InAirQ ZDRAV ZRAK, ZDRAVI OTROCI HEALTHY AIR, HEALTHY KIDS KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH: Gradivo za izobraževanja v okviru projekta InAirQ INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT: Material for capacity building trainings Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov Peer-reviewed scientific papers MEDNARODNO SPREJETI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ZRAKA V NOTRANJIH PROSTORIH TRANSNATIONAL ADAPTION ACTIONS FOR INTEGRATED INDOOR AIR QUALITY MANAGEMENT KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH: GRADIVO ZA IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU PROJEKTA INAIRQ ZBORNIK RECENZIRANIH ZNANSTVENIH PRISPEVKOV INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT: MATERIAL FOR CAPACITY BUILDING TRAININGS PEER-REVIEWED SCIENTIFIC PAPERS Urednici/ Editors: asist. dr. Anja Jutraž, mag.inž.arh., doc. dr. Andreja Kukec, dipl.san.inž. Ljubljana, 2019 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH: GRADIVO ZA IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU PROJEKTA INAIRQ / INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT: MATERIAL FOR CAPACITY BUILDING TRAININGS Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov / Peer-reviewed scientific papers Urednici / Editors asist. dr. Anja Jutraž, mag.inž.arh. & doc. dr. Andreja Kukec, dipl.san.inž Recenzentka / Reviewer prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, spec. javnega zdravja Jezikovni pregled / Proofreading asist. dr. Anja Jutraž, mag.inž.arh. & prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, spec. javnega zdravja Zbornik je brezplačen / Proceedings are free Izdajatelj / Publisher Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si Oblikovanje in prelom / Design Anja Jutraž ELEKTRONSKA IZDAJA Spletni naslov www.nijz.si/sl/inairq Kraj in leto izdaje / Place and year Ljubljana, 2019 Spletna stran / Web page http://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html http://www.nijz.si/sl/inairq Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=302854912 ISBN 978-961-7002-91-1 (pdf) Za vsebino posameznega prispevka so odgovorni njegovi avtorji. / The sole responsibility for the content of each abstract lies with the authors. Zbornik recenziranih znanstvenih povzetkov je nastal v sklopu projekta Interreg »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. / Peer-reviewed scientific papers were made within the project Interreg »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. 2 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH AVTORSKO KAZALO AVTORSKO KAZALO 3 PREDMETNO KAZALO/ INDEX 5 AVTORJI PRISPEVKOV 9 UVODNIK 15 PREFACE 16 SKLOP 1: VPLIV OKOLJA NA ZDRAVJE 17 Section 1: The environmental impact on health 1.1 Andreja Kukec, Tanja Carli, Lijana Zaletel-Kragelj CELOVIT METODOLOŠKI PRISTOP PROUČEVANJA VPLIVA NOTRANJEGA ZRAKA NA ZDRAVJE 18 A comprehensive methodological approach to evaluate the impact of indoor air on health 20 1.2 Anja Jutraž, Andreja Kukec PARAMETRI KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA IN NJIHOVI VPLIVI NA ZDRAVJE OTROK 22 Indoor air quality parameters and their impact on children's health 23 1.3 Janja Turšič, Rahela Žabkar PROBLEMATIKA ONESNAŽENOSTI ZUNANJEGA ZRAKA V SLOVENIJI 24 The problems of outdoor air pollution in Slovenia 25 1.4 Tomaž Šutej ŠKODLJIVOST RADONA IN UKREPI 26 Radon health risk and mitigation 28 1.5 Simona Uršič SKRB ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ŠOLSKIH 30 OBJEKTIH Child and adolescent health protection and promotion in school facilities 32 1.6 An Galičič, Natalija Kranjec, Ivan Eržen OGLJIKOV DIOKSID (CO2) – INDIKATOR KAKOVOSTI ZRAKA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH 34 USTANOVAH: STANJE V SLOVENIJI Carbon dioxide (CO2) – indicator of air quality in educational institutions: the state in Slovenia 37 1.7 Tanja Rejc, Andreja Kukec, Karmen Godič Torkar, Mirko Bizjak PRISOTNOST MIKROORGANIZMOV, ČRNEGA OGLJIKA IN OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V 40 NOTRANJEM ZRAKU V OPAZOVANIH VRTCIH Presence of microorganisms, black carbon and carbon dioxide in the indoor air of kindergartens 42 SKLOP 2: ARHITEKTURA 44 Section 2: Architecture 2.1 Anja Jutraž KAKO LAHKO USTVARIMO ZDRAVO ŠOLSKO OKOLJE? CELOSTNI PRISTOP K OBLIKOVANJU 45 ŠOLSKIH PROSTOROV How can we create a healthy school environment? A holistic approach to the design of school spaces 46 2.2 Mateja Dovjak STRATEGIJA REŠEVANJA PROBLEMATIKE MOŽNEGA VPLIVA GRADBENIH PROIZVODOV NA 47 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Problem-solving strategy for control and prevention of possible influences of construction products on the indoor 48 air quality in schools 2.3 Anja Jutraž, Andreja Kukec KAKOVOSTNA ZASNOVA NOTRANJEGA OKOLJA Z VIDIKA VPLIVOV NA ZDRAVJE 49 UPORABNIKOV – PRIKAZ ŠTUDIJE PRIMERA Quality indoor environment and user health impact – case study 50 2.4 Peter Novak POMEN KVALITETNEGA PREZRAČEVANJA V ŠOLAH IN VRTCIH 51 The importance of adequate ventilation in schools and kindergartens 53 SKLOP 3: PROJEKT INAIRQ 55 Section 3: Project InAirQ 3.1 Sonja Šorli ZAZNAVANJE SLABEGA ZRAKA MED UČENCI OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH 56 Assessment of poor air quality in elementary school pupils Karel Destovnik Kajuh 57 3 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.2 Anja Jutraž, Andreja Kukec, Simona Uršič OZAVEŠČANJE O POMEMBNOSTI IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA 58 Awareness raising actions for improving indoor air quality 60 3.3 Simona Uršič, Andreja Kukec, Anja Jutraž REZULTATI MERITEV MERJENJA KAKOVOSTI ZRAKA V OKVIRU PROJEKTA INAIRQ 62 Results of air quality measurement as part of the project inairq 64 3.4 Simona Uršič, Anja Jutraž, Andreja Kukec UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH 66 Action plans for improvement of indoor air quality in primary schools 68 DALJŠI ZNANSTVENI PRISPEVKI 70 Longer scientific papers 4.1 Anja Jutraž, Andreja Kukec, Peter Otorepec »BENCHMARKING«: PREGLED DOBRIH PRAKS NA PODROČJU KAKOVOSTI NOTRANJEGA 71 ZRAKA V ŠOLSKIH OKOLJIH Benchmarking: review of good practices in the field of indoor air quality in school buildings 77 4.2 Anja Jutraž, Andreja Kukec, Tamas Szigheti METODOLOŠKI PRISTOP SPREMLJANJA KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH 83 Methodological approach of monitoring indoor air quality in primary schools 96 4.3 Anja Jutraž, Andreja Kukec, Simona Uršič ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI GLEDE IZBOLJŠAV OSNOVNIH ŠOL – ŠTUDIJA PRIMERA OŠ KAREL 109 DESTOVNIK KAJUH Feasibility plan for improvements in schools – case study OŠ Karel Destovnik Kajuh 129 ZAKLJUČEK 149 Conclusion 4 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH PREDMETNO KAZALO / Index A action plans · 68 action plan · 129 activities · 57 air quality measurements · 20 air quality measurement · 64 akcijski načrti · 109 aktivnosti · 56 ambient air · 25 ambient air pollution · 25 architecture · 23 arhitektura · 22 awareness raising · 60 B benchmark visit benchmark visits · 77 black carbon · 42 C carbon dioxide · 37, 42 child health · 23 CO2 · 62, 64, 66, 68 construction products · 48 črni ogljik · 40 cross-sectional study · 20 D delci · 24 E education · 60 educational institutions educational institution · 37 environment quality forum · 60 F feasibility plan · 129 forum kakovosti okolja · 58 G gradbeni proizvodi · 47 5 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT H health · 37, 48 healthy school environment · 32, 46, 77 I InAirQ · 62, 64 indoor air quality · 37, 42, 46, 48, 50, 53, 60, 68, 77, 96, 129 indoor air quality parameters · 23 interdisciplinarno sodelovanje · 45 interdisciplinary collaboration · 46 izobraževanje · 58 J javno zdravje · 22, 45, 49 K kakovost notranjega zraka · 34, 40, 47, 49, 58, 66, 71, 83 kakovost zraka · 56 kakovost zraka v notranjih prostorih · 45, 109 kakovost zunanjega zraka · 24 kakovostno notranje okolje · 49 kindergarten · 53 krepitev zdravja · 30 kvalitetni notranji zrak · 51 L lung cancer · 28 M mechanical ventilation · 53 mehansko prezračevanje · 51 meritve · 83 meritve kakovosti zraka · 18, 62 methodological approaches methodological approach · 20 metodološki pristopi · 18 microclimate · 50 microorganisms in indoor air · 42 mikroklima · 49 mikroorganizmi v notranjem zraku · 40 mitigation · 28 monitoring campaign · 96 N naravno prezračevanje · 51 natural ventilation · 53 6 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH O obiski dobrih praks · 71 ocena ranljivosti · 83 ogljikov dioksid · 34, 40 onesnaženost zunanjega zraka · 24 onesnaževalo · 24 osnovne šole · 45, 66, 71 ozaveščanje · 58 P parametri kakovosti notranjega zraka · 22 pljučni rak · 26 PM2,5 and PM10 particles PM2,5, particles, PM10 · 25 počutje · 34 pollutants pollutant · 25 presečna raziskava · 18 prezračevanje · 26 primary schools · 64, 68, 77 primary school · 32, 46 problem solving · 48 public health · 23, 32, 46, 50 Q quality indoor environment · 50 quality of air · 57 R radon · 26, 28, 66, 68 relative humidity · 64 relativna vlažnost zraka · 62 reševanje problematike · 47 S sanacija · 26 school · 48 school environment · 23, 96, 129 schools · 53, 57 šola · 30 šole · 51, 56 šolski prostori · 47 šolsko okolje · 22, 83, 109 študija izvedljivosti · 109 SWOT · 18, 83, 96 SWOT analysis · 20 U ukrepi · 66 ureditev šolskih objektov · 30 user health · 50 7 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT V ventilation · 28 vrtci · 51 vulnerability assessment · 96 vzgojno-izobraževalne ustanove · 34 W wel -being · 37 Z zdravje · 34, 47 zdravje otrok · 22 zdravje uporabnikov · 49 zdravo šolsko okolje · 45, 71 8 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH AVTORJI PRISPEVKOV asist. Tanja Carli, dr. med., univ. dipl. biol. Nacionalni inštitut za javno zdravje tanja.carli@nijz.si Tanja Carli, dr. med., univ. dipl. biol., je doktorska študentka na Univerzi v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Od oktobra 2019 naprej je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na Centru za zdravstveno ekologijo. Dosedanja področja raziskovalnega dela so usmerjena v klinično medicino, ki pa predstavlja pomembne temelje pri etiologiji in patogenezi bolezni na področju javnega zdravja. Tekom dodiplomskega študija je sodelovala pri projektih, ki so proučevali tudi rizične populacijske skupine (npr. nosečnice, porodnice in novorojenčki). Na podiplomskem študiju poglablja svoja znanja s področja proučevanja kirurškega zdravljenja bolezenske debelosti. Pri raziskovalnih nalogah se je seznanila in pridobila nekatere veščine s področja epidemiologije (zbiranje in obdelava podatkov) na primeru bolnikov z žilnimi pristopi zaradi kronične hemodialize. Kot asistentka s področja fiziologije pa svoje znanje prenaša tudi na dodiplomske študente. dr. Mirko Bizjak univ. dipl. kem. Agencija Republike Slovenije za okolje mpbizjak@gmail.com Dr. Mirko Bizjak je številna leta delal na področju kakovosti zraka, analitske kemije in nevarnih snovi. Kot raziskovalec je bil zaposlen na Kemijskem inštitutu Slovenije. Udeležen je bil tudi pri pedagoškem procesu, bil je mentor in somentor pri številnih diplomskih, magistrskih ter enem doktorskem delu, kot docent pa je bil pogodbeno zaposlen na UL Zdravstveni fakulteti. Tri leta je delal tudi na hidrometeorološkem zavodu RS. Do leta 2016, ko se je upokojil, je bil zaposlen na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO). doc. dr. Mateja Dovjak, dipl. san. inž. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo mdovjak@fgg.uni-lj.si Dr. Mateja Dovjak je docentka in raziskovalka na KSKE od leta 2007. Raziskovalno in pedagoško deluje na področju: načrtovanje zdravih, udobnih in trajnostnih stavb; sindrom bolnih stavb, kakovost notranjega okolja, varnost gradbenih proizvodov. Njen prispevek k razvoju in raziskavam novih področij: razvoj morfologije načrtovanja zdravilnega okolja in UCCPS sistema (integral user-centred cyber-physical system) v bolnišničnem okolju. Aktivno sodeluje z domačimi in tujimi strokovnjaki (Laboratory of Building Environment, Tokyo City University; Technical University of Denmark, Karlsruhe Institute of Technology). Je članica uredniškega odbora 4 mednarodnih revij (AJEEPR, CAIER, IJET, IJSER) in recenzentka (Energy, Applied Energy, Building and Environment, Energy Policy…). Članstvo v strokovnih in znanstvenih združenjih: European Public Health Association, EUPHA; International Solar Energy Society, ISES; COST Action C24, COSTeXergy; P2-0158 Structural engineering and building physics; SDA Slovenian Acoustics Association; SIST/TC STV Glass, light and lighting applications in buildings. prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. Nacionalni inštitut za javno zdravje, epid., spec. jav. zdrav. ivan.erzen@nijz.si Dr. Ivan Eržen je specialist javnega zdravja, ki je opravljal različne naloge v okviru dejavnosti javnega zdravja na regionalnem in državnem nivoju. Njegovo raziskovalno delo je vezano na strokovno delo in usmerjeno predvsem v proučevanje vpliva dejavnikov okolja na zdravje. Sodeloval je tudi pri raziskovanju vedenjskega sloga ter pri proučevanju razširjenosti nekaterih kroničnih bolezni v Sloveniji. Poleg strokovnega in raziskovalnega dela, veliko časa nameni tudi pedagoškemu delu- na različnih nivojih in smereh prenaša znanje in izkušnje iz področja javnega zdravja na mlade 9 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT generacije. Trenutno je predstojnik katedre za Javno zdravje na Medicinski fakulteti UM ter predstojnik centra za proučevanje in razvoj zdravja v okviru NIJZ. An Galičič, mag. san. inž. Nacionalni inštitut za javno zdravje an.galicic@nijz.si An Galičič, razvojno-raziskovalni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), po diplomskem in magistrskem študiju sanitarnega inženirstva na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) ter podiplomskem tečaju Javnega zdravja na Medicinski fakulteti UL izobraževanje nadaljuje na Interdisciplinarnem doktorskem študiju Varstvo okolja na UL. Njegovo področje dela predstavljajo vplivi okoljskih dejavnikov na zdravje, med drugim opravlja strokovno nalogo presojevalca prostorskih dokumentov z vidika krepitve in varovanja zdravja. Njegova interdisciplinarnost pri delu se odraža s sodelovanjem s strokovnjaki različnih strok in ustanov. Je prejemnik Prešernove nagrade Zdravstvene fakultete UL za magistrsko delo. Sodeloval je pri več projektih in je avtor številnih strokovnih ter znanstvenih del s področja zdravstvene ekologije. doc. dr. Karmen Godič Torkar, univ. dipl. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za biol. sanitarni inženirstvo karmen.torkar@zf.uni-lj.si Dr. Karmen Godič Torkar je diplomirala iz interfakultetnega študija mikrobiologije in pridobila doktorat iz živilske mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila kot mlada raziskovalka in kot višja strokovna sodelavka na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, zadnjih 12 let pa kot docentka za področje mikrobiologije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani (predavateljica za področja Mikrobiologija s parazitologijo, Tehnologija in varnost živil, Mikrobiološke preiskave v okolju, Metode vzorčenja). Področja raziskav obsegajo: (1) Bacillus cereus v živilih in kliničnih vzorcih, genotipske in fenotipske podobnosti glede na izvor, tvorbo toksinov, vrsto plazmidov in odpornost proti antibiotikom. Preučevanje genetskih predispozicij različnih tipov beta laktamaz pri sevih Bacillus cereus. (2) Mikrobiološka kakovost okoljskih vzorcev (vode, površine, zrak): preučevanje prisotnosti bakterij, virusov protimikrobnih ter genotoksičnih snovi v vzorcih vod. Preučevanje odpornosti bakterij proti antibiotikom v različnih okoljskih vzorcih vode, vključno z odpadno (črno) vodo, površin, živil, s poudarkom na beta laktamazah razširjenega spektra in karbapenemazah. (3) Sodelovanje v 16 raziskovalnih projektih. prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr. med., Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno spec. epidemiologije, spec. javnega zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje zdravja lijana.zaletel-kragelj@mf.uni-lj.si Dr. Lijana Zaletel-Kragelj je ugledna profesorica na področju Javnega zdravja. Zaposlena na je na Univerzi v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, kjer proučuje vsebine s področja javnega zdravja na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu. Svoja bogata metodološka in vsebinska znanja predaja tudi bodočim specialistom javnega zdravja. Vpeta je tudi v številne nacionalne ter mednarodne projekte s področja okoljskih in družbenih determinant zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Je članica uglednih združenj v slovenskem in mednarodnem prostoru ter urednica temeljnih publikacij s področja javnega zdravja. Njeno bogato znanje ter poznavanje javnega zdravja odraža preko objavljenih znanstvenih in strokovnih del. 10 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Natalija Kranjec, dipl. san. inž. (UN) Nacionalni inštitut za javno zdravje natalija.kranjec@nijz.si Natalija Kranjec zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje z zaključenim diplomskim študijem sanitarnega inženirstva na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani deluje na področju vpliva okoljskih dejavnikov na zdravje, osrednje področje dela sta okoljski hrup in onesnaženost zraka. Dodatno usposabljanje s področja metodoloških pristopov interdisciplinarnega obvladovanja zdravstveno-ekološke problematike je opravljala na univerzi Manchester Metropolitan University v Združenem kraljestvu. Pri svojem delu sodeluje s številnimi mednarodno priznanimi strokovnjaki in inštitucijami. Aktivno sodeluje pri evropskih projektih s področja zdravstvene ekologije. Trenutno sodeluje pri evropskem projektu ANIMA v okviru programa Horizon 2020. Svoje strokovno delo dopolnjuje z avtorstvom številnih strokovnih in znanstvenih del. doc. dr. Andreja Kukec, dipl. san. inž Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje andreja.kukec@mf.uni-lj.si Dr. Andreja Kukec je zaposlena na Univerzi v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, kjer poučuje na dodiplomskem in podiplomskem študiji vsebine s področja javnega zdravja. Na Nacionalnem institutu za javno zdravje kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja aktivno deluje na številnih nacionalnih in mednarodnih projektih. Njeno strokovno in znanstveno delo je usmerjeno v proučevanje okoljskih determinant zdravja na različne populacijske skupine. Ožje raziskovalno področje vključuje vsebine s področja zunanjega in notranjega zraka, od ocene izpostavljenosti, proučevanja učinkov na zdravje do oblikovnja javnozdravstvenih ukrepov. Iz njene bibliografije je razvidno, da je vključena v raziskovalno delo z različnimi strokovnjaki, kar se odraža tudi v njenem interdisciplinarnem delovanju in povezovanju z različnimi domačimi in tujimi inštitucijami. dr. Anja Jutraž, mag. inž. arh. Nacionalni inštitut za javno zdravje anja.jutraz@nijz.si Dr. Anja Jutraž je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, do leta 2019 tudi sodelavka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Od leta 2013 deluje kot arhitektka in raziskovalka tudi na Inštitutu za interdisciplinarno sodelovanje in urbani prostor CoLab. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na participacijo javnosti, interdisciplinarno sodelovanje in delo na daljavo, v zadnjem času pa predvsem na iskanje povezav med zasnovo stavb (bivalnim/delovnim okoljem) in zdravjem njenih uporabnikov. Leta 2013 je doktorirala z nalogo Vizualni digitalni sistem orodij za sodelovanje javnosti pri urbanističnem načrtovanju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Od leta 2017 deluje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sodeluje na različnih raziskovalnih projektih (InAirQ, InnoRenew, Healthy Gateways, SHARP idr.), kjer raziskuje vplive bivalnega, delovnega in šolskega okolja na zdravje uporabnikov. Sodeluje predsvem pri raziskovanju kakovosti notranjega zraka in vplivih na zdravje otrok, pri celostnem načrtovanju zdravih šolskih okolij ter razvoju zdravstvenih parametrov v BIM modelih kot pomoč za načrtovalce (arhitekte in urbaniste). Peter Otorepec, dr.med., spec.za higieno, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zdravstveno spec. MDPŠ ekologijo peter.otorepec@nijz.si Peter Otorepec je zdravnik, specialist za higieno in medicino dela. Trenutno je odgovoren za Center za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Ima veliko izkušenj na področju okolja in zdravja. Sodeloval je pri različnih EU projektih, povezanih z razvojem kazalcev okoljskega zdravja (ENHIS, UNIPHE) in projektov 11 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT o vplivu izpostavljenosti onesnaženju zraka (APHEIS, APHEKOM). Sodeloval je tudi pri razvijanju metode za oceno učinka na zdravje. Peter Novak, univ.dipl.biol. Agregat d.o.o. peter@agregat.si Peter Novak je diplomiral s področja funkcionalizacije magnetnih nanodelcev in njihove uporabe za biološke aplikacije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL). Diploma je bila zasnovana v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za biologijo (NIB) in Nanotesla inštitutom iz skupine Kolektor. Zadnjih 10 let dal kot komercialist v podjetju Agregat d.o.o., kjer se ukvarjajo z načrtovanjem, svetovanjem in dobavo komponent različnih prezračevalnih sistemov. Na področju pomembnosti prezračevanja v notranjih bivalnih prostorih sodeluje s Konzorcijem pasivna hiša pod okriljem fakultete za arhitekturo (UL), izobražuje energetske svetovalce v skupini ENSVET in pripravlja individualna predavanja s področja pomena uporabe tovrstne opreme v sodobnih stanovanjskih objektih. Tanja Rejc mag. san. inž Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje tanja.rejc@mf.uni-lj.si Tanja Rejc je v letu 2017 magistrirala na Zdravstveni fakulteti in si pridobila naziv magistrica sanitarnega inženirstva. Magistrska naloga je obsegala raziskovano delo s področja mikrobiološke in kemijske kakovosti notranjega zraka. V letu 2017 in 2018 je opravljala pripravništvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Tekom pripravništva je sodelovala tudi pri meritvah kakovosti notranjega zraka tekom projekta »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)« ter pri aktivnostih na projektu COST, kjer so se raziskovalci ukvarjali z oceno tveganja za zdravje in vplivih industrijsko onesnaženih območji na zdravje. 2019 je bila izvoljena v naziv asistentke za področje Javnega zdravstva na Zdravstveni fakulteti. 2019 je opravila podiplomski tečaj Javno zdravje na Katedri za javno zdravje na Medicinski fakulteti. prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. Nacionalni inštitut za javno zdravje higiene, spec. javnega zdravja simona.ursic@nijz.si Mag. Simona Uršič, je zdravnica, specialistka higiene in specialistka javnega zdravja, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je pridobila naziv magistrica znanosti s področja živilstva. V okviru strokovnega dela se ves čas ukvarja s proučevanjem okoljske problematike – preučevanjem vplivov različnih parametrov okolja na zdravje, z osveščanjem prebivalstva in izobraževanjem. Ima veliko izkušenj z različnih področij okolja in zdravja. Ves čas službovanja je sodelovala z vrtci in osnovnimi šolami, ukvarjala se je z okoljsko problematiko v teh institucijah. Je soavtorica in vodja preventivnega programa za otroke in mladino "Varno s soncem". Delala je tudi v projektih EU o onesnaževanju zraka (UFIREG, InAirQ). dr. Tamas Szigheti National Public Health Center, Budapest, Hungary szigeti.tamas@oki.antsz.hu Dr. Tamás Szigeti je vodja skupine, ki dela na področju kakovosti zraka, aerobiologije in človeškega biomonitoringa v Nacionalnem centru za javno zdravje v Budimpešti na Madžarskem. Ima veliko izkušenj na področju analitične kemije in zdravja okolja. Sodeloval je pri projektih, ki jih financira EU in so povezani z notranjim okoljem (OFFICAIR) in biomonitoringom (HBM4EU). V zadnjem času je vodilni strokovnjak projekta InAirQ, ki se osredotoča na raziskavo kakovosti zraka v zgradbah osnovnih šol v Srednji Evropi. 