naš tednik leto XXXVIII. Številka 3 Cena 8,— šil. (200 din) Četrtek, 16. januarja 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec V tej gramozni jami pri Labodu naj nastane ena največjih deponij Koroške. Onstran meje pa se branijo za odlegališča jedrskih odpadov na Pohorju. Več na str. 8 in 9. Veleposlanik SFRJ ob obisku na Koroškem: Člen 7 APP izpolniti v soglasju z manjšino! Veleposlanik SFRJ dipl. inž. M. Krstič (na sliki tretji od leve) v pogovoru z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij. Ob večdnevnem obisku na Koroškem se je novi veleposlanik SFR Jugoslavije dipl. inž. Miloš Krstič ob začetku tega tedna srečal tudi s predstavniki slovenskih osrednjih organizacij v Celovcu. Veleposlanika, ki je bil v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Celovcu Boruta Miklavčiča in konzu-Hnje Marije Škorjakove, sta pozdravila in podrobneje informirala o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser. Pogovora so se udeležili tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer, predsednik KEL Karel Smolle, predsednik nadzornega odbora in Poslovodja Zveze slovenskih zadrug, Miha Antonič in Mirko Kunčič, tajnika NSKS in ZSO, Franc Wede-nig in dr. Marjan Sturm, tajnika osr. kulturnih organi-Zaeij, Nužej Tolmajer in dr. Janko Malle, ter predsednika gospodarskih odborov NSKS in ZSO, mag. Filip Warasch in dipl. inž. Franc Koncilja ter predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Jugoslavija svojega stališča do manjšinskega vprašanja v Avstriji nikakor ni spremenila in se zaveda svoje mednarodne obveznosti do koroških' Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v zvezi z izpolnitvijo člena 7 avstrijske državne pogodbe, je povedal veleposlanik in poudaril, da v tem pogledu ni razlike med Ljubljano in Beogradom. Krstič je hkrati zavrnil nekorektne interpretacije nekega članka jugoslovanskega magacina NIN v avstrijskih medijih, češ da še slabše tretiranje manjšinskega vprašanja v drugih deželah za avstrijsko stran ne more biti alibi za neizpolnjevanje člena 7, ki vrhu tega predstavlja le minimum in ne maksimum zaščitnih pravic. Po besedah najvišjega jugoslovanskega diplomatskega predstavnika v Avstriji želi Jugoslavija do- brososedske odnose z Avstrijo in je prepričana, da tako tudi prispeva k napredku v manjšinskem vprašanju. Zavzemanje za manjšine, kakor se je izrazil veleposlanik, je trajen in ne taktičen ali trenutni element v zunanji politiki Jugoslavije, ki zato pričakuje, da se vzame manjšinsko vprašanje iz dnevnopolitičnega taktiziranja. V ravnanju Avstrije z narodnostnimi manjšinami je videti merilo za stopnjo demokracije v Avstriji, je dejal Krstič in označil reševanje manjšinskega vprašanja na podlagi trostrankarskega pakta kot nedemokratično — Avstrija bi namreč morala iskati soglašanje prizadete manjšine in zato naj bi vodila dialog z njo. Govor je tekel tudi o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo ter o kulturni izmenjavi, pri čemer naj bi bila manjšina zares most, ki povezuje. Veleposlanik je nato obiskal Zvezno gimnazijo za Slovence, kjer sta ga sprejela ravnatelj dr. Reginald Vospernik in vodja manjšinskošolskega oddel-(dalje na str. 2) STRAN q ČETRTEK, ____O 16. januarja 1986 Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Tako hvali jugoslovanski magazin NIN“ visoko raven narodnih pravic in svoboščin Slovencev in Hrvatov v Avstriji, s katerimi ni mogoče primerjati položaja nobene druge (slovanske) manjšine v nobeni drugi državi; izjema je le Italija, s katero pa ima Jugoslavija obojestranske dogovore. Drugo vprašanje je, ali je tu pomagal pritisk Ju- tudi obravnava položaj manjšin jugoslovanskih narodov v sosednjih državah. Morda je bilo še kaj. Razumljivo je, da skušajo ujeti avstrijska občila vsako pohvalo iz katerega koli kota Jugoslavije, najrajši iz Beograda, kadar gre za avstrijsko politiko do Slovencev in Hrvatov. Če je kak časnikar res pisal o „visoki ravni narodnih pravic in Komu koristi? goslavije ali pa so Avstrijci v stoletjih občevanja s tujci v svoji okolici razvili toliko strpnosti“, piše in citira Gustav Chalupa v dveh, skoraj dobesedno enakih člankih za „Kleine Zeitung“ (5. 1. 1986, str. 6) in za „Salzburger Nachrichten“ (11. 1. 1986, str. 3). Reportaža, ki jo je (menda) objavil beograjski NIN (Nedeljne informativne no-vine) o razvoju odnosov med Jugoslavijo in njenimi sosedami, je povzročila precej ropota v avstrijskih javnih občilih. Ni pa noben reporter ne komentator omenil, kdaj je izšla tista številka NIN. NIN je objavil tako reportažo 15. decembra lani. Vendar na tistem listu, ki sem ga dobil (str. 45, navmesni naslov „nacionalne manjine“) nisem našel nobenega takega citata. Morda so kaj takega zapisali v tistem delu reportaže, ki ga nisem mogel dobiti. Avstrijo in Italijo omenja pisec Djordje Miloševič samo v zvezi s turistično menjavo. Dobesedno pa piše, da Bolgarija „zanikava obstoj makedonskega naroda in makedonske manjšine v Bolgariji.“ Po upravni poti je tako izginilo 300.000 Makedoncev. Menda je objavil NIN 3. novembra 1985 pismo bralca, ki svoboščin Slovencev in Hrvatov v Avstriji“, je morda vzel za primerjavo katastrofalni položaj Srbov in Hrvatov v Romuniji, Makedoncev v Bolgariji, torej v dveh državah realnega socializma, Makedoncev v Grčiji, kjer vladajo šovinistični vsegrški socialisti, pa Makedoncev in Črnogorcev v stalinistični Albaniji. Zelje je eno, repa drugo, primerjati ju ne moremo. Če se pa komu naše samoumevne demokratične pravice, ki jih bomo seveda branili do zadnjega, zdijo kot nekaj čudno izrednega, mu ni pomoči. Za nas je odločilno, kako Avstrija, ki je po ustavi demokratična republika, uresničuje načela demokratičnih svoboščin in določila Avstrijske državne pogodbe od 15. maja 1955. Koroški Slovenci imamo vsaj nekaj, štajerski Slovenci nimajo ničesar, saj jih statistično sploh ni več, gradiščanski Hrvati pa imajo nekaj malega več. Vsi smo pa na hudo ogroženi v svojem obstoju. Taka je resnica. Če je sodelavec NIN stvari res tako postavil, kakor beremo in čujemo v avstrijskih poročilih, ni zapisal resnice. Naslednjič naj se prej sam prepriča, kako v resnici je. France Popit: ..Slovenija bo ameice vselej podpirala in sit Na“ V četrtek, 9. januarja je predsednik predsedstva SR Slovenije, France Popit povabil predstavnike zamejskih Slovencev na novoletni sprejem. Sprejema so se udeležili predstavniki porabskih Slovencev, skupna delegacija Slovencev v Italiji in zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Delegaciji koroških Slovencev sta vodila predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks Wieser. Sprejema so se udeležili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij Slovenije, med njimi šef slovenske vlade Dušan Šinigoj, predsednik SZDL, France Šetinc in predsednik Skupščine SRS Vinko Hafner. Franc Popit je uvodoma poudaril, da „odnos Slovenije do slovenskih manjšin v sosednjih deželah temelji na konstantni politični volji Slovencev v matični domovini, ki je izražena v naši ustavi kot naša stalna obveznost in naravnanost“. Nihče da tega ne more in ne sme opustiti ali zanemariti. V oceni položaja zamejcev je dejal, da Slovenci v Italiji še zmeraj čakajo na globalno zaščito; da madžarske oblasti postopoma uresničujejo politično sicer deklarirano voljo po izboljšanem položaju rojakov, a Slovenija Člen 7 ADP izpolniti v soglasju.. (Nadaljevanje s 1. strani) ka pri deželnem šolskem svetu dv. sv. dr. Valentin Inzko. Ogledal si je tudi otroški vrtec „Naš otrok“ (tam ga je pozdravila predsednica društva Marija Ši-koronja), Mohorjev Mode-stov dom, katerega mu je razkazal ravnatelj mag. Stanislav Hočevar, pa tudi Mladinski dom Slovenskega šolskega društva in tamkajšnji otroški vrtec. Mimogrede je stopil veleposlanik še v obe slovenski knjigarni v Celovcu. Srečanje s koro- škimi Slovenci je zaključila skupna večerja, ob kateri je zapel ženski oktet z Obir-skega. V torek je bil jugoslovanski veleposlanik na obisku pri deželnem glavarju L. Wagnerju in pri drugih predstavnikih deželnih inštitucij, v sredo pa je bil na pogovorih v mešanih podjetjih, tako v tovarni celuloze „Obir“ in v žitrajski IPH, nakar si je še ogledal Perš-manov muzej pri Železni Kapli. Izjava V poročilu o prireditvi ob priložnosti 35.obletnice izhajanja Našega tednika, dne 18. 9. 1983, smo trdili, naj bi ravnatelj Kukoviča kot slavnostni govornik dejal, da koroški vodilni politiki ravnajo s slovensko manjšino tako, kot da ne bi več obstajala, kot da so slovenski manjšini že odvzeli narodno identiteto in ji zlomili hrbtenico, in da so najboljši pomagači pri izvajanju ukrepov proti slovenski manjšini na Koroškem — pri tem da gre za zadržanje, ki ga je treba označiti kot politični zločin nad slovensko manjšino na Koroškem. V istem članku se trdi, naj bi Kukoviča nadalje dejal, da se je najhujša krivica na šolskem področju v letu 1983 zgodila pri nameravanem imenovanju okrajnega šolskega nadzornika za dvojezično šolstvo; deželni glavar Wagner da se je, da bi na eni strani pokazal svojo oblast in na drugi strani videl nemoč slovenske narodne skupnosti, odločil za imenovanje človeka, ki je za slovensko narodno skupnost na Koroškem nesprejemljiv. S tem ugotavljamo, da ravnatelj Franc Kukoviča takih izjav v svojem slavnostnem govoru ni podal. Zato obžalujemo te nepravilno poročanje in se opravičujemo. želi razvoj, ki je usklajen z željami Slovencev. V zvezi s koroškimi Slo venci je dejal, da se koroški Slo venci še vedno borijo za svoj ob stoj, da je odnos Avstrije do Slo vencev merilo za njen mednarodni ugled, dobrososedske odnose in končno-za zaščito južnih Tirolcev. Napadi na dvojezičnost in šolstvo so znak, da so nemškonacionalne sile še izredno prisotne in močne in da s pritiskom na Slovence skušajo doseči tudi druge, širše cilje. Ostro je predsednik Popit zavrnil špekulacije o različnih jugoslovanskih pogledih na zaščito manjšin v sosednjih državah tudi z ozirom na meddržavne odnose. Takih razlik v gledanju na zaščito zamejcev ne sme in ne more biti, kajti ustava izrecno zagotavlja obvezo zaščite. Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj je dejal, da bo Slovenija storila vse za nadaljnji razvoj in krepitev zamejcev in da želi čim ožji stik z njimi. Šinigoj je zavzel stališče tudi k študiji o predlagani jedrski deponiji na Pohorju in je v tej zvezi dejal, da je treba v to razpravo vključiti tudi odlagališče smeti pri Labodu. V imenu koroških Slovencev sta spregovorila oba predsednika in sta posebej izpostavila razvoj na šolskem področju ter neizpolnitev člena 7 ADP. Predsednik NSKS Grilc je dejal, da v šolstvu zahtevamo Slovenci tako reformo, ki bo prinesla izboljšanje položaja otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Franc Wakounig Koroški obrambni boj — državljanska vojna? Univ. doc. Suppan, koroški rojak, ki zdaj poučuje na dunajski univerzi, je pretekli teden zelo temeljito prikazal razvoj koroških Slovencev v zadnjih dveh stoletjih: v svojih izjavah — govoril je na povabilo Katoliške avstrijske študentovske zveze „Karan-tania“ — je posebno osupnil s temi tezami: obrambni boj 1918—1920 je bil tudi spopad med civilisti — saj je prišlo do faznih akcij proti koroškim Slovencem, ki v boje niso bili aktivno vključeni (npr. napadi na župnišča); Avstrija (tudi kot monarhija) in zlasti Koroška nikdar nista bili tolerantni, ker so vsi dosedanji ukrepi bili izrazito restriktivni; končno pa: sprememba oz- ukinitev skupne šole bi bila prelomnica prve vrste („Tradi-tionsbruch 1. Ranges“). Suppan pa je v svoji stvarni in Prepričljivi razpravi posegel tudi v rcanj znana obdobja naše zgodovine: tako npr., da je asimilacijski Pritisk ožigosal že Urban Jarnik v svojih prispevkih v „Carinthia“. — Nadvse pozitivno je ocenil delo Slomška ter Mohorjeve, saj so njene knjige tudi Prežihovemu vorancu služile kot prva „jezikovna vadnica“. Nesporno in dokazano je tudi dejstvo, da se je 2/5 Slovencev leta 1920 izreklo za Avstrijo in da Koroška deželna vlada n| držala obljub, izrečenih v ple-biscitni propagandi. Poleg pozitivnega momenta, ki ga vidi priznani strokovnjak za avstrijske manjši-a® (izdal je obširno tozadevno ^njigo) v letu 1945 z ustanovitvijo dvojezične šole, pa ne smemo mimo tedanjih političnih spletk, ki So Postale za nadaljnji politični razvoj in integracijsko možnost koroških Slovencev odločilne, tudi se danes. Utrakvistična šola je bi-a brez izjem sredstvo asimilacijske politike, značilno za to je, da so posebno „nemčurji“ bili za ta-*0 šolsko ureditev, ki je povzroči-a „družbeno podrejanje in asimi-acii°“ Slovencev. A tudi uradna personalna in finančna politika ni ' upoštevala posebnih pogojev, ki so za preživetje manjšine neob-hodno potrebni. V zelo razgibani diskusiji — domninirali so mladi aktivisti in stari gospodje „Karantanie“ —- je bilo slišati mnogo odprtosti in zaskrbljenosti glede nadaljnje usode slovenske narodne skupnosti. Manjkalo pa seveda tudi ni prispevkov, ki so jasno dokazali določeno nepoučenost in „strah“ pred manjšino. Jasna opredeljenost dr. Suppana ter preudarna argumentacija pa sta le privedli do zaključka, ki je marsikomu posredoval novo, objektivnejšo sliko o koroških Slovencih. V tem smislu je odločitev vodstva „karantanie“ — njeno geslo je „pro deo et patria“ — da vključi v praznovanje 80-letnice obstoja tudi narodnostno vprašanje, pohvale vredna. Saj se „Karantania“ jasno razlikuje od drugih podobnih organizacij, ki imajo namesto „katoliške“ in „avstrijske“, „nemško“ in „svobodomiselnost“ na svojem praporu. -hes- Medobčinsko srečanje Pliberk-Ravne V petek, dne 27. 12. 1985, so se na mejnem prehodu Holmec zopet srečali zastopniki mestne občine Pliberk, predstavniki skupščine občine Ravne ter zastopniki carine in milice iz teh dveh občin. Pri teh že tradicionalnih srečanjih, v izmenjavi nastopata ti dve občini kot gostitelj. Letos je bil na vrsti Pliberk, in po pozdravu na meji smo se odpeljali v Šmihel na skupno večerjo v gostilno'Loser. V svojem pozdravnem govoru je pliberški župan Franc Mikusch prinesel do izraza, kako vejžna so taka srečanja tudi preko meje, ker zagotavljajo mir in dobre sosedske odnose. Predsednik skupščine občine Ravne Maks Večko je prav tako pozdravil takšna srečanja, ker je za dobre sosedske odnose potrebno, da sosed soseda pozna. Vsak je drugem voščil srečno, uspešno ter zdravo novo leto in s tem je bil oficialni del večera zaključen. Ni se pa zdelo gospodu županu in tov. predsedniku vredno, le z besedico omeniti Slovenske narodne skupnosti. Le iz te pa so svojčas izšle iniciative za ta srečanja. Seveda je od tega časa že nekaj let minulo in nekateri pač hitro pozabijo. Namen teh srečanj pa je prvotno bil, da se ob koncu leta napravi neka „bilanca" med 'sosedoma. V tej „bilanci“ pa naj bi zelo važno vlogo igrali koroški Slovenci, ki so ud med dvema narodoma. V vsaki bilanci so odprte terjatve in nepokrite obveznosti neprijetne in nihče ne govori rad o njih. Da je pa treba vsako bilanco izravnati pa tudi vsi vemo. V našem primeru je to dvojezični vrtec v Pliberku, dvojezični napisi v šolah, deloma še dvojezični topografski napisi v raznih vaseh in drugo. Torej gospod župan in tov. predsedniki: izravnajmo bilanco, sicer bo zanemarjeni ud med narodoma enkrat obrabljen in počil. Izjava KEL Koroška enotna lista je v zvezi s predlaganim odlagališčem jedrskih odpadkov v Sloveniji storila vse, kar je v njeni moči. Odgovorni obmejnih dežel, Furlanije Julijske krajine, Koroške, Štajerske, Slovenije in Hrvaške morajo imeti stalne stike pri obravnavanju vprašanj okolja. KEL izjavlja, da je treba vprašanja zaščite okolja reševati vzajemno, ker so onesnaževanje in obremenjevanje okolja ter odlaganje nevarnih odpadkov problemi, ki segajo čez meje kake dežele ali države. Tako na primer vpliva onesnaževanja zraka v La-bodski dolini daleč v slovenski prostor in je razumljivo, da je_ prebivalstvo Koroške in Štajerske zaskrbljeno zaradi predlaganega odlagališča jedrskih odpadkov v Sloveniji. Skrbi prebivalstva so tudi naše skrbi, je poudaril predsednik KEL Karel Smolle. Zato je KEL v imenu prizadetega prebivalstva pismeno zaprosila predsednika republike Slovenije za stališče. Protestiranje, kot to na Koroškem delajo nekateri iz gole sle po profiliranju, je trenutno še prezgodaj in bi samo obremenjevalo dobrososedsko politiko. Kolikor je odgovornim KEL znano, je bilo v Jugoslaviji predlaganih 13 možnih odlagališč za jedrske odpadke in zato odlagališče v bližini meje ni aktualno. Celotno vprašanje so obravnavali pred • kratkim tudi pri razgovorih med koroškimi Slovenci in zastopniki republike Slovenije. Vsekakor pa bo KEL, čim bo prejela ustrezne informacije in podlage iz Slovenije, javnost jasno informirala in interese južnokoroš-kega prebivalstva, in v ta sklop sodi tudi čisto in človeka vredno okolje, v vsakem oziru odločno zastopala. V tej zadevi je KEL naslovila na predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije, Dušana Šinigoja pismo, v katerem ga prosi za ustrezna pojasnila v zvezi s predlaganim odlagališčem jedrskih odpadkov v Sloveniji. Domače vesti Cena za mleko od 1. januarja 1986 Tiskovna konferenca pri Deutschmannu: Kmet dobi za mleko: šil. 1,692 osnovna cena šil. 2,196 pri 3,6% maščobi šil. 0, 74 I. kvaliteta skupno 4,62 šil. od tega plača: prispevek za reklamo 0,015 za kontrolo mleka 0,052 spl. prispevek za oddajo mleka 0,60 to se pravi, da dobi kmet šil. 3,961/kg mleka (v okviru svojega kontingenta) Če pa odda kmet mleko preko svojega kontingenta, plača dodaten prispevek za oddajo mleka v višini šil. 4,03/kg. Cena za konzumenta: šil. 7,5169 materialni stroški šil. 1,6231 zaslužek mlekarne šil. 1,30 zaslužek trgovca šil. 1,06 davek na dodatno vrednost (MWst.) šil. 11,70/1 Stroški za mlekarno: šil. 4, 628 — kmetu šil. 2,10 — izravnava cene šil. 0,37 — izravnava transporta 0,20 — pospeševanje prodaje v deželi šil. 7,298/kg preračunano na liter x 1,03 šil. 7,5169/1 Zastopniki Slov. kmečke zveze bili gostje pri slovenski oddaji V okviru slovenske oddaje so se pretekli ponedeljek, 13. januarja 1986, srečali v celovškem studiu zastopniki Slovenske kmečke zveze, ki strokovno zastopajo slovenske kmete na južnem Koroškem. Med njimi Anton Krušic, predsednik SKZ, odborniki Tonči Šturm in Marko Tram-pusch ter tajnik Štefan Domej. Anton Krušic je v svojem govoru dejal, da je posebno še na kmetijskem področju dana potreba po strokovni informaciji in je zato razveseljivo, da bodo odslej zastopniki kmetov lahko v rednih oddajah informirali naše ljudstvo o aktualnih problemih kmetijstva. Že omenjeni gostje so v slovenski oddaji diskutirali o problemih kot je to nadprodukcija na vseh področjih kmetijstva in s tem tudi vprašanje cene kmetijskega pridelka ter zaslužka kmeta. Nato pa sta predsednik SKZ Tonej Krušic in tajnik Štefan Domej še orisala cilje in delo kmečke zveze. v nedeljo, 26. januarja 1986, ob 14.30 uri PREDAVANJE: VPLIV OKOLJA NA ZDRAVJE OTROKA Predavatelj: dr. Matjaž SIEN-ČNIK DRUŽINA IN JAZ Predavateljica: dr. Rožica PUŠNIK-SIENČNIK Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi v sredo, 29. januarja 1986, ob 19.30 uri PODIJSKA DISKUSIJA: „ALI BOMO KOROŠKI SLOVENCI PREŽIVELI?