in plantaž gozdnega drevja, gozdarski strokovnjaki pa so tolmačili sodobna stremljenja in ukrepe v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. 228 UDK 634.0.187 EKSKURZIJA GOZDARSKIH FITOCENOLOGOV PO SEVERNI ITALI .. II Vinko L: a g ar, dipl. inž. gozd. Delovna skupina za gozdarsko fitocenologijo (Arbeitsgemeinschaft Forstliche Vegetationskunde) je lani od 26. avgusta do 1. septembra organizirala delovno srečanje gozdarjev, ki se bavijo s fitocenologijo oziroma jo uporabljajo pri svojem delu. Tokrat smo se zbrali v Trbižu v severni Italiji. Preko petdeset udeležencev iz cele Evrope je že prvi večer poslušalo predavanje Hannesa Mayerja o go- spodarjenju s smrekovimi gozdovi v visokogorskem svetu. Naslednje dni so bile ekskurzije, ki so udeležence vodile od alpskega in subalpskega sveta pa vse do submediteranskih in mediteranskih gozdov oziroma grmišč severnovzhodne Italije. Ekskurzijska pot je vodila od Trbiža preko Longarona in Pordenona do Trsta. Najprej smo si v okolici Sv. Višarij ogledali subalpske macesnove gozdove (Ahodothamno-Ahododendretum hirsuti !aricetosum) na šlerenskem dolomitu in subalpske smrekove sestoje (Homogyno-Piceetum) na kremenovem porfirju. V dolini reke Saisere se je razvila živahna razprava o čistih bukovih gozdovih (Anemone-Fagetum) pod vplivom toplega in vlažnega zraka z juga in zahoda. Pri Fužinah smo videli jelovo-bukove gozdove (Abieti-Fagetum caricetosum albae) na rabeljskih skladih z dolomitnim presipom ter montanske smrekove gozdove (Loreo-Piceetum) na dnu alpske doline. V okolici belopeških jezer so nam organizatorji pokazali smrekove (Asplenio-Piceetum) in jelovo-bukove sestoje, ki jih je hudournik presul s prodom ter zaraščanje hudourniških nanosov. žal smo se udeleženci iz Jugoslavije (dr. Lojze Marinček, dr. Mitja Zupančič in Vinko žagar iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU) udeležili le ekskurzij, ki so bile v programu prve dni. Na koncu naj pohvalim italijanske in avstrijske kolege, gozdarske fitocenologe, ki so ekskurzije dobro vodili in odlično organizirali. KONčANO JE NOVO POMEMBNO GOZDARSKO TERMINOLOŠKO DELO V maju bo izšel slovar gozdarskih tehniških izrazov v petih jezikih. V njem bo obdelano področje izkoriščanja gozdov, gozdnih gradenj in drugih tehničnih de- javnosti v gozdarstvu. Gozdarski strokovnjaki bodo lahko posamezne izraze našli v slovenskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, nemškem in angleškem jeziku. Sestavil ga je prof. Zdravko Turk ob sodelovanju strokovnjakov z vseh jugoslovanskih gozdarskih visokih šol. Različni vhodi bodo omogočali, da bo iskalec lahko iz kateregakoli jezika poiskal ustrezni izraz v kateremkoli drugem jeziku. Slovar ima 4000 gesel na 300 straneh 85 formata. Pripravljali so ga nekaj let in je temeljito pripravljeno leksikografsko delo, katerega potrebo in vrednost bosta stroka in čas zagotovo visoko ovrednotila. Koristil bo vsem, zato si ga nemudoma oskrbite (Inštitut za gozdno in lesno gospo· darstvo Ljubljana, Večna pot 2, telefon 061/264-761) 229 CIVILIZACIJA IN KULTURA Nekaj misli ob tednu gozdov Marsikdo misli, da je civilizacija obenem že kultura. Če ljudje danes živijo v modernih