12 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Sonja Šorli, dipl. učiteljica razrednega OŠ Karla Destovnika Kajuha, Ljubljana pouka, naziv svetovalka sonja.sorli@os-kdk.si Sonja Šorli je profesorica razrednega pouka, diplomirala je leta 1996 na Univerzi v Ljubljani na Pedagoški fakulteti. Od leta 1981 je redno zaposlena na OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Poučevala je učence 2. triletja. Od leta 1999 je opravljala delo pomočnice ravnateljice, od leta 2010 pa je ravnateljica na isti šoli. Njeno delo je zelo razgibano: skrbi za organizacijo izobraževalnega dela na šoli, aktivno sodeluje pri oblikovanju poročil in letnega načrta šole, skrbi za urejenost šolske dokumentacije, pomag pri načrtovanju in izvedbi sodelovanja šole z zunanjimi ustanovami in organizacijami, spremlja zakone in predpise, pripravlja statistična ali druga poročila, spodbuja in omogoča sprotno strokovno izobraževanje strokovnih delavcev in opravlja še številne druge naloge v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo, splošnimi akti zavoda in drugimi predpisi. Zelo pomembno pa je načrtovanje dela s sodelavci na različnih področjih uresničevanja vsebin učnih načrtov in drugih neformalnih oblikah izobraževanja, ki jih pedagoški delavci nudijo in omogočajo učencem v šoli. Poleg tekmovanj, natečajev, srečanj, spodbuja vsestransko vključevanje v različne projekte, ki jih organizira in omogoča Mestna občina Ljubljan, Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport ali druge organizacije doma in v tujini. Sodelovanje v projektih omogoča doseganje dodatnih znanj na višjem nivoju, tako učencem kot tudi strokovnim delavcem. Na šoli Karla Destovnika-Kajuha so že pred mnogimi leti začeli uvajati integrirane tedne v naravi. Takšna oblika pridobivanja znanj na drugačen način se je kmalu uveljavila tudi po drugih šolah. S športnimi oddelki so omogočili številnim nadarjenim in perspektivnim športnikom uspešno nadaljevanje njihove športne poti. Sodelovanje v evropskih projektih pa omogoča vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in globlje poznavanje ter odgovoren odnos do sebe in drugih ljudi, do svoje kulture in kulture drugih, do naravnega in družbenega okolja. dr. Tomaž Šutej, univ.dipl.fiz. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Tomaz.Sutej@gov.si Dr. Tomaž Šutej se je rodil v Ljubljani. Osnovno šolo sem obiskoval v Domžalah, elektrotehniško pa v Ljubljani. Jeseni 1979 sem se vpisal na Univerzo v Ljubljani – smer Tehniška fizika. Diplomiral sem aprila 1984 na področju nevtronske dozimetrije in se zaposlil na Institutu "Jožef Stefan" – Odseku za reaktorsko fiziko. Na Univerzi v Mariboru sem 1989 zagovarjal magistrsko nalogo o meritvah radona s polimernimi detektorji jedrskih sledi ter 1995 še disertacijo o interakciji radona in njegovih kratkoživih razpadnih produktov s trdnimi površinami. Med 1991-93 sem bil tretjinsko zaposlen še na Republiškem sanitarnem (zdaj Zdravstvenem) inšpektoratu ter od 1994 naprej redno. Spomladi 2003 smo ustanovili Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, kjer sem še zdaj. dr. Janja Turšič, univ. dipl. inž. kem. Teh. Agencija Republike Slovenije za okolja janja.tursic@gov.si Dr. Janja Turšič, rojena 1970, je direktorica Urada za stanje okolja zaposlena na Agenciji RS za okolje. Naziv doktorica kemijskih znanosti je pridobila na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V okviru svoje strokovne poti se ves čas ukvarja s problematiko okolja, najbližje pa ji je področje onesnaženosti zunanjega zraka. Na Agenciji RS za okolje je aktivno sodelovala tudi v kohezijskih projektih Bober in Sinica. 13 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT dr. Rahela Žabkar Agencija Republike Slovenije za okolja rahela.zabkar@gov.si Dr. Rahela Žabkar, rojena 1977, je doktorirala iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2009. Kakovost zrak je bilo vsa leta njeno primarno področje dela. Po vzpostavitvi prvega disperzijsko fotokemijskega modela za modeliranje onesnaženosti zraka v Sloveniji se je kot zaposlena na Fakulteti za matematiko in fiziko z modeliranjem širjenja onesnaženja ukvarjala raziskovalno do leta 2015, ko se je zaposlila na Agencji RS za okolje. Na Agenciji pridobljeno znanje in izkušnje prenaša v prakso ter nadgrajuje ob soočanju z različnimi izzivi širšega področja spremljanja, ocenjevanja in napovedovanja kakovosti zraka v Sloveniji, s sodelovanjem s tujimi strokovnjaki ter ob aktivnostih povezanih z domačimi in tujimi projekti s tega področja. 14 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH UVODNIK Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov Kakovost notranjega zraka v šolskih prostorih: Gradivo za izobraževanja v okviru projekta InAirQ je nastal v okviru izobraževanj, ki so del projekta InAirQ. Mednarodni projekt InAirQ - Mednarodno sprejeti ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih je potekal od julija 2016 do konca leta 2019 in je del projektov Interreg, Central Europe. V projekt je bilo vključenih devet partnerjev iz petih držav Srednje Evrope (Madžarske, Poljske, Slovenije, Italije, Češke). Koncept projekta je bil osnovan, da sta bili iz vsake države vključeni zdravstvena ustanova in osnovna šola, v kateri se je izvedel aplikativni del projekta. Slovenijo je zastopala Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane. Glavni namen projekta InAirQ je preučevanje in določitev vplivov onesnaženega zraka v šolskih prostorih na zdravje ljudi ter osveščanje širše javnosti o tej problematiki. Osrednji namen zbornika je prikazati celostni pristop k načrtovanju šolskih okolij, predvem povezavo med načrtovanjem šolskih okolij in vplivi na zdravje zaposlenih in otrok ter ostalih uporabnikov. Zbornik smo zasnovali kot preplet treh sklopov: vpliv okolja na zdravje (sklop 1), arhitektura (sklop 2) ter izkušnje pridobljene iz projekta InAirQ (sklop 3). V prvem sklopu so avtorji opredelili Celovit metodološki pristop pristop proučevanja vpliva notranjega zraka na zdravje, Parametre kakovosti notranjega zraka in njihove vplive na zdravje otrok, dotaknili so se Problematike onesnaženosti zunanjega zraka v Sloveniji ter Škodljivosti radona in ukrepov, raziskali Skrb za ohranjanje in krepitev zdravja otrok in mladostnikov v šolskih objektih, Ogljikov dioksid (CO2) kot indikator kakovosti zraka v vzgojno-izobraževalnih unstanovah s poudarkom na stanju v Sloveniji ter Prisotnost mikroorganizmov, črnega ogljika in ogljikovega dioksida v notranjem zraku v opazovanih vrtcih. Drugi sklop nam ponuja arhitekturni pogled na obravnavo šolskih prostorov, od načrtovanja, gradnje do vzdrževanja. Prispevek Kako lahko ustvarimo zdravo šolsko okolje – celostni pristop k oblikovanju šolskih prostorov obravanava različne elemente, ki so pomembni pri načrtovanju šolskih prostorov: npr. osvetlitev, izbira pravilnih materialov, hrup, toplotno udobje, kakovost zraka, pravilna razporeditev prostorov. V prispevku Strategija reševanja problematike možnega vpliva gradbenih proizvodov na kakovost notranjega zraka v šolskih prostorih avtorica obravnava različne materiale, ki se uporabljajo pri gradnji šolskih objektov in njihove vplive na zdravje. Študija primera, ki raziskuje povezave med zdravjem uporabnikov in arhitekturno zasnovo stavbe, je predstavljena v prispevku Kakovostna zasnova notranjega okolja z vidika vplivov na zdravje uporabnikov. Na koncu v prispevku Pomen kvalitetnega prezračevanja v šolah in vrtcih avtor primerja naravno in mehansko prezračevanje in predstavi prednosti prezračevanja šolskih objektov. Tretji sklop je namenjen vsebini projekta InAirQ, ki je potekal od leta 2016 do leta 2019. Rezultati projekta so predstavljeni v naslednjih prispevkih: Kako naj v šoli zaznamo slab zrak? Rezultati ankete, ki je bila izvedena med učenci OŠ Karel Destovnik Kajuh; Ozaveščanje o pomembnosti izboljšanja kakovosti notranjega zraka; Rezultati meritev merjenja kakovosti zraka v okviru Projekta InAirQ; Ukrepi za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v osnovnih šolah; »Benchmarking«: Pregled dobrih praks na področju kakovosti notranjega zraka v šolskih okoljih: Metodološki pristop spremljanja kakovosti notranjega zraka v osnovnih šolah; Študija izvedljivosti glede izboljšav osnovnih šol – Študija primera OŠ Karel Destovnik Kajuh. Izhajajoč iz celostnega pristopa k načrtovanju šolskih okolij, je Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov namenjen strokovnjakom in uporabnikom s področja javnega zdravja, arhitekture, gradbeništva ter zaposlenim v osnovnih šolah. Dr. Anja Jutraž in Dr. Andreja Kukec 15 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT PREFACE Book of a peer-reviewed scientific papers with the title " Indoor air quality in school environment: material for capacity building trainings " was made as a part of education training during the InAirQ project. InAirQ International Project - Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management was conducted from July 2016 to the end of 2019 as a part of the Interreg Project, Central Europe. There were nine partners from five Central European countries (Hungary, Poland, Slovenia, Italy, Czech Republic) involved in the project. The concept of the project included one health institution and elementary school where the application part was conducted. Elementary School Karl Destovnik Kajuh in Ljubljana represented the Slovenian elemetary schools. The main aim of the InAirQ project was to identify and study the effects of indoor air pollutants in elementary schools on human health and to raise public awareness on this issue. The main aim of the book is to demonstrate a holistic approach to planning the school environment, especially the connection between the planning of school environment and its impact on the health of employees, children and other users of the building. The book was designed as a combination of three parts: the environmental impact on health (part 1), architecture (part 2) and lessons learned from the InAirQ project (part 3). In the part one, authors defined a A comprehensive methodological approach to evaluate the impact of indoor air on health. Authors also breafly discussed the issue of the The problems of outdoor air pollution in Slovenia, Radon health risk and mitigation, they also investigated the Child and adolescent health protection and promotion in school facilities, Carbon dioxide (CO2) – indicator of air quality in educational institutions: the state in Slovenia with an emphasis on the situation in Slovenia, and studied the Presence of microorganisms, black carbon and carbon dioxide in the indoor air of kindergartens. Part two consists of the architectural perspective on the treatment of school interior, from design, construction to maintenance. The paper How can we create a healthy school environment - A holistic approach to the design of school spaces addresses the various important elements in the design of school spaces: e.g. lighting, choosing the right materials, noise, thermal comfort, air quality, proper layout of the rooms. In the paper Problem-solving strategy for control and prevention of possible influences of construction products on the indoor air quality in schools the author discusses various materials used in the construction of schools, and their effects on health. A case study, presented in the paper Quality indoor environment and user health impact – case study, authors investigates the connections between the health of the occupants and the architectural design of a building. Finally, in the paper The importance of adequate ventilation in schools and kindergartens, the author compares natural and mechanical ventilation and presents the benefits of the effective ventilation of school facilities. The third part is dedicated to the content of the InAirQ project, conducted between 2016 and 2019. The results of the project are presented in the following sections: Assessment of poor air quality in elementary school pupils Karel Destovnik Kajuh; Awareness raising actions for improving indoor air quality; Results of air quality measurement as part of the project InAirQ; Action plans for improvement of indoor air quality in primary schools; » Benchmarking «: review of good practices in the field of indoor