“ KOROŠKI SLOVENCI MED GETOM IN INTEGRACIJO Diskutanti: Leopold WAGNER, deželni glavar; dr. Matevž GRILC, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev; dr. Marjan STURM, tajnik Zveze slovenskih organizacij Vodja diskusije: dr. Reginald VOSPERNIK Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi v nedeljo, 2. februarja 1986, ob 19.30 uri FILMSKI VEČER: „FILMSKI POSNETKI IZ DOMAČEGA KRAJA“ Predvaja: Hanzej LOMŠEK iz Št. Lipša Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi • Zilska Bistrica DIA-PREDAVANJE O ALPINISTIČNI ODPRAVI NA GRENLANDIJO Prireditelja: Slovensko planinsko društvo Celovec; SPD Žila na Zilski Bistrici Čas: v soboto, 18. januarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: Gostilna Kaiser na Zilski Bistrici Predaval bo vodja prve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo, Janez BIZJAK Koroškim Slovencem lastni sedež v deželnem zboru Na zadnji tiskovni konferenci je Deutschmann ponovno zahteval volilno pravico za mlade kmete. Tej želji ljudske stranke pa stoji v nasprotju mnenje deželne vlade, ki je predlagala, naj uredi kmetijska zbornica takoimenovani sosvet za mlade kmete. Nadalje pa je zdaj deželna vlada predložila zakonski osnutek, ki predvideva v kmetijski zbornici dva viril-na mandata. To se pravi, da bi kmetje pri prihodnjih volitvah izvolili namesto 36 le še 34 zborničnih svetnikov. Ostala dva zastopnika pa bi bila poslana v obliki virilnega mandata od sosveta mladih kmetov ter od podpornega sosveta za kmetijstvo deželne vlade. Glede tega zakonskega osnutka je ek. sv. Domej izjavil, da bi po tem takem morali tudi koroški Slovenci kot narodna skupnost dobiti v deželnem zboru v obliki virilnega mandata svoj sedež. Temu mnenju Domeja je celo pritrdil Deutschmann — seveda ne za to, ker bi bil naenkrat prijatelj Slovencev, ampak, da bi prepričal ljudstvo, da je treba dati mladim kmetom volilno pravico, ker pač dva virilna mandata ne bi krepila njegovo politično moč. Poleg problema, kako rešiti zastopstvo mladih kmetov v zbornici, je Deutschmann na zadnji tiskovni konferenci re-prezentiral nekaj zanimivih številk glede agrarne nadpro-dukcije, ki jo je le še težko financirati. Izdatki za prehrano so v Avstriji v zadnjih desetih letih padli za 3,5%. Agrarna nadprodukcija pa se je pri mesu zvišala za 40%, pri mleku za 26%, pri žitu pa za 20%. Vprašanje, kako financirati eksport te agrarne nadprodukcije, postaja za zvezo in deželo iz dneva v dan večji problem, ki ga že trenutno skoraj ni več možno rešiti. Izboljšanja situacije pa ni pričakovati. Preteklo nedeljo so na Dunaju protestirali kmetje proti zvišanju splošnega prispevka za oddajo mleka od 39 na 64 grošev. 1. Tozadevna pogaja- nja z ministrom Haidnom glede nove tržne ureditve še niso zaključena in je težko reči, do kakšne ureditve bo dokončno prišlo, ker zgleda, da niti ena ne druga politična grupacija ne ve točno, katera rešitev bi bila najbolj pravilna. Pri umetnih gnojilih pa bo po vsej verjetnosti prišlo do obdavčenja oziroma se bodo cene zvišale za pribl. 4.%. S tem hoče ministrstvo za kmetijstvo doseči, da bi kmetje avtomatično manj producirali in bi po tem takem bilo manj finančnih sredstev potrebnih za eksporte. Glasno propagirana in podprta alternativna produkcija beljakovinastih rastlin ni prinesla tega, kar smo pričakovali. Cena na svetovnem trgu je za beljakovinaste rastline močno padla. Trenutno dobi naš kmet npr. sojo za šil. 4,60,—, kar pomeni, da je postala vsaka produkcija beljakovinastih rastlin nerentabilna. Skratka: agrarna nadprodukcija stalno narašča, vedno več je potrebnih finančnih sredstev za eksporte, cene na svetovnem trgu so za agrarne produkte zaradi prenasičnosti zelo nizke, tako, da je vprašanje, ali bo vrsta naših kmetov v petih ali desetih letih sploh še mogla živeti od kmetijstva. -stih Karel SMOLLE, predsednik KEL: „Ekologija ni cesta enosmemica“ Predsednik KEL, Karl Smolle Naš tednik: Kako ocenjuje KEL načrtovano ukinitev precizne tehnike v preostanku podržavljene industrije v Borovljah, v VAWP? Smolle: Ponavljam, kar sem že svojčas dejal ministru Lacini: ukinitev ene firme podržavljenih podjetij ne pomeni le trenutno izgubo delovnih mest, ampak začetek de-montaže gospodarske pozicije Borovelj. Dejansko so pri sanacijah Podržavljenih podjetij docela pozabili na Borovlje, ker so tu oz. v deželi politični dejavniki očitno prešibki, da bi na Dunaju mogli učinkovito nastopiti. Izgube Borovelj so v primerjavi s špekulacijs-kimi izgubami koncerna VOEST v naftni trgovini oz. z izgubami, ki J'h naredijo v Linzu ali pa v Dona-witzu, več kot skromne. Borovlje oi v bistvu lahko še 250 let delale lste letne izgube, preden bi dosegle Linz. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti slabega gospodarskega položaja južne Koroške. V Linzu ali Pa na Dunaju oz. v industrijskih žariščih imajo ljudje, ki izgubijo delovno mesto, možnosti, da se sPe| zaposlijo. Kam pa se naj obr-ne južnokoroški delavec? Saj doma nima kam iti, saj ni delovnih mesb In prav tu postaja celotna manjšinska zaščita vse bolj neres- S Smolletom in Waldhauserjem se je pogovarjal Franc Wakounig nična, ker so Slovenci prisiljeni, da zapuščajo to ozemlje, ki je po zakonu o narodnostnih skupinah baje zaščiteno in kjer imajo menda kot pripadniki slovenske narodne skupnosti pravice. Naš tednik: Nevarni odpadki oz. predlagane in načrtovane deponije nevarnih odpadkov trenutno zelo razburjajo javnost na Koroškem in v Sloveniji in so privedle do izmenjave mnenj med Slovenijo in Koroško. Tu gre za predlagano deponijo jedrskih odpadkov na Pohorju blizu državne meje ter na- črtovano deponijo gospodinjskih odpadkov pri Labodu. Kakšno je stališče KEL? Smolle: Jasno je, da načrti oz. predlogi za odlagališče jedrskih odpadkov v Sloveniji ter za gospodinjske odpadke na Koroškem, obe deponiji sta blizu državne meje, oz. tik ob njej, zanimajo in zaposlujejo prebivalstvo tostran in onstran meje. Prav to pa je izreden povod za še boljše sodelovanje med Koroško, Slovenijo in Štajersko. Odgovorni v teh deže- lah se naj končno zavedajo, da čisto in zdravo okolje ni samo briga ene same dežele ali države, ampak vseh. Ekološka vprašanja je treba reševati skupno, predvsem ko gre za talno vodo oz. za probleme v zvezi z jedrskimi odpadki. Zrak, voda, smrad in. plini pač ne poznajo državnih meja. Da se konkretno zadržim pri jedrskih odpadkih: jedrska energija je sporna in za seboj vleče cel rep problemov. To so poleg tehničnih še psihološki in zdravstveni. Teh problemov oz. vprašanj pa še ne obvladamo tako, kot bi bilo potrebno in zaželeno. Zato KEL predlaga, da pristojni Koroške, Štajerske in Slovenije čim prej sedejo za skupno mizo in se pogovorijo ter skušajo rešiti te probleme. Če pa je potrebno, pa naj vključijo še Dunaj in Beograd. Pri tem pa morajo seveda vključiti tudi zadevo deponije pri Labodu, kajti prizadeto prebivalstvo v Sloveniji je zaradi nje v skrbeh za talno vodo. Tu ne gre za vmešavanje v notranje zadeve te ali druge države, ampak ekološka vprašanja je treba reševati preko meja in skupno. Ekologija pač ni cesta enosmernica. Naš tednik: V novoletni izjavi je KEL ponovno poudarila, da je treba vprašanje ureditve dvojezičnega šolstva reševati skupno s prizadeto slovensko narodno skupnostjo. To velja tudi za ostala vprašanja sožitja med obema narodoma v deželi. Smolle: Naša zahteva je, da morata k rešitvi v šolstvu privoliti obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, to sta NSKS in ZSO, ki sta tudi zastopnici naše narodne skupnosti. Če pa ocenjujemo ves položaj stvarno, moramo ugotoviti, da nimamo Slovenci na razpolago brezmejnih sredstev proti trem strankam, da bi mogli sami preprečiti njihovo rešitev na šolskem področju proti našim življenjskim interesom. Podpora, ki jo dobivamo z Dunaja, je relativno šibka. Menim, da bo potrebno pedagoge v še večji meri vključiti v prizadevanja za izboljšanje dvojezičnega pouka in ohranitev skupne šole. Ševeda bojo pedagogi morali prevzeti določene naloge, kot na primer to, da povedo, kakšna naj bo oblika izboljšanja dvojezičnega pouka in kako je treba zadostiti družbenim in pedagoškim potrebam. Tu mislim na to, kako bomo skupno preprečili getoizacijo slovenskih oz. prijavljenih otrok, ponekod pa redkih neprijavljenih. KEL zahteva čim več šolskih poizkusov, njihovo strokovno spremljanje, da bomo mogli spoznati njihov učinek. Mag. Peter Waldhauser, občinski odbornik VS Borovlje „Ukinitev produkcije kamer je nesprejemljiva!