mestnih stavbah, se vozijo s krasnimi avtomobili, sedijo vsak večer pred televizijo, zara- di tega najbrž še niso kulturni. Civilizacija je v zadnjih dcstletjih doživela neverjeten razvoj. Odlikuje jo neustavljiva rast urbanizacije, industri- alizacije, tehnizacije, motorizacije itd. Vzporedno s tem na- preduje zmanjševanje najboljših kmetijskih površin, pa tudi degradiranje okolja in degradiranje kvalitete življenja sploh. Kot je videti ni izhoda iz začaranega kroga neustavljiva ras- ti civilizacije, saj prinese že sama upočasnitev te rasti brez- poselnost in socialne probleme. Ob tem pomeni kultura prizadevanje za resnično boljš~ ž~vljenje človeštva in ne samo za neki navidezni napredek za vsako ceno. Zato predstavlja kultura tudi zavestno odrekanje in omejitve. Rast civilizacije brez povezanosti s kulturo je podobna divji rasti rakovega tkiva, ki nazadnje uniči cel or- ganizem. Razkorak r:ed kulturo in civilizacijo prinaša krizo ol<:ol-· ja in močno pospešuje evforično porabniško in statusno misel- nost. Posledica tega je poleg preobilnega avtomobilskega si- jaja tudi zelo neugodno spreminjanje podobe krajine. Sicer pa razkorak med kulturo in civilizacijo povzroča še dosti bolj tragične posledice, npr. v deželah v razvoju, kjer civiliza- cija podira nekdanje kulturne vrednote in v zameno zanje ne nudi tako rekoč ničesar. V našem gozdarstvu že od nekdaj najdemo močna kulturna prizadevanja, ki so skušala popravljati grehe civilizacije. Med velike kulturne dosežke evropskega gozdarstva spada po- gozdovanje našega krasa v pr~teklem stoletju. Odprava koz v prvih povojnih letih je bila tudi občudovanja vredno dejanje. Negovalno gospodarjenje z gozdovi je v povojnem času nas doseglo visoko stopnjo. Danes doživljata gozd in gozdnati prostor močne pritiske različnih skupin, ki znajo nastopati celo pod zastavo varstva narave. Bolj kot kdajkoli je danes gozdarstvo postavljeno pred težavne naloge kulturnega znača­ ja. Vztrajati je treba na načelu tra~nosti gospodarjenja z vsemi Bozdovi. Ta trajnost se nanaša na vse dobrine, ki jih fJUdi gozd. To načelo. je velika kulturna. pridobi tev srednjeevropskega gozdarstva, ki zasluži širšoaplikativ-: no ~~bo.pri ohranjanju vrednot našega življenjskega pros- tora. Kljub izredno velikemu deležu privatnih.)gozdov je družba učinkovito zavarovala svoje interese pri gospodar.:..,.,::< jenju z gozdovi. l:'ri tem gre v prvi vrsti za dolgoročne \!il.::olo,::ace vrednqte, ki so najvrednejši element našega živ- ljenjskega prostora. Pri skoraj popolni odprtosti gozda in pri množlč-"­ n~m avtomilibilizmu je pritisk obiskovalce§ na gozd zelo velik. Kulturna .raven množic in njegova ekoioška osveš- čenost pa· za tem močno zaostajata. Delo z ·javnostjo je zato pomemben del gozdarske dejavnosti. Pri hitrem širjenju mestnih naselij močno zaostaja kultura parkov in mestnega zelenja. ~1nogo preveč je golo- te asfalta, betona, zidovja. Nekdanje gramoznice, divja smetišča in civilizacijske .goljave v~eh vrst kLičejo po rekultivaciji z gozdnim drevjem. oploh nam manjka zvano urbano gozdarstvo. Kultura torej ni samo stvar gov, ampak tudi st.:v'ar vsakdanjega življenja in vsakega ob- čana.' Tudi gozdno gospodarstvo ima svojo kulturo in nalo- ge v zvezi z njo. Gozdarstvo se zaradi svoje.g~'pomena pri gospOdarjenju s krajino in prostorom ne sp1e.izogniti po- me!llB!lininalogam kulturnega značaja. Dr. Marjan.