air quality in school buildings: Methodological approach of monitoring indoor air quality in primary schools; Feasibility plan for improvements in schools – case study OŠ Karel Destovnik Kajuh. Based on the holistic approach to school environment planning, the book of peer-reviewed scientific papers is aimed for professionals and users in the field of public health, architecture, construction and elementary school employees. Dr. Anja Jutraž in Dr. Andreja Kukec 16 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH SKLOP 1: VPIV OKOLJA NA ZDRAVJE / Section 1: The Environmental Impact on Health 1.1 Andreja Kukec CELOVIT METODOLOŠKI PRISTOP PROUČEVANJA Tanja Carli VPLIVA NOTRANJEGA ZRAKA NA ZDRAVJE Lijana Zaletel-Kragelj A comprehensive methodological approach to evaluate the impact of indoor air on health 1.2 Anja Jutraž PARAMETRI KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA IN Andreja Kukec NJIHOVI VPLIVI NA ZDRAVJE OTROK Indoor air quality parameters and their impact on children's health 1.3 Janja Turšič PROBLEMATIKA ONESNAŽENOSTI ZUNANJEGA ZRAKA Rahela Žabkar V SLOVENIJI The problems of outdoor air pollution in Slovenia 1.4 Tomaž Šutej ŠKODLJIVOST RADONA IN UKREPI Radon health risk and mitigation 1.5 Simona Uršič SKRB ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ŠOLSKIH OBJEKTIH Child and adolescent health protection and promotion in school facilities 1.6 An Galičič OGLJIKOV DIOKSID (CO2) – INDIKATOR KAKOVOSTI Natalija Kranjec ZRAKA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH: Ivan Eržen STANJE V SLOVENIJI Carbon dioxide (CO2) – indicator of air quality in educational institutions: the state in Slovenia 1.7 Tanja Rejc PRISOTNOST MIKROORGANIZMOV, ČRNEGA OGLJIKA Andreja Kukec IN OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V NOTRANJEM ZRAKU V Karmen Godič Torkar OPAZOVANIH VRTCIH Mirko Bizjak Presence of microorganisms, black carbon and carbon dioxide in the indoor air of kindergartens 17 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.1 CELOVIT METODOLOŠKI PRISTOP PROUČEVANJA VPLIVA NOTRANJEGA ZRAKA NA ZDRAVJE Dr. Andreja KUKEC1,2, Tanja CARLI1,2, Dr. Lijana ZALETEL-KRAGELJ1,2 1Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, 2Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: metodološki pristopi, SWOT, presečna raziskava, meritve kakovosti zraka UVOD. V zadnjih desetletjih je s strani mednarodne znanstvene skupnosti, okoljskih politik in sektorjev čedalje več pozornosti namenjene področju kakovosti notranjega zraka. Najverjetneje k temu prispeva sodoben način življenja zaradi katerega preživi človek do 90% svojega časa v zaprtih notranjih prostorih (npr. domovi, pisarne, šole, restavracije), kar je v povprečju skoraj 5-krat več v primerjavi s časom, ki ga preživi v zunanjem okolju. Temu primerno se, ob izpostavljenosti onesnaževalom v zunanjem zraku, veča izpostavljenost onesnaževalom v notranjem zraku. Še posebej ranljiva populacijska skupina so otroci, predvsem zaradi razlik v anatomiji, fiziologiji in zrelosti imunskega sistema. Dodatno k razlikam prispeva njihova večja telesna aktivnost v primerjavi z odraslimi, kar prek večje frekvence dihanja pomeni vdihavanje večjih volumnov (onesnaženega) zraka in čas, ki ga otroci preživijo v domačem oz. vzgojno-izobraževalnem okolju. Skladno s potrebami po oceni vpliva kakovosti notranjega zraka na zdravje otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Evropske unije (EU) in iz nje izhajajočih priporočil ter zakonskih podlag za izvedbo ustreznih ukrepov, se je Slovenija leta 2016 vključila v 3-letni mednarodni projekt InAirQ (angl. Transnational Adaptation Actions for Integrated Indoor Air Quality Management), sofinanciran s strani programa Interreg CENTRAL EUROPE (CE). Osnovni namen projekta je bil oceniti povezanost med boleznimi dihal, alergijami in opazovanimi onesnaževali (lahkohlapni ogljikovodiki, aldehidi, CO, CO2, NO2, O3, PM2,5, UFP, radon in prah) ter mikroklimatskimi parametri (temperature zraka, relativna vlaga zraka, izmenjava zraka pri različnih stopnjah prezračevanja) v notranjem zraku pri ranljivi populacijski skupini na območju CE. NAMEN. Predstaviti celovit metodološki pristop ocenjevanja vpliva onesnaženosti notranjega zraka na zdravje otrok. REZULTATI. V letu 2017-2018 smo izvedli presečno raziskavo tipa HIS (angl. Health Interview Survey) o povezanosti med boleznimi dihal, alergijami in opazovanimi onesnaževali (lahkohlapni ogljikovodiki, aldehidi, CO, CO2, NO2, O3, PM2.5, UFP, radon in prah) ter mikroklimatskimi parametri (temperature zraka, relativna vlaga zraka, izmenjava zraka pri različnih stopnjah prezračevanja) v notranjem zraku med otroci starimi 9 let, ki so bili vpisani v 3. razred OŠ v ljubljanski zdravstveni regiji. Z mednarodnim anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali starši in vsebino katerega smo pred implementacijo prilagodili slovenskemu prostoru, smo pridobili podatke za oceno zdravja in počutja otrok. Meritve kakovosti zraka v učilnicah in na lokaciji zunaj šole (temperatura in relativna vlaga, delci v zraku (PM2.5), CO2, aldehidi (formaldehid), VOC - hlapne organske spojine (benzen), NO2 in radon) smo izvajali vzporedno, in sicer 1 teden na vsaki šoli v obdobju kurilne sezone (13. 11. 2017 - 16. 3. 2018). Vse sodelujoče države so imele enoten protokol meritev (uporaba enakih merilnikov; enak način dela (izbira merilnih mest, način izvajanja meritev, ravnanje z vzorci in transport do laboratorija); analiza v istem certificiranem laboratoriju pri vodilnem projektnem partnerju v Budimpešti, kar je omogočilo skupno predstavitev rezultatov meritev vseh partnerjev in možnost njihove primerjave med partnerji. SWOT analiza je bila uporabljena kot celovito analitično orodje za analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti z vidika kakovosti zraka v izbranih OŠ. RAZPRAVA. Ocenjevanje vpliva onesnaženosti notranjega zraka na zdravje otrok predstavlja za strokovnjake javnega zdravja velik metodološki izziv, in sicer tako v fazi načrtovanja raziskave (izbor ciljne populacije, opredelitev vzorca, potencialni dejavniki tveganja, opazovani zdravstveni izidi, ocena izpostavljenosti, skrbna priprava vprašalnika) kot v fazi izvedbe (etične dileme - predvsem soglasje staršev, izpolnjevanje vprašalnika, analiza in interpretacija podatkov). SKLEP. Celoviti metodološki pristopi proučevanja vpliva notranjega zraka na zdravje otrok so izhodišče za pripravo z dokazi podprtih javnozdravstvenih aktivnosti na področju kakovosti notranjega zraka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. 18 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH LITERATURA. 1. Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 2. Andrade A, Dominski FH. Indoor air quality of environments used for physical exercise and sports practice: Systematic review. J Environ Manage 2018; 206: 577-86. 3. Boor BE, Spilak MP, Laverge J, et al. Human exposure to indoor air pollutants in sleep microenvironments: A literature review. Build Environ 2017; 125: 528–55. 4. Cincinelli A, Martellini T. Indoor Air Quality and Health. Int J Environ Res Public Health 2017; 25;14(11): 1286. 5. Du W, Li X, Chen Y et al. Household air pollution and personal exposure to air pollutants in rural China e A review. Environ Pollut 2018; 237: 625–38. 19 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.1 A COMPREHENSIVE METHODOLOGICAL APPROACH TO EVALUATE THE IMPACT OF INDOOR AIR ON HEALTH Dr. Andreja KUKEC1,2, Tanja CARLI1,2, Dr. Lijana ZALETEL-KRAGELJ1,2 1University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia, 2National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Keywords: methodological approaches, SWOT, cross-sectional study, air quality measurements INTRODUCTION. Indoor air quality has gained considerable attention from the international scientific community, environmental policies and sectors in recent decades. Due to the time-activity profiles of contemporary lifestyles, people spend up to 90% of their time indoors (eg homes, offices, schools, restaurants), hence on average almost 5 - times more than the time spend outdoors. Accordingly, along with the ambient air pollution exposure, the exposure to pollutants in indoor air is increasing. In particular, children are highly vulnerable to air hazards, mainly due to the differences in anatomy, physiology and maturity of the immune system. Additional differences compared to the adults exist due to their increased physical activity enabling, via higher respiratory rate, to inhale larger volumes of (polluted) air, and due to their considerable amount of time spend at home or at educational environment. In agreement with the needs for assessing the impact of indoor air quality on children's health in educational institutions across European Union (EU), and with the recommendations and legal basis for effective implementation of action plans, Slovenia in 2016 joined the partners of the 3-year international project InAirQ (Transnational Adaptation Actions for Integrated Indoor Air Quality Management), co-funded by Interreg CENTRAL EUROPE (CE). Projects aim was to assess the relationship between respiratory diseases, allergies and observed pollutants (volatile hydrocarbons, aldehydes, CO, CO2, NO2, O3, PM2.5, UFP, radon and dust), and microclimatic parameters (temperature, relative humidity, air exchange at different levels of ventilation) in indoor air among vulnerable population group across CE. AIM. To present a comprehensive methodology for assessing the impact of indoor air pollution on children's health. RESULTS. In 2017-2018, a cross-sectional HIS (Health Interview Survey) survey was conducted to study the relationship between respiratory diseases, allergies and observed pollutants (volatile hydrocarbons, aldehydes, CO, CO2, NO2, O3, PM2.5, UFP, radon and dust), and microclimatic parameters (temperature, relative humidity, air exchange at different levels of ventilation) in indoor air among 9 year old children, enrolled in primary schools in the Ljubljana Health Region. To assess the health and well-being of children, a Slovenian adaptation of the International questionnaire was used, and completed by the parents. To assess the air quality (temperature and relative humidity, airborne particles (PM2.5), CO2, aldehydes (formaldehyde), VOCs - volatile organic compounds (benzene), NO2 and radon) during the heating season (13. 11. 2017 - 16. 3. 2018), parallel measures were carried out in classrooms and out-of-school locations, 1 week at each school. A unified measurement protocol (the use of the same measurement devices; the same working principles (selection of measuring points, sample collection, handling and transportation); certified laboratory analysis, ensured by the leading project partner in Budapest), was provided to all of the participating countries, enabling to combine and to compare the measurement results between the partners. SWOT analysis was used as a comprehensive analytical tool to analyze the strengths, the weaknesses, the opportunities and the threats of air quality in the selected primary schools. DISCUSSION. Assessing the impact of indoor air pollution on children's health is a key methodological challenge for public health professionals throughout the entire research process, especially in the phase of study design (selection of target population, sample definition, potential risk factors, observed health outcomes, exposure assessment, questionnaire design) and conduction (ethical dilemmas - notably parental consent, completion of the questionnaires, data analysis). CONCLUSION. Comprehensive methodological approaches for assessing the impacts of indoor air pollution on children's health present the starting point for the preparation of evidence-based public health activities in the field of indoor air quality in educational institutions. 20 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH LITERATURE. 1. Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 2. Andrade A, Dominski FH. Indoor air quality of environments used for physical exercise and sports practice: Systematic review. J Environ Manage 2018; 206: 577-86. 