“ Naš tednik: Te dni je postalo jasno, da bo VOEST 31. marca letos ukinila v Borovljah produkcijo kamer oz. precizne tehnike in da bo prizadetih nad 40 delavcev. Waldhauser: VS Borovlje je od vsega začetka poudarjala, da se je treba v smislu ohranitve delovnih mest zavzemati tudi za VAWP, torej za orodjarno in precizno tehniko. Očitno pa tega niso vzeli resno. Zato VS z veliko zaskrbljenostjo opozarja vse odgovorne v občini, v deželi in na zvezni ravni, naj se zavzamejo za ohrnitev delovnih mest. Ukinitev precizne tehnike dokazuje nemogoč odnos pristojnih v koncernu do boroveljskih delavcev. Očitno skušajo nekateri v Linzu, predvsem po zadnjih milijardnih izgubah, tako rešiti svoje glave. Naš tednik: Koncern trdi, da kamere na trgu niso uspele in da je vse skupaj bilo napačna investicija. Obenem pa v okviru koncerna ni ne duha ne sluha o obljubljenih delovnih mestih. Kaj naj bi sedaj v Borovljah naredili? ä|,; Waldhauser: Vsekakor je potrebno enotno in jasno ukre panje in nastopanje. Vključit se mora tudi dežela. Zvezn kancler Sinowatz in pristojn minister Lacina sta nedvoumno izpovedala, da se bosta zavzemala za ohranitev delovnih mest oz. za to, da bojo nastala nova. A do danes le teh Obč. odbornik Peter Waldhauser še ni. Še huje, obstoječa hočejo ukiniti! Po mojem bi bil potreben neke vrste pohod na Dunaj oz. ostra in resna intervencija na Dunaju. Če pa je koncern še leta 1982 podprl precizno tehniko oz. produkcijo kamer z več kot 30 milijoni šilingov, potem to ne pomeni drugega, kot da je analiza obetala uspeh na trgu. A očitno je bila napačna oz. menežment za uveljavitev kamere na trgu izpod vsake kritike. Po vsem, kar smo zadnja leta v Borovljah doživeli s podržavljeno industrijo, moramo računati z najhujšim, to je s problemi v celotni VAWP. Nekaj takega me sploh ne bi čudilo. Rož, Podjuna, Žila V MOHORJEVI galeriji oz. „Galeriji pod arkadami“, kot ji tudi že pravijo, razstavlja od ponedeljka, 13. januarja, pa do 13. februarja svoje slike umetnica Alenka Kham Pičman iz Slovenije. Alenka Kham Pičman, po poklicu arhitektka, a s srcem slikarka, razstavlja „bežne in ukradene“ trenutke iz Pariza, z Jezerskega, Kanjona. Slike so narejene v tehniki jedkanice in barvne ak-vatinte, svojo izpoved pa izžarevajo kot nevsiljiva, lirična glasba. Zasnovane na ujemanju trenutka, in s tem seveda naravnane v neko brezčasnost (tako po izpovedi, vzdušju kot tudi vrednoti dela samega), pritegnejo gledalca, da se ob njih zamisli in da podoživlja ujeti, ukradeni trenutek. Slikarko in njeno delo je predstavila voditeljica galerije, mag. Alenka Inzko. Alenka Kham Pičman je po poklicu profesorica za risanje in osnove oblikovanja tekstilij na univerzi v Ljubljani. Vrsta skupinskih in samostojnih razstav (zadnja lani jeseni v Parizu) po vsej Evropi potrjuje priznanost umetnice Alenke Kham Pičman. Galerija pod arkadami je odprta dnevno v poslovnih urah Mohorjeve knjigarne. Občinski zbor SRD,,Upa“ v Velikovcu Na praznik svetih treh kraljev je imelo Prosvetno društvo v Velikovcu svoj redni občni zbor. To pa ni bil edini vzrok, da so prosvetaši vabili Slovence iz okolice Velikovca v tamkajšnjo Posojilnico. Na sporedu je namreč bila še otvoritev društvene knjižnice. Glavna točka občnega zbora je bila sprememba pravil. Odslej naprej se bo imenovalo društvo Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu. S tem so Velikovčani navezali na staro tradicijo. Prosvetno društvo namreč, ki je bilo aktivno med obema vojnama, se je imenovalo prav tako „Lipa“. Pravila so bila spremenjena tudi toliko, da imajo odborniki sedaj možnost, da za pripravljanje raznih prireditev morejo pova- biti prijatelje s terena na seje. Za ta postopek so se odločili predvsem zaradi tega, ker PD „Lipa“ oskrbuje vse kraje v okolici Velikovca, a ni mogoče, da bi bil iz vsakega društva zastopnik v odboru društva. Za predsednika je bil ponovno potrjen Janez Kuchling. Kulturni okvir so oblikovale skupine društva „Lipa“: instrumentalna skupina, dekliški zbor in mešani zbor, ki je zapel himno društva „Lipa zelenela je“. V sporedu je bilo vključeno tudi kratko literarno branje. Lipa kulturno oskrbuje veliko področje na naši severni jezikovni meji. Velikovški Slovenci pa imajo toliko življenjske volje, da bo Lipa brezdvomno zalenela. ČESTITAMO V torek, 14. januarja je obhajala gospa Janja Zikul-nig, učiteljica za ročno delo na Slovenski gimnaziji, svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Abrahama bo srečal v nedeljo Ernsti Piček s Holbič v občini Škofiče. Ob lepem življenjskem jubileju mu iskreno čestitata EL Škofiče, saj je bil njen dolgoletni kandidat, ter £S00, in mu kličeta še na mnoga leta! Občinska seja v Pliberku: Koalicija SPÖ/ÖVP zapostavlja pihalni orkester v Šmihelu S soglasnim sklepom je občinski svet v Pliberku pretekli ponedeljek sprejel redni in izredni proračun za leto 1986, ki bo znašal 47,9 milijonov oz. 5,9 milijonov šilingov. Občinski odbornik EL Andrej Wakounig je sicer kritično ocenil razvoj proračuna, opozoril pa je na dejstvo, da so investicije preveč osredotočene na mesto Pliberk. V novem proračunu se naj bi bolj upoštevali obrobni kraji, kjer so danes še vasi brez vsakega metra asfaltirane ceste. Wakounig je opozoril občinski svet tudi na to, da je prosto razpoložljiv delež proračuna zelo majhen in se morajo investicije v občini razdeljevati po prioriteti. Za večjo pozornost pa je skrbelo razdeljevanje podpor kulturnim in športnim društvam. Koalicija SPČ>/ ÖVP je predlagala za pihalni orkester v Libučah (Loi-bacher Trachtenkapelle) podporo v višini 45.000,— šilingov! Za pihalni orkester v Šmihelu pa le 10.000,— šilingov. Občinski odbornik EL Jurij Mandl je ostro kritiziral kriterije dodeljevanja podpor, ker so očitno merodajni v prvi vrsti dobri stiki do funkcionarjev v občinskem svetu in ne aktivitete posameznih društev. Koalicija SPÖ/ÖVP je skušala zagovarjati razdelitev podpor s tem, da imajo baje tudi druga društva dobre stike do občinskega sveta in da je večji del podpore libuškem pihalnem orkestru namenjen za nakup instrumentov in noš. Pozabil pa je omeniti, da Libučani niso oddali občini zahtevnega delovnega poročila, ampak le kup računov (m. dr. račun za plahto šotora v višini 21.000,— šil.!). Ravno tako je zamolčal tudi prošnjo Šmihel- Themel. skega pihalnega orkestra V novem letu se bo povi-za podporo pri nakupu noš šal za pliberške občane pri-in instrumentov, ki bodo spevek za odstranitev od-stali nad 40,000,— šilingov, padkov ter prispevek za po-EL je bila iz teh vzrokov za grebe. Za trgovce na pliber-spremembo predloga — pi- škem jormaku pa se bo po-halnemu orkestru v Šmihe- višala taksa za 26%. Občinski odbornik EL Jurij Mandl se je zavzel za enakopravno razdelitev podpor. lu naj bi povišali podporo za 20.000.— šilingov. Koalicija je predlog kot pričakovano zavrnila. Izredno zanimivo se je razvijala tudi diskusija o varstvu okolja. Odgovorni referent občine, mestni svetnik Jože Partl (EL) je ugotovil, da je v novem proračunu predvideno celih 40.000,— šilingov manj za varstvo okolja. Poročal pa je tudi o vrsti uspešnih akcij v zvezi z varstvom in ohranitvijo okolja. Presenetljivo je pohvalil uspešno delo Jožeta Partla tudi občinski odbornik SPÖ Karl Rož, Podjuna, Žila Sinča vas: Herman Kariš 40 let organist Jubilej posebne vrste je pred kratkim obhajal Herman Kariš iz Sinče vasi: 40 let že opravlja organistov-sko službo po raznih farah južne Koroške. Ko se je 1945 srečno vrnil z vojske, je začel orglati najprej v Globasnici, kjer je ustanovil tudi svoj zbor, ki je prepeval v cerkvi in pri drugih slovesnostih. Naučil pa je mladino tudi raznih igric. Pozneje se je preselil v Št. Lipš in tam orglal in prepeval v cerkvi. Zaposlitev je našel v tovarni celuloze na Rebrci, kamor se je s kolesom vozil ob vsakem vremenu. Ko je dobil delo pri Leitgebu v Sinči vasi, se je s svojo ženo Marico preselil tja in se še nekaj časa vozil ob nedejjah in praznikih orglat v Št. Lipš. V Si- nči vasi je nekaj časa vodil tudi moški zbor. Leta 1968 je nastopil mesto organista v novo ustanovljeni sinški fari. Ob tem jubileju je Herman Kariš sprejel škofijsko zahvalo in priznanje, katero mu je izročil na slovesen način prof. Jože Ropitz iz Celovca. Poleg tega pa ima Herman Kariš še cel kup otrok in mladine, ki jih uči igrati razne inštrumente. Slavljenec je zelo družaben človek in je bil povsod priljubljen. Veseli ga pa tudi lepo branje in je že skozi vsa leta zvest naročnik in bralec „Našega tednika“. Želimo mu še mnogo zdravih let in veliko veselja pri petju in igranju. V soboto, 4. januarja 1986 je bil v bivši Delavski zbornici tradicionalni Slovenski ples. Big-band RTV Ljubljana je skrbela med obiskovalci za odlično vzdušje. ČESTITAMO Študij slovenščine in angleščine je na celovški univerzi zaključila Tatjana Peinig- Mladi magistri iz Sveč iskreno čestitamo. Martina Ogris je postala srečna mamica hčerkice Mire Uršule. Materi in hčerki želimo vse najboljše. * V Trdnji vasi je praznovala gospa Marija Strnad svojo 75: obletnico. Slavljenki prisrčno čestitamo. V Libučah je praznovala gospa Marija Linhard svojo 60-letnico. Gospe Linhard želimo vse najboljše. * Zlatoporočencema Antoniji in Jakobu Karnerju s Sela pri Škocijanu veljajo iskrene čestitke. Še na mnoga skupna leta! * V Krivi Vrbi slavi Matilda Arneitz svojo 65. letnico. Iskreno čestitamo. * Na Žamanjah praznuje Tone Goltnik svojo 55. letnico. Iskreno čestitamo. PISMA BRALCEV Pozabljeni „Mladi glasovi“? Slovensko kulturno društvo v Globasnici in globaški puebi so 5. januarja priredili v Globasnici koncert — odmev mladih glasov. Med drugim je nastopil tudi dekliški zbor Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti bi rada omenila, da tudi v Pliberku obstaja od oktobra 1984 naprej dekliški zbor. Vsak pevec ve, da je za zbor predvsem začetek zelo težaven. Naš dekliški zbor ima svoje prve nastope že za sabo, in vedno bolj spoznavamo, da nas čaka še veliko dela. Malo pa sem razočarana, ker nas domači zbori vabijo na svoje koncerte zelo redko. Zdelo bi se mi primerno, če bi pri omenjeni prireditvi v Globasnici dobil tudi naš zbor priložnost za nastop. Predstavili so se „mladi glasovi“ — in kot že skoraj običajno — naš zbor ni bil zastopan. Vsak pevec ve, da so za zbor važni poleg vaj tudi nastopi. Le tako lahko raste kvaliteta. Ne vem zakaj nas domača društva ali domači zbori tako redko vabijo na svoje prireditve. Očividno se za naše petje ne zanimajo — ali pa imajo druge razloge? Zlata izjema je bil doslej Mepz Podjuna, ki nas je povabil k sodelovanju pri svojem koncertu v Pliberku. Pevka dekliškega zbora v Pliberku „Šmihel nad Krko“ V predzadnjem tedniku sem med čestitkami zasledil tudi kraj Šmihel nad Krko. Dolgo mi je vrelo po glavi, kateri kraj bi to le mogel biti. Doslej ga na svojih potovanjih še nisem srečal. Pa se mi je le posvetilo. Vzel sem zemljevid Koroške in na njem našel kraj St. Michael ob der Gurk. V svoji popotni torbi pa sem našel še drug zemljevid Koroške, dosti starejši je. Na njem še najdemo v nemščini krajevno ime Windisch St. Michael. To pa ni nič drugega kakor stari domači Slovenji Šmihel. V poplebiscitni protislovenski gonji so ga pač prekrstili v St. Michael ob der Gurk. Čudno, kajne, če je treba kje izbrisati slovenske sledove, gre vse zelo hitro, predvsem pa poceni in nebirokratsko. Čudim se slovenski malomarnosti. Kaj radi Slovenci pozabijo, kar je pristnega in domačega, kaj radi se krasijo s tujim perjem, čeprav je domače veliko lepše. Veliko sem že prepotoval sveta, mnogo sem poznal narodov, pogostokrat sem moral bežali. Pri Slovencih sem se počutil vedno dobro. Še veliko bolje pa bi se počutil med njimi, če bi svoje izročilo znali bolj spoštovati, če bi bili bolj samozavestni in ponosni, pa ne taki sužnji vsega tujega. Ahasver Slovo od Slavke Hronekove Ob njeni krsti so se zbrali poleg sorodnikov številni kolegi iz let delovanja na Slovenski gimnaziji in številni nekdanji učenci in učenke, katerim je bila Slavka Hronekova ne samo stroga, a pravična učiteljica latinščine, marveč tudi dobra in razumevanja polna, prava razredna mamica. V petek, 10. januarja 1986, smo se zadnjič poslovili od gospe Hronekove. Po dolgoletnem boju proti neizprosnosti zahrbtne bolezni je umrla 5. januarja, dan pred Svetimi tremi kralji. Rodila se je gospa Slavka Hronekova 27. februarja 1913 kot četrti otrok profesorju Ivanu Grafenauerju in njegovi ženi Ljudmili. Doma je uživala vse tisto, kar podari odraščajočemu človeku družina s trinajstimi otroki. Vsi so dobili vsaj gimnazijsko izobrazbo. Po maturi je študirala na ljubljanski univerzi klasično jezikoslovje. Po poroki s Hansom Hrone-kom je poučevala nekaj let v Murski Soboti. Tam so njo in njeno družino zalotile grozote druge svetovne vojske. Za svoje štiri otroke je morala pretrpeti hude žrtve. Leta 1960 je dobila službo na Zvezni gimnaziji za Slovence. Celih petnajst let, do leta 1975, je poučevala latinščino, pa tudi grščino in slovenščino. Za svojo latinščino je živela, delo za mladino in z njo ji ni bilo služba, bilo ji je poklic. Doživela je še leta 1975 dva meseca poučevanja v novem poslopju Slovenske gimnazije. S koncem šolskega leta 1974/75 se je dala upokojiti. Bila pa je še vsa leta trdno povezana z gimnazijo. Ob poslovitvi na beljaškem pokopališču „Waldfriedhof“ sta spregovorila besede zahvale ravnatelj dr. Reginald Vospernik in vodja manjšinskega šolskega oddelka dr. Valentin Inzko; Inzko tudi v imenu SPD „Kočna“ iz Sveč, saj je bila rajna, ki si je poiskala počitka in oddiha na Bistrici v Rožu, članica. V slovo so ji zapeli pevci „Kočne“. Naj Slavka počiva v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Reportaža STRAN q ČETRTEK, _______16. januarja 1986 Reportaža/Domače vesti V začetku tega tedna je Naš tednik obiskal občine Koroške regije. Hoteli smo spoznati stališča občin. Prav tako pa smo se pogovarjali s pristojnimi in prizadetimi partnerji na Koroškem. V Sloveniji smo obiskali ravenskega župana Maksa Več-ka, dravograjskega župana dir. Franca Vreša, radeljskega župana Hrabra Strdina in predsednika Sveta koroških občin in slovenjgraškega župana Janeza Gologranca. Vsi štirje so nam povedali utemeljena odklonilna stališča do možne gradnje odlagališča jedrskih odpadkov na Pohorju, ki bi prišlo v poštev, obenem pa so izrazili veliko skrb zaradi že projektirane deponije odpadkov pri Labodu. Na Koroškem smo se pogovarjali z labodskim županom, rav. Klöschom, arhitektom mag. Josefom Klingbacher-jem, idejnim očetom labodske deponije, z odbornikom EL Suha, rav. Lenartom Katzem, Pliberškim mestnim svetnikom za varstvo okolja, odbornikom EL Jožetom Partlom in referatom za varstvo okolja pri deželni vladi. Kabinetna študija Načrtovano odlagališče jedrskih odpadkov na Pohorju ni niti v predembrionalnem stadiju. Celotno razburjenje temelji na študiji, ki sta jo na zahtevo JUGEL, jugoslovanske elektroenergetske skupnosti izdelala Zvezni geološki zavod v Beogradu ter Seizmološki inštitut v Skopju. JUGEL, ki je po dogovoru med jugoslovanskimi republikami in avtonomnima pokrajinama odgovoren tudi za izgradnjo jedrskih elektrarn, je obvezen tudi za trajno odlaganje teh odpadkov. Oba inštituta sta v Jugoslaviji našla 13 možnih makrolo-kacij, med njimi tudi dve v Sloveniji: Pohorsko področje ter okolica Šmihela na Dolenjskem. Pogoji za odlagališče so neprepustna in trdna tla ter potresna varnost okolja. Študija je narejena zgolj na podlagi znanih geoloških in seizmografskih kriterijev, a brez kakršnih koli raziskav okolja oz. vrtanj. Teh 13 možnih lokacij še nihče od pristojnih JUGEL ni obiskal. Za Pohorje bi prišli v poštev samo nizko in srednje radiaktivni odpadki. Jugoslavija ima trenutno eno jedrsko elektrarno v Krškem, v gradnji pa je še ena v Prevlaki na Hrvaškem. Obe JE gradita Slovenija in Hrvaška skupaj. V nadaljnji fazi pa v Jože Partl, mest. svet. v Pliberku Ko je tisk v Sloveniji pred božičem poročal, da pride Mislinjska dolina v poštev kot možno odlagališče jugoslovanskih jedrskih odpadov, je v koroškem in avstrijskem tisku završalo. Javnost je dobila vtis, kot da v Sloveniji, približno 30 kilometrov od avstrijsko-jugoslovanske meje že gradijo odlagališče za jedrsko smetje in da avstrijska stran o tem sploh ni bila obveščena. V celotno zadevo se je vključila tudi koroška vlada in je od slovenske, od Izvršnega sveta (IS) SR Slovenije zahtevala stališča in pojasnila. IS Slovenije je tej želji ugodil in pred dnevi poslal v Celovec obširno stališče, v katerem pa ne manjka povračila, posebno kar zadeva načrtovano deponijo komunalnih odpadkov pri Labodu, tik ob državni meji in tik ob obrežju Drave. Prav to deponijo, ki naj bi sprejela odpadke koroških in celo štajerskih občin, pa je koroški tisk doslej domala zamolčal, čeprav se je v Labodu že porodilo gibanje proti deponiji. Pohorje in Labod: deponiji razburjata prebivalstvo! Lenart Katz, obč. odb. EL Suha Slovenski župani in ElPdločno zavračajo obe depniii Janez Gologranc, župan Slovenj Gradca Jugoslaviji načrtujejo še več JE in prej ali slej bo aktualno vprašanje, kam z jedrskimi odpadki. Nekje jih bo treba shraniti. To vedo tudi v Koroški regiji, vendar pa po njihovem vsi argumenti govorijo proti odlagališču pri njih. Pohorje? Ne! Slovenjgraški župan Gologranc je brez ovinkarjenja dejal: „Zaradi te študije smo zaskrbljeni, prebivalstvo pa razburjeno. Z dejstvi in argumenti bomo skušali dokazati, France Vres, župan Dravograda da je lokacija pri Slovenj Gradcu neprimerna. Odločno bomo nasprotovali poizkusom, pri nas graditi odlagališče. Pohorje je dokaj razvito turistično področje in vanj smo vložili precejšnja sredstva. Potem so na celotnem področju Pohorja, ki pride v poštev, bogati in zaščiteni vodni viri in to področje, predvsem nižinsko, je gosto obljudeno.“ O medijskih reakcijah v Avstriji pa je dejal: „Želim, da bi naši severni sosedje bili zaskrbljeni tudi zaradi načrtovane deponije komu- Maks Večko, župan Raven nalnih odpadkov pri Labodu, ki ima za prebivalce ob vodotoku Drave neprimerno hujše posledice. Vse do Osijeka so ob Dravi črpališča pitne vode in če pride do okužbe Drave zaradi labodske deponije, so posledice nepojmljive.“ V informacijo: samo v koroški regiji in mariborski okolici živi ob Dravi skupno 300.000 ljudi!!! Dravograjski župan Franc Vreš, čigar občina neposredno meji na labodsko, je prav tako Hrabro Strdin, župan Radelj zaskrbljen zaradi odlagališča atomskih odpadkov. Prepričan pa je, da Pohorje zaradi omenjenih dejstev ne bo videlo takega odlagališča. Nič manj pa ni zaskrbljen nad labodsko de-Ponijo, ki lahko ogroža celotni vodni bazen Dravskega polja ln preko njega. Maks Večko, ravenski župan je menil: „Mi Se bomo že branili proti jedrskemu odlagališču.“ Zavrnil pa Je tendenciozno poročanje avstrijskih medijev, ki „nas pou-cujejo“, na drugi strani pa zamolčujejo deponijo pri Labo- du. „Če so bili tu tiho, nimajo moralne pravice, da se sedaj tako zgražajo!