župančiČ UDK 634.0.413.1 :(481) PRVI REZULTATI BOJA PR01"1 LUBADARJU NA NORVEšKEM V Gozdarskem vestniku št. 7-8 1'979 sem skušal v nekaj kratkih stavkih opisati »bOj« proti lubadarju, ki poteka na Norveškem s pomočjo cevastih pasti, napolnje- nih s feromoni. Nihče tedaj ni vedel, ali bomo uspeli, in tudi zdaj še ne vemo zagotovo. Zbrali pa smo mnogo koristnih izkušenj, pozitivnih in negativnih, in spoznali, da se mora »bOj« nadaljevati vsaj še 3-5 let, če hočemo doseči, da bodo pogoji spet normalni. Namen akcije Akcija 1979 je imela dva glavna namena: - zmanjšati populacijo plodnih lubadarjev s pomočjo cevastih pasti in zastrup- ljenih debel (Lindan). - izogniti se razvoju nove generacije lubadarjev z odstranitvijo napadenih dreves. Učinek zadnjega poskusa se bo pokazal šele letos poleti. Cevaste pasti pa so pokazale rezultat že takoj. Ulov v vsaki pasti je bi:l od nekaj sto do 40.000 lubadarjev. Največje število lubadarjev, ujetih poleti v eni pasti, je bilo 101.000. Razvažanje cevi-pasti 232 Računamo, da se je v 650.000 pasteh, razpostavljenih po smrekovih gozdovih na vzhodnem Norveškem preteklo poletje, ujelo skupno približno 3 milijarde (3.000,000.000) lubadarjev. Smo zagrešili kaj napak? Prav gotovo. Norveški gozdarji so v svetu prvi, ki se na ta način bojujejo proti 'lubadarju. Zato smo morali zasnovati svojo lastno strategijo, ki sloni na našem poznavanju vedenja lubadarja. Za napake je bilo seveda veliko možnosti. Danes smo sposobni izboljšati stvari, ki se lani niso obnesle v praksi. Profesor Alf Bakke, ki je iznašel tube (cevi) s feromono Npr.: Izboljšamo lahko feromone. Ti so sestavljeni iz snovnih komponent, ki jih v naravnih pogojih sprostijo lubadarji, ki napadejo drevo. Več opažanj kaže na to, da v pasti ne moremo ujeti toliko rojev lubadarjev, kot jih pritegnejo napa- dena drevesa. Vzrok je verjetno v tem, da manjka ena ali več snovi, ki privabljajo lubadarje. Da bi rešili te probleme, so potrebni novi raziskovalni napori, zlasti na kemijskem področju. Več pasti je bilo postavljenih na napačnih mestih, npr. med zdravimi drevesi ali privezanih na debla zdravih dreves itd. Rezultat so bila vedno napadena zdrava drevesa in skoraj prazne pasti. Celo bori so bili napadeni, če so bile nanje privezane pasti. Gozdnim lastnikom je bilo naročeno, naj postavljajo pasti najmanj 1Om proč od zdravih dreves. Vendar se zdi, da je bilo celo to preblizu, saj so bila najbližja drevesa skoraj vedno napadena. Upoštevati je treba tudi glavne smeri vetrov na območju, kjer postavljamo pasti, ker se vonj feromonov z lahkoto širi v sosednje gozdove in tam draži lubadarje, da napadajo drevesa namesto pasti. 