3. Boor BE, Spilak MP, Laverge J, et al. Human exposure to indoor air pollutants in sleep microenvironments: A literature review. Build Environ 2017; 125: 528-55. 4. Cincinelli A, Martellini T. Indoor Air Quality and Health. Int J Environ Res Public Health 2017; 25;14(11): 1286. 5. Du W, Li X, Chen Y et al. Household air pollution and personal exposure to air pollutants in rural China - A review. Environ Pollut 2018; 237: 625-38. 21 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.2 PARAMETRI KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA IN NJIHOVI VPLIVI NA ZDRAVJE OTROK Dr. Anja JUTRAŽ1 , Dr. Andreja KUKEC1,2 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: arhitektura, javno zdravje, parametri kakovosti notranjega zraka, šolsko okolje, zdravje otrok UVOD. Kvalitetno šolsko okolje vpliva na različne dimenzije našega zdravja. Prispevek raziskuje povezanost med parametri kakovosti notranjega zraka in njihovimi vplivi na zdravje otrok. Na kakovost notranjega zraka vplivajo različni dejavniki: kakovost zunanjega zraka, obseg izmenjave zraka, viri onesnaževal v zraku v zaprtih prostorih (npr. število oseb v prostoru, pohištvo, gradbeni in prekrivni materiali itd.), vezna sposobnost notranjih površin, filtri. Zunanji viri onesnaževal zraka so: promet (npr. gostota prometa, bližina prometnih cest, parkirišč), elektrarne, drugi industrijski obrati, gradbena dela, odlagališča odpadkov, kmetijska dejavnost (npr. škropljenje pesticidov), divji požari. Notranji viri onesnaževal zraka v učilnicah so: gradbeni materiali (npr. stenska obloga, tla, zavese), pohištvo, izdelki za čiščenje / razkuževanje, prah, barve, topila, lepila in smole, fotokopirni stroji, črnila, biocidi, izdelki za osebno nego, ljudje ( izdihani zrak), hišni ljubljenčki, glodalci, žuželke, plesen (zaradi prekomerne prisotnosti vlage), sekundarni viri (npr. ozon reagira z VOC-i). NAMEN: Namen prispevka je oceniti povezanost med parametri kakovosti notranjega zraka in njihovimi vplivi na zdravje otrok. Cilj prispevka je prikazati javnozdravstveni in arhitekturni pomen načrtovanja kvalitetnih šolskih okolij tako za zaposlene kot tudi za uporabnike (otroke). METODE. Na podlagi pregleda literature smo pripravili izbor najpogostejših parametrov kakovosti notranjega zraka, ki lahko imajo vpliv na zdravje otrok: NO2, CO, O3, formaldehid, aldehidi (benzen, toluen itd.), VOCs, SVOCs, azbest, radon. REZULTATI IN RAZPRAVA. Parametri kakovosti notranjega zraka imajo najpogosteje naslednje vplive na zdravje (izbor): (1) NO2: povečana reaktivnost bronhijev, zmanjšano delovanje pljuč, povečana obolevnost dihal, oslabljeni imunski sistem, vnetje žrela, povečan alergijski učinek alergenov (npr. alergija na hrano), ekcem; (2) CO (odvisno od prisotne koncentracije v prostoru): glavobol, vrtoglavica, utrujenost, težko dihanje, slabost, bruhanje, razdražljivost, zaspanost, zmedenost, dezorientacija, izguba zavesti, koma, smrt; (3) O3: bolečine v prsih, kašelj, draženje grla, vnetje dihalnih poti, poškodba pljuč; (4) VOCs: draženje oči, nosu in grla, glavoboli, utrujenost, omotica, slabost, poškodbe jeter, ledvic in centralnega živčnega sistema, za nekatere organe se sumi ali je znano, da povzroča potencialno kancerogeni učinek; (5) formaldehid: draženje sluznice (solzenje, kihanje, boleče grlo, kašelj), draženje kože (izpuščaji, srbenje), alergeno, senzibilizirajoč učinek, sinusitis, glavobol, slabost, nespečnost itd. SKLEP. Raziskava je pokazala, da je pomembno kvalitetno načrtovanje šolskega okolja za zdravje otrok ter redno merjenje ter spremljanje parametrov kakovosti notranjega zraka. V prihodnosti je potrebno na podlagi z dokazi podprte ocene parametrov v šolskih okoljih načrtovati in izvesti javnozdravstvene in arhitekturne ukrepe, ki bodo pripomogli k izboljšanju počutja in zdravja uporabnikov (pri obstoječih šolskih stavbah). LITERATURA. • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 22 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 1.2 INDOOR AIR QUALITY PARAMETERS AND THEIR IMPACT ON CHILDREN'S HEALTH Dr. Anja JUTRAŽ1, Dr. Andreja KUKEC1,2 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: architecture, public health, indoor air quality parameters, school environment, child health INTRODUCTION. A quality school environment affects the various dimensions of our health. The paper explores the relationship between indoor air quality parameters and their effects on children's health. Indoor air quality is affected by various factors: outdoor air quality, extent of air exchange, sources of indoor air pollutants (eg. people, furniture, building- and covering materials etc.), the binding capacity of indoor surfaces, filters. Outdoor sources of air pollutants are: traffic (e.g. traffic density, proximity of busy roads, parking lots), power plants, other industrial plants, construction works, waste deposit sites, agricultural activity (e.g. spraying pesticides), wildfires. Indoor sources of air pollutants in classrooms are: building materials (e.g. wall covering, flooring, curtains), furniture, cleaning/disinfection products, dust, paints, solvents, glues and resins, photocopiers, inks, biocides, personal care products, people (exhaled air), pets, rodents, insects, mould (from moisture), secondary cources (e.g. ozone reacts with VOCs). AIM. The purpose of the paper is to assess the relationship between indoor air quality parameters and their effects on children's health. The main aim of the paper is to show the public health and architectural importance of planning quality school environments for both employees and users (children). METHODS. Based on the literature review, we have compiled a selection of the most common indoor air quality parameters that can affect children's health: NO2, CO, O3, formaldehyde, aldehydes (benzene, toluene etc.), VOCs, SVOCs, asbestos, radon. RESULTS AND DISCUSSSION. Indoor air quality parameters can have the following health effects (selection): (1) NO2: increased bronchial reactivity, reduced lung function, increased respiratory morbidity, reduced immunological protection, middle ear, nose-, ear-, pharynx inflammation, increases the allergenic effect of allergens (e.g. food allergy), eczema, increased blood coagulation in adults; (2) CO: Acute symptoms: headache, vertigo, tiredness, heavy breathing, nausea, vomiting, irritability, drowsiness, confusion, disorientation, loss of consciousness, coma, death; (3) O3: chest pain, coughing, throat irritation, airway inflammation, lung damage; (4) VOCs: eye, nose and throat irritation, headaches, fatigue, dizziness, nausea, damage to liver, kidney and central nervous system, some organics are suspected or known to cause cancer; (5) formaldehyde: mucous membrane irritation (lacrimation, sneezing, throatache, increased expectoration), inhibits ciliary activity, skin irritation (rash, itching), allergenic, sensitizing effect, sinusitis, headache, nausea, insomnia etc. CONCLUSION. The research has shown the importance of quality planning of the school environment for children's health and regular measurement of indoor air quality parameters. In the future, it is necessary to plan and implement public health and architectural measures that will help improve the well-being and health of users (with existing school buildings) on the basis of evidence-based assessment of parameters in school settings. LITERATURE. • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 23 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.3 PROBLEMATIKA ONESNAŽENOSTI ZUNANJEGA ZRAKA V SLOVENIJI Dr. Janja TURŠIČ1, Dr. Rahela ŽABKAR1 1 , Agencija Republike Slovenije za okolje, ARSO, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, onesnaževalo, onesnaženost zunanjega zraka, delci PM2,5 in PM10 UVOD. Na kakovost zraka v notranjih prostorih poleg dejavnikov, ki se nanašajo na aktivnosti v notranjih prostorih in prezračevanje, vpliva tudi kakovost zunanjega zraka. Nivoji nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku se precej dobro odražajo v notranjih prostorih (npr. delci PM2,5), pri drugih (npr. O3) pa povezava ni izrazita. NAMEN. Onesnaženost zunanjega zraka je v Sloveniji pereča problematika, saj se soočamo s čezmernimi ravnmi delcev PM10 v hladni polovici leta in ter visokimi koncentracijami ozona v poletnih mesecih. Povišane ravni delcev so posledica lokalnih izpustov in meteoroloških pogojev, problematika ozona pa ima izrazit regionalni značaj z vplivom čezmejnega transporta. METODE. Z vidika zagotavljanja skladnosti je v primeru delcev PM10 najbolj problematično število preseganj dnevne mejne vrednosti. Do visokih ravni delcev prihaja praviloma v hladni polovici leta. Takrat se visokim izpustom zaradi uporabe lesne biomase v zastarelih kurilnih napravah pridružijo še neugodne meteorološke razmere z izrazitimi temperaturnimi inverzijami v nižinah celinske Slovenije. Na posameznih merilnih mestih v celinski Sloveniji je preseženo dopustno število preseganj. V zadnjem obdobju se kot najbolj problematični lokaciji izkazujeta Zagorje ob Savi in Celje. Nižje ravni delcev beležimo na Primorskem, v celinski Sloveniji pa je izjema Velenje, kjer so praktično vsi prebivalci priključeni na daljinski sistem ogrevanja. Število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo v posameznem koledarskem letu je zelo odvisno od meteoroloških pogojev v posamezni zimi. REZULTATI IN RAZPRAVA. Onesnaženost z ozonom je najbolj problematična na Primorskem in v krajih z višjo nadmorsko višino, kjer poleti občasno prihaja tudi do preseganj opozorilne urne vrednosti. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8-urne koncentracije je preseženo praktično na vseh merilnih mrestih. Izjema so le lokacije pod neposrednim vplivom prometa. Tudi v primeru ozona so razlike med posameznimi leti odvisne predvsem od meteoroloških pogojev. SKLEP. Ostala onesnaževala z vidika doseganja standardov niso problematična. Na nekaterih merilnih mestih se pojavljajo nekoliko povišani nivoji delcev PM2,5, NO2 in benzo(a)pirena, vendar pa ravni niso višje od predpisanih standardov. 24 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 1.3 THE PROBLEMS OF OUTDOOR AIR POLLUTION IN SLOVENIA Dr. Janja TURŠIČ1, Dr. Rahela ŽABKAR1 1 , Environmental Agency of the Republic of Slovenia, ARSO, Ljubljana, Slovenia Keywords: ambient air, pollutants, ambient air pollution, PM2,5 and PM10 particles INTRODUCTION. Besides activities inside buildings and air conditioning, indoor air quality is also influenced by ambient air. Levels of some pollutants inside buildings (e.g. PM2,5 particles) reflect ambient levels, while for others (e.g. O3) the correlation is not significant. AIM. Ambient air pollution in Slovenia is an important issue because of exceeded levels of PM10 particles in cold part of year and ozone in summer months. Reasons for elevated levels of particles are local emissions and unfavourable meteorological conditions. Pollution with ozone is regional and connected to trans-boundary pollution. METHODS. Compliance with air quality standards is not attained for PM10 daily limit value. The allowed number of daily exceedances is exceeded at some urban monitoring sites. The most problematic locations in recent yeras are Zagorje ob Savi and Celje. High levels of particles are associated with the cold part of the year due to the widespread use of wood for domestic heating and unfavourable meteorological conditions in basins and valleys of continental part of Slovenia. Lower levels of particles are measured in Primorska region and in some towns in continental part with effective district heating. The number of days with exceeded daily limit value in particular year is significantly influenced by meteorological conditions in winter time. RESULTS AND DISCUSSSION. The highest ozone levels are measured in Primorska region and at the high altitude monitoring sites, where occasionally in summer information value is exceeded. The maximum daily eight-hour mean value is exceeded at almost all measuring sites. The variation of ozone levels between different years depends mainly on meteorological conditions in summer. CONCLUSION. Levels of other pollutants are below air quality standards. At some measuring sites slightly increased concentrations of PM2,5, NO2 and benzo(a)pyrene are measured, but air quality standards are not exceeded. 