“ Radeljski župan Hrabro Strdin je podkrepil solidarnost z ostalimi koroškim občinami, in to v zadevi obeh deponij. Če bo prišlo odlagališče jedrskih odpadkov,“ o turizmu in gospodarski krepitvi občine lahko samo še sanjamo“. Odločno pa so Radeljčani tudi proti labodski deponiji. Labodski župan Klosch je povedal, da se v občini že puntajo proti deponiji, Gradi jo podjetje „Entsorger“ iz Št. Pavla, pristojnost pa je pri deželni vladi. Za stike s slovenskimi občinami pa da je pristojna mešana komisija. Vodja podjetja „Entsorger“, Klingbacher je dejal, da bo deponija absolutno varna, ker bojo tla gramozne jame ustrezno zaščitili in s tem tudi talno vodo. Dobil pa da je že obrtno dovoljenje za deponijo. Na deželni vladi smo zvedeli samo to, da dovoljenje za deponijo še ni bilo izstavljeno in da deponija ne sme ogrožati talne vode. Občinskega odbornika EL Suha, Lenarta Katza skrbita obe deponiji. EL Suha je proti jedrski energiji, ker še sploh ni rešeno vprašanje odlaganja odpadkov. „Kdo pa garantira, da bo v primeru potresa vzdržalo jedrsko odlagališče pri Slovenj Gradcu? Če smo že proti temu možnemu odlagališču, moramo še bolj biti proti odpadni deponiji v naši najbližji okolici, pri Labodu v smislu varstva okolja. Pa še nekaj: edino, kar na Suhi lahko nudimo ljudem, je v bistvu samo zdravo okolje. Delovnih mest skoraj da ni. Če pa dobimo sedaj še deponijo, smo pa še ta edini adut zgubili.“ Za varstvo okolja pristojni Pliberški mestnik svetnik Jože Partl (EL) je dejal: „Povedati velja, da je jedrsko odlagališče načrtovano v Sloveniji, torej v drugi državi. To pa ne pomeni, da se ne smemo zavzemati za preprečitev tega odlagališča. Če bi ga mogli preprečiti, bi bilo za vse, posebno pa za neposredno prizadete najbolje. A če hočemo biti verodostojni, moramo najprej doma skrbeti za red in šele potem lahko od soseda pričakujemo, da nam bo šel na roko in bo deponijo odmaknil od meje. S tem mislim na deponijo pri Labodu, o kateri koroška javnost skoraj ni bila obveščena. O njej sem največ zvedel iz odgovora predsednika IS Slovenije, Dušana Šinigoja, ki ga je poslal koroški vladi.“ Franc Wakounig Škof Kapellari petdesetletnik Škof dr. Egon Kapellari je te dni praznoval svojo 50-letnico. Ob tej priložnosti je Narodni svet koroških Slovencev škofu čestital, mu zaželel obilo božjega blagoslova in uspeha pri njegovem odgovornem delu v prid Cerkve na Koroškem in pri njegovih prizadevanjih za enakopravnost obeh narodov v deželi na osnovi sinodalnih sklepov. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Tonej Gabrijel — 95-letnik TONEJ GABRIJEL, Strden v Lešah pri Št. Jakobu, je stopil v teh zimskih dneh v 95. leto življenja in obenem obhaja go-dovni dan. Redek in častitljiv jubilej pokončnega možakarja, ki ga kljub snegu in mrazu še srečamo večkrat na stezi in poteh po vasi z zanimanjem in korajžo — dokaj zgovorno izpričuje njega močno voljo in pogum! Vsi, ki ga poznamo kot dobrohotnega soseda, vzornega kmetovalca, skrbnega in obzirnega gospodarja — mu za ta visok praznik čestitamo v dobrih željah, da v zdravju in srečnem počutju nadaljuje pot naslednjih let! Ob priložnostnem srečanju in pomenku z njim se razodene dokaj pestro sporočilo raznovrstnih doživetij. Spomin mu je svež in zavzeto živahen izza rane mladosti. Z dobrim uspehom je opravil ljudskošolske razrede v Št. Jakobu in nadaljeval na meščanski šoli v Beljaku. Prisostvoval je tedaj tudi slavnosti, ko se je polagal temeljni kamen „Narodni šoli“ v Št. Petru.“ Tudi gradnja železnice s predorom skozi Karavanke je tedaj okrnila mirno tihožitje okoliških vasi, ker je več stotin delavcev različnih narodnosti prosilo strehe. Motivi pogovarjanj doma in na vasi so tako dobili širino in nove dimenzije od strani delavcev, ki so s primitivnimi in težkim ročnimi zamahi sekali v skalo, nakladali in razvažali gramoz za nivo proge. Verjetno je ob takih danostih zgodaj prisluhnil z zanimanjem v družbeno dogajanje in si snoval samostojnost razmišljanj ter spoznanj. Domači opravki v naravi so se mu kaj hitro priljubili, saj je našel na brstenju posevkov, zelenenju travnikov in cvetju v sadovnjaku svoje zavzeto veselje. Tako mladeniško razgiban je tudi zgodaj stopil med vrstnike prosvetašev domačega društva in ob knjigah pisateljev in pesnikov zajemal mnogo idealizma in utrjene narodne osveščenosti. Globoko ukoreninjen v spoštovanju in ljubezni do očetnjave, kmečkega poklica in soljudi se je z doživetim navdušenjem razgledoval v doline iq vasi in si svoje občutke zapisal sproti v vezani besedi v še hranjeno „spominsko knjigo“. Plesi... plesi... ple Predpustni in pustni čas je doba plesov. V soboto, 4. januarja je v bivši delavski zbornici bil tradicionalni Slovenski ples, ki je privabil ogromno ljudi. Organizator, SPZ, pa je poskrbel za odlično glasbeno ponudbo, saj sta igrala big-band RTV Ljubljana in naš ansambel „Planinski sekstet. Minulo soboto so se zavrteli na Radišah, kjer je bil ples SPD „Radiše“ in v Globasnici na Podjunskem plesu. Na Radišah so qodli „Fantje iz Podjune“, pri Soštarju pa so dvignili vzdušje godci ansambla „Slovenija“. Posebna atrakcija pa so bili kurenti iz okolice Ptuja, ki so pričarali vzdušje prastarih in pradavnih slovenskih običajev. Vse plese so obiskovalci zapuščali v zavesti, da se jih bojo spet udeležili drugo leto. Že sedaj pa SPD „Danica“ vabi na „Ples Danice“, ki bo v soboto, 1. februarja v šentpri-mškem kulturnem domu. Za glasbo bojo skrbeli „Veseli hmelarji“. Kultura Monografija „Kočne“ o prof. Francu Goršetu V stari sveški šoli je v petek, 10. januarja zvečer bila posebna svečanost: SPD „Kočna“ je predstavila monografijo o akademskem kiparju in profesorju Francetu Goršetu, enem najbolj priznanih sodobnih slovenskih in tudi svetovnih kiparjev. Da je prof. Gorše v Svečah pri Vrbniku zares našel svoj dom, na katerem kljub skorajšnjim 90 letom še neumorno deluje, ustvarja in išče, je pokazala prireditev. Poleg vaščanov in obeh zborov, moškega zbora Kočne in mešanega, oba sta zapela pod vodstvom dr. Antona Feiniga, so bili navzoči tudi poznavalci in ljubitelji umetnosti iz širše okolice. Monografijo je izdala SRD „Kočna“, založila jo je Mohorjeva založba. Napisal pa je monografijo dr. Ivan Sedej, ki umetnikovo delo spremlja domala že od mladih nog. Predsednik SRD „Kočna“, dr. Janko Zerzer se je prav posebno zahvalil ravnatelju Mohorjeve založbe, dipl. inž. Francu Kattnigu, da je s tako zavzetostjo podprl izdajo monografije. Kajti vse doslejšnje so popolnoma pošle, vrhu tega pa niso več zajemale najnovejšega Goršetovega ustvarjanja. Zerzer je dejal, da je dokaj nenavadno, če krajevno prosvetno društvo izda monografijo tako pomembnega umetnika, kot je prof. Gorše. A prof. Gorše se je od svojega prihoda v Sveče, ko je kupil Vrbniko-vo domačijo (leta 1973) in našel na vasi svoj dom, vključeval v društveno delo, Kočna pa je z veseljem in ponosom spremljala njegovo delo in mejnike njegovega ustvarjanja v Svečah, kot so to bili otvoritev ateljeja in galerije, od- PISMA BFIALCEV Meina Schellander: — ich Uber mich — eine Standortbestimmung Es sei mir erlaubt, zu mehreren Fehlinterpretationen meiner Identität in slowenischen Kulturzeitschriften (letzte Meldung in der Dezembernummer 1985 der Zeitschrift „Celovški Zvon“ — in einem sehr informativen Bericht über meine Arbeit von Ivan Sedej — und davon ausgehend in Kärntner Zeitungen, wo ich wieder einmal als „Kärntner slowenische Malerin“ bezeichnet werde) offen Stellung zu beziehen. Nicht aus Opportunismus, sondern meiner inneren Bezugsquelle folgend, habe ich mich bei aller Freundschaft und Toleranz, die mich mit vielen slowenischen Landsleuten verbindet, nie als slowenische Malerin gefühlt oder als solche bezeichnet. In einem zweisprachigen Ort Südkärntens aufgewachsen, in der Schule auch Slowenisch gelernt, was ich heute auch noch jedem empfehlen möchte; vor 20 Jahren wollte ich — getragen vom Wunsch des besseren Verständnisses miteinander — Lehrerin an zweisprachigen Volksschulen werden, ohne mich jemals zur slowenischen Volksgruppe zugehörig gefühlt zu haben. Diese Variante gibt es in Kärn- ten nämlich auch. — Die Kenntnis einer Sprache wollte ich für mich nie politisiert wissen, sondern als notwendiges Verständigungsmittel zwischen Menschen. Eine Sprache ist in diesem Fall natürlich mehr als Vehikel bloßer verbaler Verständigung, sie ist Ausdruck einer Kultur. In Kärnten überschneiden sich bekanntlich drei Kulturkreise, daraus stamme ich. Mein bewußtes Denken vollzieht sich seit jeher innerhalb des deutschen Kulturkreises, in Kärnten jedoch nicht isoliert von slawischen und romanischen Einflüssen; dies bereichert und schafft Spannungen, die beste Grundlage für die grenzüberschreitende Arbeit eines Künstlers. Ich schätze den schöpferischen Reichtum und die Beharrlichkeit der Kärntner Slowenen, ersuche jedoch andererseits jene, denen mein Kulturbekenntnis gegen den Strich läuft oder die es nicht lassen können, mich da oder dort zuordnen zu wollen, sich an meinen Bildern zu orientieren; diese sind weder deutsch noch slowenisch, sondern Ausdruck einer bewegten Innerlichkeit und eines forschenden Bewußtseins. Die Strahlung meiner Bilder gilt allen; doch möge man mich als Person nicht vereinnahmen. Meina Schellander 1. Jänner 1986 Ob predstavitvi v Svečah: dr. I. Sedej, prof. F. Gorše, dipl. inž. F. Kattnig in dr. J. Zerzer kritje Einspielerjevega spomenika pred Vrbnikovo domačijo, otvoritev kulturnega vrta ter seveda umetnikova 80-letnica. Monografija, tako predsednik „Kočne“, naj bo skromna pozornost do umetnika in njegovega dela. Z jedrnatimi besedami in v skopih obrisih je predstavil umetnika in njegovo delo avtor monografije dr. Ivan Sedej. Gorše že zdavnaj sodi v slovensko klasiko oz. v sam vrh svetovnega kiparstva. Njegova dela najdemo tako v Sloveniji, oz. po vsem svetu. Pisati o Goršetu je težko, kajti ta osebnost se še do danes ni umirila, še danes išče in ustvarja, in to pri skoraj devetdesetih letih. Dr. Sedej je dejal, da se je Gorše-tova ahasverska narava pokazala že v njegovi mladosti. Kajti kaj kmalu se je osvobodil vpliva svojega mojstra, velikega hrvaškega in