233 Letos Pomembno je bilo pojasnjevanje akcije lastnikom gozdov Kot sem pravkar zapisal, smo med lanskoletno akcijo zbrali dragocene iz- kušnje, in zato so možne izboljšave. Učinkovitost pasti se bo lahko povečala tako, da bo možen ulov večjega dela populacije ,lubadarja. Pomembno je zimsko sekanje napadenih dreves. Prav tako pomembno je, da so na golo posekane površine dovolj velike, da se tam pasti lahko postavijo brez nevarnosti za sosednje gozdove. Ta sečnja je verjetno največji problem. Velik del napadenih gozdov se nahaja na zelo strmih predelih, zato je potrebno narediti ceste, da bi dosegli učinkovitost in koristnost ukrepov. Pristojni organi bodo dajali navodila za ravnanje z lesom in s sečnimi odpadki in tako ustvarjali pogoje za zdravo gozdarstvo. Napovedi za letošnji boj s skupnimi napori so dobre. Lanskoletna akcija je dokazala, da nismo brez moči. Kare Wedul, dipl. inž. 234 USTANOVITEV GOZDARSKE šOLE V MARIBORU Pred pol stoletja so jugoslovanski gozdarji zl?orovali v Mariboru V času od 7. do 9. septembra 1929 je bila v Mariboru 53. redna letna skupščina Jugoslovanskega gozdarskega združenja (Jugoslovansko šumarsko udruženje). Tega pomembnega in uspešnega zborovanja se je udeležilo več kot 150 gozdar- skih strokovnjakov iz vse države. Organizacija je bila v rokah posebnega priprav- ljalnega odbora, ki ga je vodil inženir Janko Urbas, gozdarski nadsvetnik pri velikem županstvu mariborske oblasti. Aktivno so pri tem sodelovali inženirja A. Ružič in Pahernik in drugi. Na družabnem sestanku pri Gambrinusu (v Gregor- čičevi ulici) je nastopil pevski zbor Glasbene matice Maribor. Zborovanju v dvorani Uniona sta predsedovala inženir Milan Lenarčič iz Josipdola na Pohorju ter njegov namestnik inženir Vilim čmelik, generalni direktor gozdov v ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. Zborovanje so pozdravili: zastopnik velikega župana dr. E. Stare, župan mesta Maribor dr. Lipold, delegat čehoslovaških gozdarjev inženir Macka ter drugi gostje. Od važnejših sklepov, sprejetih na zborovanju, velja omeniti zlasti tele: 1. Resolucija o ustanovitvi gozdarske šole v Mariboru. 2. Resolucija o prepovedi nameščanja tujih gozdarskih strokovnjakov na ne- katerih veleposestvih. 3. Odobritev sredstev za natis knjige Ružič-Beg: O gobah. 4. Sprejet je bil predlog slovenskih delegatov, da se v letu 1930 na velesejmu v Ljubljani priredi vsedržavna razstava »Gozdarstvo in lovstvo«. Razstava je zelo dobro uspela, izšla je tudi pomembna publikacija, katalog. velikega formata v tekstu in slikah, skupaj 125 strani. Mnogo prispevkov v tej publikaciji ima zgodovinsko in gozdarsko-politično vrednost. Ožji razstavni odbor je štel 34 članov, od tega za področje gozdarstva 16 članov in za lovstvo 14 članov. Od sodelujočih gozdarjev so danes še živi trije zaslužni veterani inženirji: Alojzij štrancer, Mirko šušteršič in Franjo Sevnik. Program gozdarske razstave je obsegal tele dejavnosti gozdarstva in lesar- stva: l. Važnost, vloga in potreba gozdov. 11. Vrste gozdnih dreves in grmovja. 111. Vzgoja gozda. IV. Gozdni pridelki. V. Ogljarenje. VI. Merjenje lesa za tehnično porabo in drv. VIl. Spravilo lesa. Vlil. Gozdno varstvo in varstvo pri rode. IX. Ure- janje gozdnega gospodarstva. X. Zgradba hudournikov. Xl. Lesna industrija. Xli. Agrarne operacije. Xlii. Literatura, knjige in časopisi, letaki. Strokovne ekskurzije Za udeležence zborovanja so bile organizirane tri terenske ekskurzije: 1. Ekskurzija v Falo in Ruše. - Odhod je bil z vlakom iz Maribora do železni- ške postaje Fala, tam je bil ogled hidroelektrarne Fala, nato pot mimo falskega gradu po cesti, usekani v navpično steno nad tam močno deročo Dravo, proti Rušam. Pot je peljala skozi gozdove in livade mimo vodne riže falske graščine in tovarne za vžigalice v občini Smolnik, kjer je bil ogled tovarne. V Rušah je bilo skupno kosilo v gostilni Mulej. Popoldan še odhod' v tovarno dušika in iz Ruš z vlakom povratek v Maribor. 