25 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.4 ŠKODLJIVOST RADONA IN UKREPI Dr. Tomaž ŠUTEJ, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: radon, pljučni rak, prezračevanje, sanacija Radon in predvsem njegovi kratkotrajni radioaktivni potomci v zraku povzročajo največjo naravno sevalno obremenitev prebivalcev. Približno vsak deseti pljučni rak nastane zaradi škodljivih učinkov po vdihavanju radioaktivnih izotopov radona, polonija, svinca in bizmuta. Kljub vedno boljšemu razumevanju fizikalnih in kemičnih lastnosti atomov pa še vedno ne znamo dovolj natančno ovrednotiti bioloških učinkov in zdravstvenega tveganja zaradi kompleksnih dejavnikov okolja, predvsem kajenja in aerosolov. Tveganje je opredeljeno s sevalno obremenitvijo ali efektivno dozo (enota Sievert - Sv ali J/kg). Škoda za zdravje je ovrednotena še z ekonomskimi stroški. Zaključek je, da so ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti radonu, kot so redno prezračevanje prostorov, skrajšanje časa v njih ali gradbena sanacija objekta upravičeni tudi pri vsebnosti radona v zraku, znatno nižji od 1000 Bq/m3. UVOD. Naravni in žlahtni plin radon ter predvsem njegovi kratkotrajni radioaktivni potomci v zraku povzročajo največjo sevalno obremenitev prebivalcev. Škodljivi učinki radona in njegovih potomcev so bili prvim raziskovalcem znani že pred drugo svetovno vojno, vendar so se sistematične študije nadaljevale šele po njej predvsem zaradi povečane verjetnosti za pljučnega raka pri rudarjih. Po letu 1980 pa so izsledki raziskav vzbudili zanimanje širše javnosti (UNSCEAR Report 2006, Annex E; UNSCEAR Report 1982). Kljub vedno boljšemu razumevanju fizikalnih in kemičnih lastnosti atomov radona, polonija, svinca in bizmuta še vedno ne znamo dovolj natančno ovrednotiti biološkega tveganja za nastanek pljučnega raka zaradi kompleksnih dejavnikov okolja, predvsem kajenja in aerosolov. Tveganje zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju opredelimo s sevalno obremenitvijo ali efektivno dozo (enota Sievert - Sv ali J/kg). Pomembni vhodni veličini sta še čas izpostavljenosti (enota sekunda – s ali ura = 3600 s) in aktivnost ali število jedrskih razpadov v sekundi (enota Becquerel - Bq = s-1). Človek je v povprečju obremenjen z efektivno dozo nekaj mili-Sievertov letno. Od tega radon s potomci prispeva več kot polovico. To je v Sloveniji okrog 1,5 mSv/leto pri doznem faktorju 2,6 nSv/Bq, pretoku dihanja 0,8 m3/h v 7000 urah in povprečni vsebnosti radona 100 Bq/m3. Upoštevamo še povprečno ravnovesje 40% med radonovimi potomci in radonom v zraku - preračunano na energijo delcev alfa po razpadu vseh atomov. Dodaten biološki učinek na celice v pljučih imajo kemično aktivni delci ioniziranih radonovih potomcev, ki še niso vezani na aerosole v zraku. Posledica je, da so jamski vodniki zaradi majhne vsebnosti aerosolov v jami sevanju bolj izpostavljeni kot zunaj. Zato je zanje smiselno povečanje doznega faktorja na okrog 5 do 10 nSv/Bq in pretoka dihanja na 1,2 m3/h. Še bolj pomembno je, da kadilci tvegajo za smrt zaradi pljučnega raka okrog 25-krat več od nekadilcev (Darby in drugi, 2005). Zanje bi bilo smiselno povečati dozni faktor vsaj na 50 nSv/Bq. Delež odraslih kadilcev je okrog ena četrtina, nekadilcev pa tri četrtine odraslega prebivalstva. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP Publication 126, 2014) tega ne ločuje in zaradi kadilcev tudi za nekadilce povečuje povprečni dozni faktor na okrog 8 nSv/Bq. Na mednarodni ravni še vedno potekajo razprave o teh vrednostih. Slovenija je predvidela povečanje dozne obremenitve v četrtem členu Uredbe o nacionalnem radonskem programu (Ur.l. RS, št. 18/18), a je uveljavitev te spremembe preložila v leto 2021. Sprememba ima lahko pomembne ekonomske posledice za nekatere gospodarske družbe (rudnike, turistične jame), saj bi morali podvojiti število delavcev za omejeno delo v jamah. Lažje je meriti vsebnost radona v zraku (enota Bq/m3). Referenčna (opozorilna) raven povprečne letne vsebnosti radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih je znižana na 300 Bq/m3. To je v skladu z direktivo Sveta Evropske skupnosti o osnovnih standardih varstva pred ionizirajočimi sevanji (EU Council Directive 2013/59/Euratom). Pri preseganju te vrednosti so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje sevalne obremenjenosti, kot so prezračevanje prostorov, skrajšanje časa 26 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH v njih ali znižanje vsebnosti radona z učinkoviti gradbenimi posegi. Svetovna zdravstvena organizacija predlaga referenčno raven celo 100 Bq/m3 (WHO Handbook on Indoor Radon, 2009). Bivalnih ali delovnih prostorov s preseganjem 100 Bq/m3 je v Sloveniji vsaj tretjina. Okrog desetina prostorov presega 200 Bq/m3, dvajsetina pa 400 Bq/m3. Zato je potrebno celovito in strateško obravnavanje tega področja, ki poleg zdravstvenih vidikov upošteva tudi ekonomske, socialne, gradbene, okoljske in izobraževalne vidike. NAMEN. Obravnavati tudi ekonomski vidik in potrditi, da so ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti radonu, kot so redno prezračevanje prostorov, skrajšanje časa v njih ali gradbena sanacija delov objekta upravičeni tudi pri vsebnosti radona v zraku, znatno nižji od 1000 Bq/m3. METODE. Primerjati verjetnosti za pljučnega raka iz literature s sevalnimi obremenitvami, jih pretvoriti v ekonomsko škodo ali stroške ter dokazati upravičenost rednega prezračevanja in gradbenih posegov za znižanje povprečne vsebnosti radona v bivalnih ali delovnih prostorih. REZULTATI IN RAZPRAVA. Škodljivost radona za zdravje vključno s tveganjem za pljučnega raka, stroški zdravljenja in poslabšanje kakovosti življenja je ocenjena v razponu med 100 in 5000 evrov pri sevalni obremenitvi 1 mSv, kar je pri sedanji metodologiji izračuna efektivnih doz enakovredno izpostavljenosti povprečni letni vsebnosti radona okrog 70 Bq/m3. Pri vsebnosti radona 1000 Bq/m3 in času 2000 ur na delovnem mestu je efektivna doza za posameznika 6 mSv, kar je enakovredno zdravstveni škodi med 600 in 30.000 evri. Če svoje zdravje cenimo na 1000 €/mSv, se strošek sanacije okrog 5000 evrov povrne že po enem letu. Če je v prostoru več ljudi (na primer večje pisarne, delavnice, učilnice, igralnice), se strošek povrne že znatno prej. Pri vsebnosti radona 300 Bq/m3 v 7000 urah doma pa je efektivna doza okrog 4,5 mSv. Če vsebnost radona znižamo pod 100 Bq/m3, zmanjšamo zdravstveno škodo za okrog 3000 evrov letno. Strošek sanacije okrog 5000 evrov se povrne prej kot v dveh letih. Ti izračuni veljajo za nekadilce. Prenehanje kajenja tobaka je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja za nastanek pljučnega raka. SKLEP. Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti radonu, kot so redno prezračevanje prostorov, skrajšanje časa v njih ali učinkovita gradbena sanacija objekta, so upravičeni tudi pri vsebnosti radona v zraku, znatno nižji od 1000 Bq/m3. Opozorilna raven 300 Bq/m3 je sedaj optimalna vrednost za ukrepe, ki zmanjšajo verjetnost za nastanek pljučnega raka. LITERATURA. • UNSCEAR 2006 Report, Annex E: https://www.unscear.org/docs/publications/2006/UNSCEAR_2006_Annex-E-CORR.pdf • UNSCEAR 1982 Report: https://www.unscear.org/unscear/en/publications/1982.html • Darby et al., 2005: Radon in homes and risk of lung cancer: collaborative analysis of individual data from 13 European case-control studies. BMJ, 330(7485): 223-227. • ICRP Publication No. 126, 2014: https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/ANIB_43_3 • Uredba o nacionalnem radonskem programu (Ur.l. RS, št. 18/18): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7606 • EU Council Directive 2013/59/Euratom of 5 December 2013 laying down basic safety standards for protection against the dangers arising from exposure to ionising radiation: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:013:0001:0073:EN:PDF • WHO Handbook on Indoor Radon, 2009: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/44149/9789241547673_eng.pdf;jsessionid=1E253EBF7E2 F668055A29F58C608B0BB?sequence=1 27 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.4 RADON HEALTH RISK AND MITIGATION Dr. Tomaž ŠUTEJ, Slovenian Radiation Protection Administration, Ljubljana, Slovenia Keywords: radon, lung cancer, ventilation, mitigation Radon and its short-lived radioactive decay products in air induce the highest exposure of population to natural ionising radiation. Approximate one tenth of lung cancers are caused by inhalation and deposition of radioactive isotopes of polonium, lead and bismuth in lungs. Despite better knowledge of physical and chemical properties of individual atoms the biological effects and health risks are not evaluated enough exactly because of complex environmental factors, especially smoking and aerosols. Risk factor is determined with radon exposure or effective dose (unit Sievert - Sv or J/kg). This contribution deals with economical point of view also. It is concluded, that preventive measures to reduce radon exposure, such as regular ventilation, shortening of occupational time or mitigation of buildings, are justified at radon concentrations considerably lower than 1000 Bq/m3. INTRODUCTION. The largest proportion of population exposure to natural ionising radiation is induced by noble gas radon and above all by its short-lived radioactive decay products in air. Harmful effects or radon and its decay products have been known to some individual experts before the World War II. However, systematic studies were continuing after 1950 especially because of higher risk for lung cancer of miners. As late as 1980 the results of research roused interest of broader public (UNSCEAR Report 2006, Annex E; UNSCEAR Report 1982). Despite better knowledge of physical and chemical properties of radon, polonium, lead and bismuth the biological effects and health risks for lung cancer are not yet evaluated exactly enough because of complex environmental factors, especially smoking and aerosols. Biological risk of ionising radiation is determined with exposure or effective dose (unit Sievert - Sv or J/kg). Important physical quantities are also exposure time (unit second – s or hour = 3600 s) and activity (unit Becquerel - Bq = s-1). Human individuals are in average exposed to some milisieverts per year. Radon with its decay products contributes more than a half. This amounts to around 1.5 mSv per year in Slovenia. Input values are: dose conversion coefficient 2.6 nSv per Bq, breathing rate 0.8 m3 per hour in 7000 hours per year at average radon concentration 100 Bq/m3. Equilibrium factor between radon progenies and radon is supposed to be 0.4 (potential alpha energy). Additional biological effects in lungs are caused by chemically active ionised radon progenies, unattached to aerosols in air. The consequence is higher risk to get lung cancer for guides in tourist caves or other underground workers. Dose conversion coefficient between 5 and 10 nSv/Bq and breathing rate 1.2 m3 per hour are proposed. Special attention is needed for smokers. Their risk to get lung cancer is approximately 25-times higher than for non-smokers (Darby et al., 2005). Dose conversion coefficient should be increased above 50 nSv per Bq at least. Proportion of adult smokers is about one quarter of total adult population. International Commission on Radiological Protection (ICRP Publication 126, 2014) doesn't distinguish them from non-smokers. Therefore dose conversion factor is averaged to about 8 nSv/Bq. This is overestimated for non-smokers. On international level discussion about this is still going on. In Slovenia an increase of dose conversion coefficient is anticipated in the Article 4 of the Governmental Decree on the national radon programme (Off. Gazette, RS, 18/18). Implementation is suspended till 2021. Important economic consequences would be influenced to some employers (mines, tourist caves) by changing this coefficient. Number of underground workers should be doubled because of additional