jugoslovanskega kiparja Ivana Mestroviča. Goršetov slog je prepojen z ljudsko umetnostjo in ar-hajsko plastiko. Plastiko umetnik pojmuje v tej dobi kot otipljivo telesno enoto, ki je ne zaznamo samo z očmi, ampak z vsemi čutili. Geslo njegovega ustvarjanja je vselej bila poezija, ne glede na podobo svojih skulptur. Od polne skulpture je umetnik v teku svojega ustvarjanja prišel do jasne in preproste, a globoke izpovedi. V medvojni dobi je skupaj s svojimi kolegi popeljal slovensko kiparstvo v sam evropski vrh. V letih, ko se drugi umetniki umirijo, je Gorše odšel v svet. Najprej v Trst, odtam pa v Ameriko. Tu je iskal in ustvarjal naprej. Izumil je nov kiparski material, orešec, v izražanju pa je našel gotsko formo, ki se stopnjuje do neke breztelesnosti figur in podob. Umetnik, ki je razpel velik lok izražanja, ustvarjalnosti, se na svgj način spet vrne k izvirom ljudske umetnosti, vrne pa se tudi fizično domov med koroške rojake v Sveče. A umiril se še zdavnaj ni. Kdor ga pozna, ve, da ima prof. Gorše še kupe načrtov, ki jih hoče uresničiti. Budno spremlja kulturno delo na vasi in s prav velikim zanimanjem zasleduje vsakoletni sveški slikarski teden. Monografija ni samo edinstven poklon umetniku in njegovemu delu, ampak bo vsakomur, ki je povezan z Goršetom, velika opora pri celovitem dojemanju njegovega opusa. Tudi vam, dragi bralci, jo najtopleje priporočamo. Monografijo „France Gorše“ lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, oz. pri SRD „Kočna“ v Svečah. Njena cena je 145 šilingov. Franc Wakounig Za Drabosnjakov dom so v mesecih novembru in decembru darovali: Brežjak Justina, Žitara vas 200,—; Živkovič Ivan, Kotmara vas 1000,—; Otto Wutte, Šentvid Podjuna 100,—; Marta Velik, Sele Kot 100,—; dr. Luka Sienčnik, Dobria vas 1000,—; Kraut Igor, Bistrica Rož 100,—; Posojilnica Dobria vas 1000,—; Viktoria Met-schina, Bilčovs 1000,—; Erika in Ivan Lukan, Celovec 500,—; Janez Sajovic, Hodiše 300,—; Niko Kriegl, Zahomc 500,—; Stanislav Konec, Trg (Feldkirchen Ktn.) 1000,—; Safran Rudolf, Brda 200,—; Lorene Petričič, župnik Št. lij 500,—. Kultura/domače vesti ZALIV, Trst 1985 Decembra preteklega leta se je v knjigarnah spet pojavil Zali v — revija za književnost in kulturo, ki jo v Trstu izdaja pisatelj Boris Pahor. (Naslov: Boris Pahor, Šalita Contovello 23, 34136 Trieste — Trst, Italia). Revija izide zadnji čas le enkrat na leto, kot skupna izdaja vseh štirih številk, povezanih v en sam letnik. Zato pa je še bogatejša, preglednejša in vsebinsko bolj dognana. Izdaja, ki je pravkar izšla, pa skorajda „eksplozivna“. In sicer po temah, ki jih obravnava, po vprašanjih, ki na tako kritičen, kakor tudi zaskrbujoč način zadevajo slovensko bit in njen obstoj, ne le v odnosu med Ljubljano in Trstom, torej zamejsko Primorsko, temveč v vsem širnem prostoru matice in zamejstva, do štajerskega Maribora kot do koroškega Celovca. Zaradi izbranega jezika, idejno in duhovno na višini, po svoji kulturni širini Zaliv vsakogar pritegne, prevzame, kolikor bi tudi ne soglašal s Pahorjevimi stališči. Velik del vsebine se namreč nanaša na nastop pisatelja v Cankarjevem domu v Ljubljani, na tribuni o prihodnosti slovenstva, ki jo je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev-. Nastala je polemika, zlasti glede odnosov matice do zamejstva, pri čemer je prišlo tudi do soočenja stališč med B. Pahorjem in F. Šetincem. Po drugi strani pa se Pahor kritično izrazi tudi do Josipa Vidmarja. Toda v tej polemiki bi prej spoznali nov kulturnopolitični dialog, ki zadeva vprašanja slovenskega obstoja, kakor pa ideološko prerekanje, četudi je ton takšnega dialoga mestoma tudi robat. Uvodoma se B. Pahor spominjia pisatelja in pesnika Kocbeka. V več prispevkih pa je omenjena Spomenka Hribar, ki se je v svojem prispevku za Kocbekov zbornik zavzela za to, da bi postavili spominsko obeležje vsem padlim v zadnji vojni, ne glede na prepričanje in na to, na katero stran so jih takratne razmere postavile. Glavni del te izdaje Zaliva pa obsegajo dnevniški zapiski B. Pahorja samega. Idejno, duhovno in kulturno odlično branje. Zvrst, katere slog je menda značilno francoski, toda v njem je mogoče z omembami, prebliski, kratkimi opisi ipd. povedati neverjetno veliko. In B. Pahor je gotovo v tem načinu mojstrski, še prodornejši od Kocbeka, ki je svoje misli in spoznanja prav tako izražal najbolj jasno v dnevniških zapiskih. Ti zapiski B. Pahorja se v Zalivu nadaljujejo že leta, pa so zmeraj enako sveži. V njih je misel svobodna in gre preko časa in prostora, zdaj se pomudi ob idili tržaškega brega, potem je že nekje v Parizu, pri svojih prijateljih iz vrst drugih evropskih manjšin, nato vrh Krna, kjer uživa lepoto gora, pa spet v zasanjani pokrajini Koroške, nato v resnobnosti političnih struktur Ljubljane in znova na srečanju pisateljev v štajerskem Štatenbergu, itd. In spet razgibanost duha, ob tem, da sledi najnovejšim izdajam knjig v francoščini in italijanščini, književnim in filozofskim delom, ki jih razgibano založništvo izdaja v teh dveh jezikih. Pomenljivo je to, da ostaja svet B. Pahorja vedno le Evropa, v kateri išče tudi Slovencem prostor in kulturno vlogo. Pa ne le s svojim umetniškim in idejnim delom, temveč tudi s številnimi pobudami, kot član manjšinskega združenja in raznih organizacij, z opozorili vladam, zahtevami in spomenicami. Prihaja čas, ko bo treba priznati, da je B. Pahor še največ naredil za prodor imena mesta Trst v kulturno Evropo, ne le za slovenski, temveč tudi za italijanski del, ki v mestu sicer vlada, toda idejno in duhovno propada na preživelih idejah šovinistične bur-žoazije, ki ne more dojeti duha sodobne Evrope. Veliko duhovno poslanstvo bi pomenilo, če bi pisatelj B. Pahor zbral svoje dnevniške zapiske in jih izdal v posebni knjigi, ali če bi bili prevedeni tudi v italijanščino, mogoče v nemščino. Saj, kako bi po nemško sploh zvenele te misli, ti prebliski, polni sredozemskega nemira, iz okolja v Trstu, kjer se dih starih palač še iz monarhije meša z latinsko klepetavostjo? Ob koncu letnika je še vrsta zanimivih ocen vseh mogočih knjig, ki lahko zanimajo slovenskega bralca, knjige v slovenskem, italijanskem, nemškem jeziku. — Res. Zaliv ostaja na višini in bo ostal pričevanje Slovencem za neko pomembno obdobje. „Alternativno življenje“ in babilonska zmešnjava jezikov v Barceloni Taizejsko srečanje mladine Za Novo leto dvoje mladinskih srečanj: — „Romarska pot zaupanja na zemlji“ v južnoindijskem Madrasu z mladino vseh kontinentov. — Istočasno pa Evropsko srečanje mladine v Barceloni, kakor v prejšnjih letih v Londonu, Rimu, Parizu in Kölnu — z 2500 mladinci iz vseh predelov Evrope. Katoliška mladina dvojezičnega ozemlja in nemškogovo-feča Katoliška mladina sta se 29. 12. 1965 skupno s tremi avtobusi odpravili na pot proti Španiji v Barcelono. Martina in Pavli pišeta, kako sta preživeli nekaj dni v Barceloni. . Skupina slovensko govorečih Korošcev smo v Barceloni dobili posebno bivališče: „alternativni bunker“. Srečali smo se z „alternativci“! Kaj je to? Na prvi pogled je zgledalo naše stanovanje kot garaža s svetloplavo pobarvanimi vrati, Pmgrajenimi in vsekrižem popisanimi stenami. Razbrali smo načela in parole „alternativnega življenja“: proti vojaščini, za KAMIKAZE, za samostojen katalanski narod . .. Katalanci so manjšina v Špa- niji kot Slovenci na Koroškem, samo z mnogo večjo samozavestjo. Sprejel nas je mlad fant in se predstavil kot eden izmed civilnikov, ki delujejo v tem prostoru. Izdajajo svoj list, rišejo karikature, barvajo vaze in druge steklene posode — in — govorijo samo katalan- sko. So in hočejo biti patrioti, kdor jih ne razume, je sam kriv. A to načelo so morali zaradi nas prav kmalu opustiti, kajti brez angleščine bi se bili le slabo razumeli. V fari pa, kjer smo stanovali, je bila prava babilonska zmešnjava jezikov. Razen ruščine sem slišala prav vse ev- ropske jezike. Če smo se srečali k molitvi, smo prevajali v najmanj pet jezikov. Na Silvestrovo, ko smo se zbrali v veliki dvorani k skupnemu praznovanju novega leta, pa smo se sporazumeli le z eno govorico, ki je vsem narodom, vsem generacijam in vsem ljudem dobre volje skupna: z igrami — kar nas je zbližalo in povezalo na najbolj pristen način. Pavli Oraže, Sele Prvič sem se udeležila Tai-zejskega srečanja med božičnimi prazniki in Novim letom. Mladina iz vse Evrope se je zbrala tokrat v Barceloni. Namen tega srečanja je bil, da se skupno moli, diskutira in spozna ljudi. Najbolj so mi ugajale molitve v cerkvi. Molili smo vsak dan po štiri ure. Zbrala se je vedno velika množica mladincev. Sedeli smo največkrat po tleh in prepevali tai-zejske kanone. Nastalo je vedno dobro ozračje. Med pesmimi pa smo prisluhnili evangeliju in priprošnjam. Počutila sem se kot v veliki družini, kjer se vsi člani ljubijo med seboj. Pesmi so nas pri tem zelo povezovale, čeprav se jezikovno nismo mogli razumeti vsi med seboj, smo se počutili kot enota. Ko sem prestopila domači prag, se mi je vse doživeto zdelo kot neke lepe sanje. Martina, Št. Jakob Radio/televizija STRAN 12 ČETRTEK, 16. januarja 1986 STRAN -iq ČETRTEK, ________I O 16. januarja 1986 Radio/televizija TV LJUBLJANA - 1. In 2. SPORED 1. SPORED Petek, 17. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 41 stopinj ljubezni — 12.00 Planinska divjad — 12.30 Šport — 13.15 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Jaz, Kristijan Hahn — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno — 21.20 To so bili časi — 22.05 „Umetnine“ — 0.05 Poročila Sobota, 18. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mesto v morju — 11.45 Oddaja o Dolomitih — 12.10 Šport — 13.45 Poročila — i 13.50 Sport — 14.20 Woody Woodpecker — 14.35 Kongres pleše — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 muminsovi — 16.25 Erazem in potepuh — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risati — slikati — oblikovati — 17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lahko noč — 18.00 dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Zabavna oddaja iz Kitz-biihla — 21.50 Šport. Nedelja, 19. januarja: 10.25 Šport — 11.25 Tiskovna ura — 12.25 Šport — 13.00 Orientacije — 14.45 Džungelska knjiga — 16.30 Bravissimo — 17.15 Zdravo, jaz sem Erich — 17.40 Čeladnik — 17.40 Klub senjorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Argumenti — 21.50 Šport — nato poročila Ponedeljek, 20. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Prosim k mizi — | 10.00 Šolska TV — 10.30 Argumenti — 12.00 Rastlina — 12.15 Posli z eksoti — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero — 17.30 Kivi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Cagney in Lacey — 22.05 Severni sij — 22.50 Poročila Torek, 21. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Angleščina — 10.30 Džungelska knjiga — 12.15 Šport v ponedeljek — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.30 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pozni cesar — 21.00 Dragocenosti iz Avstrije — 21.15 Dallas — 22.00 Časovne priče — 23.05 Dva — 23.55 ! Poročila Sreda, 22. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Vrnitev Don Camilla — 12.15 Pozni cesar — 13.00 Poročila — 16.30 Planinski zajec — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Kihot — 17.30 Moja mati, tvoja mati — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ukrotljivi upornik — 22.00 Globoke vode — 23.30 Orkester 1 — 23.55 Poročila Četrtek, 23. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 O, ti ljubi atej — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ukrotljivi upornik — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 V raju divjih živali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli Dalli — 21.50 Globoke vode — 23.25 S pisalne mize — 23.40 Poročila 1. SPORED Nedelja, 19. januarja: 8.50 Poročila — 8.55 Živ žav — 9.50 Sokoli — 10.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom — 11.35 Večni klic — 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom — 14.40 Ipavci — 15.55 Mozaik kratkega filma: rudnik ob reki — 16.15 Velika sreda — 18.10 TV kviz — 19.30 TV D — 20.00 Sivi dom — 21.00 Športni pregled — 21.30 Portret: Pariz Roberta Dousneauja — 21.55 Poročila Ponedeljek, 20. januarja: 8.30 Periskop — 9.00 Športnik Bili — 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami — 9.30 Pusti me na miru — 10.30 Sirota — 11.35 Pikica in zajček — 17.35 Ciciban smuča — 17.50 Pesmi in zgodbe za vas — 18.05 Miti in legende — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Video godba — 19.30 TVD I — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II. Torek, 21. januarja: 8.30 Periskop — 9.05 Športnik Bili — 9.30 Kje, kam, kako med počitnicami — 9.35 Ljubezen pri enajstih — 10.40 Ko je kraljevala komedija — 17.35 Pedenjžep — 18.05 Kako narišeš pravljico — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Periskop — 19.30 TVD I — 20.00 Veliki talent — 21.40 Svet na zaslonu — 22.25 TVD II Sreda, 22. januarja: 8.30 Periskop — 9.00 Športnik Bili — 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami — 9.30 Ime mi je Eli — 10.30 Benji — štirinožni detektiv — 17.40 Marko na belem konju jaše — 17.50 Rdeča kapica — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Prehranjevanje in gnojenje žitaric — 19.30 TVD I — 20.00 Film tedna: Kukurantumu — 21.30 Spoznano neznano — 22.10 TVD II Četrtek, 23. januarja: 8.30 Periskop — 9.00 Športni Bili — 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami — 9.30 Noč iz pajčevine — 10.35 Dogodivščine psa Goroja — 17.35 Zgodbe o poluhcu — 17.50 Potovanje skozi osončje — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma: Grozljivi torek — 19.30 TVD I — 20.05 Tednik — 21.10 Tujci in bratje —- 22.00 TVD il Petek, 24. januarja: 8.30 Periskop — 9.00 Športnik Bili — 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami — 9.30 Dunja — 10.40 Nered v nebeški palači — 17.40 Oživele strani — 17.55 Sokoli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Računalniški informacijski sistemi — 19.30 TVD I — 20.00 Vojna — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Pod krinko — 22.00 TVD II — 22.10 Šibila. Sobota, 25. januarja: 8.05 Ciciban smuča — 8.20 Oživele strani — — 8.35 Miti in legende — Visoka pesem — 8.50 Pedenjžep — 9.20 Periskop — 9.50 Potovanje skozi osončje — 10.20 Slovenski ljudski plesi — 10.50 Ščepec širnega sveta — 11.15 Spoznano neznano — 12.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom — 14.10 Prisluhnimo tišini — 14.55 Ribji orel — 16.25 Zgodbe iz življenja rastlin — 17.00 PJ v košarki —- 18.35 Knjiga — 18.55 Sankači — 19.30 TVD — 20.00 Legenda o Custerju — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Video godba — 22.25 Poročila. • Rožek DIA-PREDAVANJE O ALPINISTIČNI ODPRAVI NA GRENLANDIJO Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec in Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Čas: v petek, 17. januarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: Na Kosi na Ravnah pri Rožeku Predaval bo vodja prve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo, Janez Bizjak 2. SPORED Petek, 17. januarja: 16.00 Poldark — 16.50 Zemlja živi — 17.35 Šport — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Knight Rider — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Posli z eksoti — 21.00 Obrazi Evrope — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Zarod brez zakonov — 23.40 XY nerešeno — 23.45 Solid gold — 0.30 Poročila Sobota, 18. januarja: 14.35 Dvakrat sedem — 15.00 Konfrontacije in srečanja — 16.15 Koala, kenguru in kolegi — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Tisoč milijard dolarjev — 22.20 Dragocenosti Avstrije — 22.25 Smrtni objem — 0.00 Poročila Nedelja, 19. januarja: 9.00 Rožnato rdeči panter — 9.25 Dragocenosti Avstrije — 9.30 Signe Furax — 11.10 1000 let Ladinske procesije — 14.30 Športni popoldan — 17.00 Samo tri takte — 17.45 Velikih deset — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Vrnitev Don Camilla — 22.05 Dinastija — 22.50 Šampon — 0.35 Poročila Ponedeljek, 20. januarja: 17.30 Bio tehnologija — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Knight Rider — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Soncu nasproti — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Počitnice gospoda Hulota — 23.40 Orkester — 0.05 Poročila Torek, 21. januarja: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Knight Rider — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rdeče-belo-rdeči kviz — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 —- nato poročila. Sreda, 22. januarja: 17.00 Kako postanem podjetnik? — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Risanka — 18.30 Knight Rider — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Gala zvezdnikov — 22.00 Čas v sliki — 22.20 Kulturni žurnal — 22.30 Povej mi, kaj hočeš — 0.20 Poročila Četrtek, 23. januarja: 17.00 Šport — 17.30 Kompjuter-ski tečaj —- 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Knight Rider — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski re-port — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila • Obirsko KONCERT Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: v soboto, 18. januarja 1986, ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Nastopa: Obirski vi- žarji; Trio Pavlič • Celovec ALENKA KHAM PIČMAN, Kranj (razstava slik od 13. 1. do 13. 2.) Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Razstava je prosto dostopna od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure • Rožek DIA-PREDAVANJE O ALPINISTIČNI ODPRAVI NA GRENLANDIJO Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec in Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Čas: v petek, 17. januarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: Na Kosi na Ravnah pri Rožeku Predaval bo vodja prve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo, Janez Bizjak • Hodiše HODIŠKI PLES Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah Čas: v soboto, 18. januarja 1986, ob 20. uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Za ples igra ansambel „Koroški odmev“ 'ZLET NA DOBRAČ, 2167 m Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Cas: v nedeljo, 19. januarja 1986, (29. decembra je zaradi slabega vremena odpadel) Zbirališče: ob 10.30 uri na zgornjem koncu gorske ceste na Dobrač (parkirni prostor na V|šini okrog 1800 m) Petek, 17.1.1986 ž°rek’ 21-1- Akademija ORF: 6nski magacin Otroške bolezni (dr. Sienčnik) o . Koroški liki (dr. Vospernik) °reaa, 22. 1. Sobota, 18.1. Večein! ”oPnankrti“ Duhovni nagovor (p. Franc So^oroška, moja dežela - Tek-ja). - Voščila (D. Urschitz). ^nje mladinskih domov Nedelja, 19.1. F + RTV» Kar po domače: „Doma je p^ ^etlTek, 23. 1. fletno ...“ (M. Miškulnik) Ro*-Podjuna-Zila. Ponedeljek, 20. 2. Petek, 24 1 Pričevanja — Začetek nove ** Hišna ■' ■ rije o polpretekli zgodovini k0 Rejnini ledmska imena