2. Ekskurzija k Sv. Lovrencu na Pohorju z ogledom kmečkih gozdov na Po- horju - Iz Maribora z vlakom do železniške postaje Lovrenc na Pohorju, od tam peš ob potoku Radoljna mimo romarske cerkve Device Marije v Puščavi do trga L.ovrenc na Pohorju. Spotoma ogled nekaterih navadnih in turbinskih žag ter tovarne za izdelovanje kos in srpov. Po odmoru v gostilni Novak nadaljevanje peš 235 hoje iz Lovrenca ob Radoljni do Mohorjevega gozdnega posestva. Ogled Mo- horjevega gozda, nato sredi gozdnih kultur prek potoka Rado,ljna skozi gozdove Lakožičevega posestva. Nato povratek mimo kmečkih gozdnih posestev v Lovrenc do železniške postaje, nekateri pa do Device Marije v Puščavi in od tam peš prek Jodla skozi lepe kmečke gozdove do železniške postaje Fala. 3. Ekskurzija k Mariborski in Ruški koči na Pohorju. Odhod z Glavnega trga do Gornjih Hoč. Odtod po markirani in položni poti v dveh urah počasne hoje do Mariborske koče (1080 m) in naprej do Mariborskega razglednika (1146 m) na grebenu Pohorja. Nadaljevanje poti do Ruške koče pri Sv. Arehu (1249 m) ter k romantičnim slapovom Lobnice, do turistične postojanke na Klopnem vrhu in h koči na Pesku (1382 m). Nekatere mlajše gozdarje bo morda presenetilo spoznanje, koliko peš poti so nekdaj opravili gozdarji, medtem ko danes mnogi v pločevinastih vozilih drve po novih gozdnih cestah in »Od gozda ne vidijo drevesa«. Ustanovitev gozdarske šole Resolucija o ustanovitvi gozdarske šole je bila na skupščini soglasno sprejeta. Potrebo za ustanovitev te šole je prepričljivo utemeljil Janko Urbas v referatu »Ekonomska in socialna varnost kmečkih gozdov v mariborski oblasti«. V izvlečku navajamo del njegovega predavanja. Ena prvih zahtev kmečkih gozdnih posestnikov v Sloveniji je bila ustanovitev gozdarske šole, na kateri bi imeli sinovi malih in srednjih gozdnih kmetij prilož- ncst, da si kot bodoči gospodarji pridobe potrebno strokovno znanje za uspešno in smotrno gospodarstvo. Da ravno naš narod v Sloveniji tako pogreša navedeno strokovno šolo, je pripisovati tu obstoječim gozdnoposestnim razmeram, saj 44% celokupne pro- duktivne zemlje pokriva gozd, od tega je okrog 78% last malega in srednjega, zvečinoma kmetskega gozdnega posestnika. Sinovi teh danes nimajo priložnosti, da bi si svoje na domu pridobljeno praktično znanje v gozdarstvu izpopolnili tako, da bi jim bilo mogoče pozneje, ko bodo sami gospodarji, uspešno lcljubovati vsem gospodarskim nevšečnostim in gospodariti po načelih racionalnega in vzornega gozdnega gospodarstva. Temu pomanjkanju primerne strokovne iz- obrazbe je največ pripisovati, da kmečki gozdovi v produkciji nazadujejo in dnev- no prehajajo v roke špekulativnih podjetij, lesnih trgovcev, bančnih družb ter drugih nepoklicanih