time limitations. Measurements of radon concentrations in air are performed easier. Reference level for annual average indoor radon concentrations in workplaces and domestic dwellings is set to 300 Bq/m3. This is in accordance to the European Union Council Directive laying down basic safety standards for protection against the dangers arising from exposure to ionising radiation (EU Council Directive 2013/59/Euratom). When this value is exceeded, additional measures are requested such as ventilation, shortening of occupational time or mitigation of buildings. World Health Organisation recommends 28 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH reference level such low as 100 Bq/m3 (WHO Handbook on Indoor Radon, 2009). It would make complications in Slovenia, because at least one third of dwelling or working places exceeds 100 Bq/m3. Approximately 10% of places exceed 200 Bq/m3 and 5% places exceed 400 Bq/m3, respectively. Therefore strategic and integrated national approach is necessary including health, economic, societal, construction, environmental and educational aspects. AIM. Economical aspects of health detriment due to radiation exposure should be included to decision making process. The goal is to prove that reducing of radon exposure such as regular ventilation, time shortening or remediation are justified at radon concentrations considerably below 1000 Bq/m3. METHOD. Comparison of lung cancer risks from literature with effective doses calculations due to radon exposure, perform cost-effectiveness analysis, and justify actions to reduce exposures with measures such as ventilation, time shortening or mitigation. RESULTS AND DISCUSSION. Health effects of radon including lung cancer risk, health care costs and quality of life reduction are estimated to be in a range between 100 and 5000 € at effective dose of 1 mSv. According to current methodology of dose calculations a value of 1 mSv is equivalent to 70 Bq/m3 of domestic radon concentration, averaged during 7000 hours in a year. At the concentration of 1000 Bq/m3 and exposure time of 2000 hours on workplace the effective dose for individual is 6 mSv. This is equivalent to cost within a range between 600 in 30.000 € because of additional health risk. If our health worth 1000 € per mSv, mitigation cost about 5000 € is reimbursed in less than one year. If more people are placed in one room (larger offices, workshops, classrooms, kindergartens - for example), the cost of mitigation is reimbursed comparatively much faster. At the exposure with 300 Bq/m3 in 7000 hours at home the effective dose amounts to about 4,5 mSv. If average radon concentration is reduced below 100 Bq/m3, health benefit increases for about 3000 € per year. Mitigation cost of about 5000 € against radon is reimbursed earlier than in two years. These calculations are valid for non-smokers only. Stop smoking of tobacco is the most efficient preventive measure to reduce risk against lung cancer. CONCLUSION. Measures to reduce radon exposure such as ventilation, time shortening or building mitigation are justified at initial radon concentrations significantly lower than 1000 Bq/m3. Reference level of 300 Bq/m3 is at present optimal value to reduce lung cancer risk. LITERATURE. • UNSCEAR 2006 Report, Annex E: https://www.unscear.org/docs/publications/2006/UNSCEAR_2006_Annex-E-CORR.pdf • UNSCEAR 1982 Report: https://www.unscear.org/unscear/en/publications/1982.html • Darby et al., 2005: Radon in homes and risk of lung cancer: collaborative analysis of individual data from 13 European case-control studies. BMJ, 330(7485): 223-227. • ICRP Publication No. 126, 2014: https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/ANIB_43_3 • Uredba o nacionalnem radonskem programu (Ur.l. RS, št. 18/18): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7606 • EU Council Directive 2013/59/Euratom of 5 December 2013 laying down basic safety standards for protection against the dangers arising from exposure to ionising radiation: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:013:0001:0073:EN:PDF • WHO Handbook on Indoor Radon, 2009: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/44149/9789241547673_eng.pdf;jsessionid=1E253EBF7E2 F668055A29F58C608B0BB?sequence=1 29 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.5 SKRB ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ŠOLSKIH OBJEKTIH Mag. Simona URŠIČ, NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: šola, krepitev zdravja, ureditev šolskih objektov UVOD. Na naše zdravje in počutje vplivajo številni dejavniki: genetski, demografski, socio-ekonomski, način življenja, delovno okolje. Pomembno vlogo odigrajo parametri fizičnega okolja (zrak, voda, tla, sevanja…). Pred negativnimi vplivi iz okolja želimo še posebej zaščititi otroke, saj so zaradi obdobja rasti in razvoja najbolj ranljivi. V razvitem svetu zaradi sodobnega načina življenja tudi otroci in mladostniki vedno več časa preživijo v zaprtih prostorih, ob delovnikih veliko v prostorih šole (v povprečju 6-8 ur). Ustrezno urejeni šolski objekti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga v njih lahko hkrati služijo kot vzgled za ureditev ugodnejših bivalnih pogojev v domačem okolju. NAMEN. Ustrezni materialno-tehnični pogoji predstavljajo temelj za varovanje in krepitev zdravja v šolskem objektu. METODE. Pregled nekaterih osnovnih pogojev za ohranjanje zdravja otrok v šoli. Izbor temelji na: • Izkušnjah in informacijah pridobljenih pri izvajanju pregledov šolskih objektov; • Raziskavah, ki so potekale v šolah (npr. projekt InAirQ); • Podanih mnenjih, nasvetih šolam glede izvedbe in opreme objektov (v preteklosti IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo, danes NIJZ); • Kazalnikih zdravja in ostalih podatkih o nekaterih zdravstvenih stanjih, pogostejših pri otrocih in mladostnikih ter njihovih poznanih dejavnikih tveganja. REZULTATI IN RAZPRAVA. Za ohranitev in krepitev zdravja otrok in mladostnikov je nujen celosten pristop: • Predstavitev in spodbujanje življenjskega sloga, ki ohranja in krepi zdravje, v šolskem okolju, njegov prenos v domače okolje in vključitev v svoj lasten življenjski slog. • Zagotavljanje primernih materialno-tehničnih pogojev v objektu šole in v njegovi okolici. Na razvoj bolezenskega stanja seveda vplivajo različni faktorji. Prikazana je povezava nekaterih bolezenskih stanj z osnovnimi pogoji, ukrepi za zmanjšanje tveganja za njihov razvoj: Debelost: Pri populaciji otrok s prekomerno telesno težo in debelostjo pričakujemo slabše zdravje in pričakovano življenjsko dobo. - Spodbujanje zdravega načina prehranjevanja in aktivnega življenjskega sloga pri vsem prebivalstvu začenši pri najmanjših. Nalezljive bolezni: Obolevanje in odsotnost zaradi prebolevanja nalezljivih bolezni (npr. predvsem kapljične nalezljive bolezni v hladnem delu leta, izbruh črevesnih nalezljivih bolezni…). – Izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja povzročiteljev nalezljivih bolezni. Zdravstvene težave povezane s prisotnostjo ostalih agensov: Pojav alergij, legioneloz, okužb s plesnimi itd., kot možna posledica prisotnosti agensov živalskega, rastlinskega izvora, kemikalij, razraščanja bakterij, plesni v prostorih šole. - Preprečevanje razraščanja škodljivih mikroorganizmov, odstranjevanje alergenov. Nekatera obolenja dihal: Pojav bronhitisa, astme; na njihov razvoj vpliva tudi slaba kakovost zunanjega ali/in notranjega zraka (zlasti prisotnost vlage in plesni v objektu ter alergeni iz notranjosti ali okolice objekta). – Preprečevanje izpostavljenosti zraku slabe kakovosti in ustvarjanje pogojev za vzdrževanje ustrezne kakovosti zraka v notranjih prostorih. Kožni rak in maligni melanom: Izpostavljenost sončnemu UV sevanju dokazano poveča tveganje za nastanek kožnega raka (tudi malignega melanoma), še zlasti, če smo mu prekomerno izpostavljeni v otroški dobi. - Preprečevanje prekomernega izpostavljanja sončnemu UV sevanju (osveščanje in dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov v praksi). 30 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Poškodbe: Nastanek poškodb (poškodbe so zlasti posledice padcev), odsotnost od pouka, možnost trajnih posledic. - Zagotavljanje varnega okolja v prostorih šole in okolici, osveščanje. Okvare vida: Okvare vida (zlasti kratkovidnost). - Ustvarjanje pogojev za ohranjanje dobrega vida; redno vzpodbujanje kratkih odmorov za sprostitev oči. Okvare sluha ter druge posledice izpostavljenosti hrupu: Prisotnost hrupa v šolskem okolju vpliva na učenje, sodelovanje, počutje in zdravje učencev in učiteljev, zmanjšuje možnost koncentracije. - Zmanjševanje hrupa s tehničnimi ukrepi (izbira lokacije, protihrupne ograje, izbira manj hrupnih naprav v šoli itd.) ter po potrebi dopolnjeno z organizacijskimi in pedagoškimi ukrepi. SKLEP. Za krepitev in varovanje zdravja učencev v šolskem okolju je poleg optimalnega fizičnega okolja v objektu in okolici potrebno starostni stopnji primerno predstaviti aktivnosti in ukrepe, s katerimi ohranjamo in krepimo zdravje ter spodbujati njihovo izvajanje. Postanejo naj del življenjskega sloga otrok in mladostnikov ter njihovih družin. LITERATURA. • Vlada RS: Strategija za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2012. Pridobljeno s spletne strani 22.8.2018: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/strategija_zdr avje_otrok_040212.pdf • Akcijski načrt za okolje in zdravje, Ljubljana 2015. Pridobljeno s spletne strani 22.8.2019: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/_akcijski_nacr t_strategija_okolje_in_otroci_090715_.pdf • S. Jeram, Hrup in zdravje v osnovnih šolah in predstavitev rezultatov ankete. Pridobljeno s spletne strani 17.1.2018: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup. • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ): https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 31 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.5 CHILD AND ADOLESCENT HEALTH PROTECTION AND PROMOTION IN SCHOOL FACILITIES Mag. Simona URŠIČ, NIJZ, National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Keywords: healthy school environment, primary schools, public health INTRODUCTION. Many factors affect our health and well-being: genetic, demographic, socio-economic, lifestyle, working environment. The parameters of the physical environment (air, water, soil, radiation, etc.) play an important role. Especially we want to protect children from the adverse environmental impacts, as they are most vulnerable due to their growth and development. Due to the modern way of life children and adolescents in the developed world spend more and more time indoors and on working days a lot of time (on average 6-8 hours) in school facilities. Appropriately organized school facilities which promote healthy lifestyles can also serve as a model for arranging more favorable living conditions in the home environment. AIM. Appropriate material-technical conditions form the basis for the health protection and promotion in a school facility. METHODS. An overview of some basic conditions for maintaining children's health at school. The selection is based on: • Experience and information gained from conducting school facility inspections; • School-based research (e.g. InAirQ project); • Opinions and advice given to schools on the implementation and equipment of facilities (in the past by IVZ and regional Institutes of Health, today by NIJZ); • Health indicators and other data on certain health conditions more common in children and adolescents and their known risk factors. RESULTS AND DISCUSSION. In order to maintain and promote childrens and adolescents health, a holistic approach is necessary: • Presenting and promoting a healthy lifestyle in the school environment and transferring it to the home environment and incorporating it into childrens own lifestyle. • Ensuring adequate material-technical conditions in and around the school facilities. Some medical disorders and basic conditions and measures to reduce the risk of their development: Obesity: We expect poorer health and lower life expectancy in a population of overweight and obese children. – Promotion of healthy eating habits and active lifestyles in the general population, starting with the youngest. Communicable diseases: Incidence of and absence due to infectious diseases (e.g. mainly droplet-borne infectious diseases in the cold part of the year, outbreaks of gastro-intestinal infections…). - Implement measures to prevent the spread of infectious agents. Health problems associated with the presence of other agents: The occurrence of allergies, legionellosis, mold infections, etc., as a possible consequence of the presence of agents of animal, plant origin, chemicals, bacterial overgrowth, mold on the premises of the school. - Prevention of harmful microorganisms overgrowth, removal of allergens. Some respiratory disorders: Occurrence of bronchitis, asthma; their development is also affected by poor ambient or / and indoor air quality (especially the presence of moisture and mold in the building and allergens from inside or outside the building). - Prevent exposure to poor air quality and create conditions for maintaining adequate indoor air quality. Skin cancer and malignant melanoma: Exposure to solar UV radiation has been shown to increase the risk of skin cancer (including malignant melanoma), especially when overexposed in childhood. - Prevention of overexposure to solar UV radiation (awareness-raising and consistent implementation of safety measures in practice). 