oseb. Ni dvoma, da bi na gozdarski šoli vzgojeni naraščaj naših gozdnih posestnikov mnogo pripomogel do osamosvojitve in gospodarske neodvisnosti ter trdnosti kmečkih gozdnih domov, od česar bi imela koristi narod in drž ava. Za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru govore naslednji razlogi: 1. Maribor je središče obsežne lesne industrije in trgovine ter važna obmejna uvozna in izvozna točka na sever in jug. 2. V Mariboru se stekajo prometne žile velikih gozdnih okolišev (Pohorje, Kozjak, lwroške planine), katerih prebivalstvo živi v prvi vrsti od gozda. 3. Maribor ima višjo realko in gimnazijo, živinorejsko in sadjarsko šolo, trgovsko akademijo itd., torej vse učne zavode, iz katerih se more po potrebi nadomestiti učne moči za splošne predmete. 4. V neposredni bližini Maribora so obsežni gozdovi, ki omogočajo temeljit praktični pouk. Projektirana gozdarska šola v Mariboru predstavlja poseben tip nižje gozdar- ske šole. Zato bi bilo želeti, da se izdela in predpiše za strokovne šole te vrste poseben načrt za ustroj in učni red. 236 Inž. Urbas v sredini, levo pisec članka. Po Gozdarju GG Maribor. Obisk te šole bi bil dveleten, po vzoru in praktični preizkušnji kmetijskih in drugih podobnih strokovnih šol. Pri učnem načrtu se bodo ozirali na potrebe strokovne izobrazbe pri kmetskem gozdnem prebivalstvu. Poleg teoretičnega in praktičnega pouka o racionalnem gozdnem gospodarstvu, predvsem pouka o pravilnem izkoriščanju gozdnih pridelkov, pravilnem ravnanju pri konfekciji ali oblikovanju lesnih izdelkov, zlasti pri žagarski industriji, obstaja možnost, da se s to šolo združijo po potrebi tudi razni strokovni tečaji in razna strokovna preda- vanja. Vsekakor bi bila ta šola s svojimi učnimi sredstvi važno središče gozdar- ske prosvete za naš narod. Medtem ko ima poljedelska stroka v Sloveniji tri večje kmetijske šole, ne obstaja za gozdne kmetije nobena taka šola v vsej državi. To šolo bi obiskoval naraščaj kmetijskih gozdnih posestnikov po končani ljudskošo!ski izobrazbi in preden nastopi vojaški rok, torej v dobi, ko je mladina najbolj dovzetna za praktično in teoretično izobrazbo. Ministrstvo za gozdove in rudnike v Beogradu je priznalo utemeljenost za- hteve po gozdarski šoli v Mariboru, in veliki župan mariborske oblasti je v pred- logu budžeta za leto 1930/31 odobril potrebna finančna sredstva, tako da je šola začela redno delovati 1'931. ~leta in vzgojila številne gozdarje, od katerih so se mnogi uspešno uveljavili v povojnem obdobju kot direktorji ali upravitelji gozdno- gospodarskih organizacij in tudi v javni upravno-gozdarski službi. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. 237 SO NJI Sredi teh toplih pomladnih dni, ko se prebuja na- rava in se vse veseli življenja, je vsem nam nenadoma zastal korak. Visoko v gorah je ugasnilo mlado življe- nje, polno načrtov in želja. Sonja, ljubila si svet gora, svet preteklosti in se- danjosti, Ti si ga hotela splesti v kito prihodnosti. V iskanju sebe si hotela premagati nevarnosti snežnih poljan. Skupaj smo hodili po našem gorskem svetu; bili smo na Grintovcu, Jalovcu, škrlatici in na mnogih drugih vrhovih. To nam ni bilo dovolj. Odhajali smo v Francijo, švico, Avstrijo, kjer smo spoznali tudi tuje gore in vpijali .lepote, ki nam jih je nudila narava. Toda gora je prav tako kruta, kot je lepa in polna bogastva. Mnogo lahko daje, pa tudi vzame. štiri nepozabna leta smo preživeli skupaj, na predavanjih, vajah, izletih. Bilo nam je lepo in bili smo srečni. Gradila si svojo bodočnost z znanjem in izkušnjami in sedaj, nenadoma, je usahnilo tvoje življenje v cvetu mladosti. Praznina, ki jo občutimo v tem trenutku mi, tvoji prijatelji, je neizmerljiva. študentskih let nihče ne more pozabiti. žal pa bodo naša povezana z grenkobo, saj se bomo vedno spominjali dni, ko smo te izgubili. Tvoji prijatelji GOZDARSKI VESTNIK V LETU 1979 Marko K m e c 1 , urednik GV Gozdarski vestnik je revija slovenskega gozdarstva. Soustanoviteljici revije sta ZIT GL Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slo- venije. Revijo strokovno vodi uredniški odbor, ki ga vodi urednik, družbeni organ revije pa je urednišl>golosek«. Značilnosti goloseka so predvsem: odsotnost gozdnega mladja; ne- ugodne klimatske razmere, kot jih imamo na golih površinah; degradacijski razvoj tal; razvoj značilne golosečne flore. Vse te značilnosti avtor še natančneje opredeli. Pri tem opisuje tudi degradacijske procese v gozdnih tleh po goloseku. Ta degradacija tal sploh ni tako malenkostna, kot navadno mislimo (izginevanje humusa, zbitost tal, manjša zmožnost sprejemanja vode, večji površinski odtok vode, erozija itd.). Na pod- lagi teh značilnosti lahko strokovnjak brez težav določi, kaj je golosek in kaj ni. Ni nujno, da je golosek velika površina. Npr. na prisojnih legah, kjer robna zaščita gozd- nega sestaja ne sega daleč, imajo že majhne površine značaj goloseka. Vsekakor naj pa gola površina ne bo širša od dveh drevesnih višin. V go;z:darsko političnem oziru prinaša nagnjencst h golosekom mnoge nevarnosti. Ogroženo je načelo trajnosti gospodarjenja, prizadeti so interesi javnosti g Jede splošno koristnih funkcij gozda, cgroženo je zau- panje javnosti do gozdarstva itd. Goloseki naj bodo v bodoče omejeni le na redke, upravičene izjeme. Pri teh izvajanjih prof. Leibundguta iz leta 1973 naj opozorim še na naše domače aktualnosti, o katerih je pisal tov. Vanč Potrč (GozdV., 1980, št. 1). Dr. Zupančič Marjan • emerilirati -an upokojiti koga; doslužiti op. uredništva 243 DRUšTVENE VESTI STROKOVNI IZPITI ZA PRIPRAVNIKE GOZDARSKE STROKE V zimskem roku 1979/1980 so bili pri Splošnem združenju gozdarstva strokovni izpiti za dipl. inž. gozdarstva in gozdarske tehnike in sicer še po določilih poslovnika o organi- zaciji in poslovanju izpitne komisije za gozdarsko strokovno osebje pri delovnih organ:- zacijah iz leta 1967. Na izpit dne 12. februarja letos je prišlo manj kandidatov kot je bilo prvotno prijavljenih. Pet pripravnikov je uspešno opravilo to pomembno strokovno preizkušnjo. ime in priimek OZD 1. ARH Bojan, dipl. inž. GG Bled 2. VESEL Franc, dipl. inž. GG Postojna TOK Cerknica 3. KOTNIK Fortuna!, dipl. inž. GG Postojna TOZD Cerknica 4. VIČIČ Edvard, tehnik GG Postojna TOZD Cerknica 5. JELUŠIČ Milan, dipl. inž. GG Maribor TOK Ožbalt ob Dravi Pismeni strokovni izdelek kandidata Obseg gojitvenih del, l