32 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Injuries: Occurrence of injuries (injuries are especially the consequences of falls), absence from classes, possibility of permanent consequences. - Ensuring a safe environment in the school premises and surroundings, raising awareness. Visual impairment: Visual impairment (especially myopia). - Creating conditions for maintaining good vision; regularly taking short breaks to relax your eyes. Hearing impairments and other consequences of exposure to noise: The presence of noise in the school environment affects the learning, participation, well-being and health of students and teachers, reducing the ability to concentrate. - Noise reduction through technical measures (location selection, noise barriers, selection of less noisy devices at school, etc.) and supplemented by organizational and pedagogical measures, where appropriate. CONCLUSION. In order to promote and protect the health of pupils in the school environment, in addition to the optimal physical environment in the facility and surroundings, it is necessary to present (to the age appropriate) activities and measures to maintain and promote health and encourage their implementation. They should become part of the lifestyle of children and adolescents and their families. LITERATURE. • Vlada RS: Strategija za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2012. Pridobljeno s spletne strani 22.8.2018: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/strategija_zdr avje_otrok_040212.pdf • Akcijski načrt za okolje in zdravje, Ljubljana 2015. Pridobljeno s spletne strani 22.8.2019: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/_akcijski_nacr t_strategija_okolje_in_otroci_090715_.pdf • S. Jeram, Hrup in zdravje v osnovnih šolah in predstavitev rezultatov ankete. Pridobljeno s spletne strani 17.1.2018: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup. • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ): https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 33 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.6 OGLJIKOV DIOKSID (CO2) – INDIKATOR KAKOVOSTI ZRAKA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH: STANJE V SLOVENIJI An GALIČIČ, Natalija KRANJEC, Dr. Ivan ERŽEN, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: ogljikov dioksid, kakovost notranjega zraka, vzgojno-izobraževalne ustanove, počutje, zdravje UVOD. Otroci so glede vplivov onesnažil v zraku na zdravje obravnavani kot občutljivejša populacijska skupina (1,2). Prekomerno onesnažen zrak negativno vpliva na zdravje ljudi, saj poviša obolevnost in umrljivost (3). Pri otrocih se zaradi še razvijajočega imunskega sistema poveča možnost nastanka alergijske reakcije (4). Prekomerno onesnažen zrak v učilnicah je povezan tudi z neželenimi vplivi na produktivnost in uspešnost (4-8) ter absentizem učencev (9-11). Večina raziskav, katerih namen je bila opredelitev izpostavljenosti onesnaženemu zraku v šolah, je bila osredotočena na merjenje koncentracij ogljikovega dioksida (CO2). CO2 se, kljub temu da ga Svetovna zdravstvena organizacija ne opredeljuje kot onesnažilo (12), uporablja kot indikator kakovosti zraka v prostoru, zlasti za plinasta onesnažila, saj visoke vrednosti CO2 kažejo na slabo prezračevanje prostora in posledično kopičenje onesnažil v prostoru (13,14). Visoke vsebnosti CO2 pa so povezane z utrujenostjo, motnjami zbranosti in pozornosti ter glavoboli (15). NAMEN. Namen prispevka je pregled raziskav, ki so spremljale vrednosti CO2 v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, jih vrednotiti in primerjati s stanjem v drugih evropskih državah. METODE. V prvem koraku smo izvedli pregled literature obravnavane problematike za slovenski in evropski prostor. V drugem koraku smo vrednosti CO2, ki so bile ugotovljene v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vrednotili z nacionalno zakonodajo in priporočeno vrednostjo iz znanstvenih prispevkov. V tretjem koraku smo primerjali vrednosti CO2 slovenskih z evropskimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. REZULTATI IN RAZPRAVA. V zadnjih letih so bile v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah izvedene tri raziskave, v sklopu katerih so izvajali meritve vrednosti CO2 (16-18). Raziskava Pirc (16) (2 vrtca – montažno in klasično grajen vrtec, pomlad 2013) je pokazala, da je bila najnižja povprečna dopoldanska vrednost CO2 za klasični vrtec 1600 ppm, za montažni vrtec pa 600 ppm, med tem ko je najvišja povprečna dopoldanska vrednost CO2 za klasično grajen vrtec znašala 2700 ppm in montažni vrtec 2400 ppm. Povprečna vrednost CO2 vseh igralnic v raziskavi Pajek (17) (24 igralnic iz 18 vrtcev MO Ljubljana, pomlad 2013) je znašala 1460 ppm, najnižja povprečna vrednost CO2 za posamezno igralnico v enem dopoldnevu je znašala 628 ppm, najvišja pa 2584 ppm. Povprečne tedenske vrednosti CO2 za učilnice v raziskavi InAirQ (18) (12 učilnic različnih OŠ, ogrevalna sezona 2017/18) so znašale od 887 ppm do 1826 ppm. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (19) za CO2 predpisuje dopustno vrednost 3000 mg/m3 (=1667 ppm). Rezultati raziskave Pirc (16) kažejo, da najnižje povprečne vrednosti niso presegale zakonske dopustne vrednosti, medtem ko je bila ta vrednost presežena v eni tretjini igralnic (8 od 24) v raziskavi Pajek (17) in v 1 od 12 učilnic v raziskavi InAirQ (18). Priporočena vrednost CO2 za dolgotrajno izpostavljenost po priporočilih znanstvenih prispevkov (14,20), ki je določena na podlagi bistveno zmanjšane sposobnosti pomnjenja in zmanjšanje produktivnosti, znaša 1000 ppm ter je tako nižja od dopustne vrednosti nacionalne zakonodaje. V raziskavi Pirc (16) priporočena vrednost ni bila presežena le v primeru najnižje povprečne vrednosti za igralnico v montažnem vrtcu. V raziskavi Pajek (17) je bila priporočena vrednost presežena v 83 % igralnicah (20 od 24), ravno tako je bila ta vrednost presežena v 83 % učilnicah (10 od 12) v raziskavi InAirQ (18). Presežena priporočena vrednost je bila poleg Slovenije ugotovljena tudi v učilnicah v različnih delih Evrope: v Skandinaviji (21), Nemčiji (22), Italiji (23), Srbiji (24) in Grčiji (25). Rezultati vseevropske raziskave s 300 vključenimi osnovnimi šolami so pokazali povprečno vrednost CO2 1433 ppm (min. 269 ppm, max. 4960 ppm) (26). 34 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH SKLEP. Rezultati raziskav kažejo potrebo po izboljšanju kakovosti zraka v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in sprejemu učinkovitih ukrepov za doseganje le-tega. Glede na podnebne značilnosti Slovenije učinkovit ukrep lahko predstavlja naravno prezračevanje, katerega bi bilo potrebno natančneje ovrednotiti in optimizirati. LITERATURA. 1. Dunnill MS. Quantitative methods in the study of pulmonary pathology. Thorax 1962; 17: 320–8. 2. Selgrade MK, Plopper CG, Gilmour MI, Conolly RB, Foos BS. Assessing the health effects and risks associated with children's inhalation exposures—asthma and allergy. J Toxicol Environ Health A 2008; 71: 196–207. 3. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. 4. Bakó-Biró Z, Clements-Croome DJ, Kochhar N, Awbi HB, Williams MJ. Ventilation rates in schools and pupils' performance. Build Environ 2012; 48: 215–23. 5. Wargocki P, Wyon D. The effects of moderately raised classroom temperatures and classroom ventilation rate on the performance of schoolwork by children. HVAC&R Res 2007a; 13: 193–220. 6. Wargocki P, Wyon D. The effects of outdoor air supply rate and supply air filter condition in classrooms on the performance of schoolwork by children. HVAC&R Res 2007b; 13: 165–91. 7. Haverinen-Shaughnessy U, Moschandreas DJ, Shaughnessy RJ. Association between substandard classroom ventilation rates and students' academic achievement. Indoor Air 2011; 21(2): 121–31. 8. Petersen S, Jensen K, Pedersen A, Rasmussen H. The effect of increased classroom ventilation rate indicated by reduced CO2 concentration on the performance of schoolwork by children. Indoor Air 2016; 26(3): 366–79. 9. Shendell D, Prill R, Fisk W, Apte M, Blake D, Faulkner D. Associations between classroom CO2 concentrations and student attendance in Washington and Idaho. Indoor Air 2004; 14: 333–41. 10. Simons E, Hwang S, Fitzgerald EF, Kielb C, Lin S. The impact of school building conditions on student absenteeism in upstate New York, Am J Public Health 2010; 100: 1679–86. 11. Mendell MJ, Eliseeva EA, Davies MM, Spears M, Lobscheid A, Fisk WJ Apte MG. Association of classroom ventilation with reduced illness absence: a prospective study in California elementary schools. Indoor Air 2013; 23: 515–28. 12. Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 13. Chatzidiakou L, Mumovic D, Summerfield A. Is CO2 a good proxy for indoor air quality in classrooms? Part 1: the interrelationships between thermal conditions, CO2 levels, ventilation rates and selected indoor pollutants. Build Serv Eng Res Technol 2015; 36: 129–61. 14. Salthammer T, Uhde E, Schripp T, Schieweck A, Morawska L, Mazaheri M, et al. Children's well-being at schools: Impact of climatic conditions and air pollution. Environ Int 2016; 94: 196–210. 15. Wisconsin department of health services. Carbon Dioxide. 2018. https://www.dhs.wisconsin.gov/chemical/carbondioxide.htm (24. 08. 2019). 16. Pirc J. Study of indoor air quality in prefabricated and classically built kindergarten. Graduation thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 2014. 17. Pajek L. Integral evaluation of playroom comfort in children day care centers. Master of science thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 2015. 35 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 18. Kukec A, Uršič S. Rezultati meritev merjenja kakovosti zraka v okviru projekta. Delavnica v sklopu projekta Interreg CE InAirQ Kakovost zraka v notranjih prostorih, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, 18. 10. 2018. 19. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1 in 61/17 – GZ). 20. Satish U, Mendell MJ, Shekhar K, Hotchi T, Sullivan D, Streufert S, Fisk WJ. Is CO2 an Indoor Pollutant? Direct Effects of Low-to-Moderate CO2 concentrations on human decision-making performance. Environ Health Perspect 2012; 120(12): 1671–7. 21. Wyon D, Wargocki P, Toftum J and Clausen G. Classroom ventilation must be improved for better health and learning. REHVA journal 2010; 3: 12–6. 22. Fromme H, Heitmann D, Dietrich S, Schierl R, Korner W, Kiranoglu M, Zapf A, Twardella D. Air quality in schools — classroom levels of carbon dioxide (CO2), volatile organic compounds (VOC), aldehydes, endotoxins and cat allergen. Gesundheitswesen 2008; 70: 88–97. 23. Stabile L, Dell’Isola M, Frattolillo A, Massimo A, Russia A. Effect of natural ventilation and manual airing on indoor air quality in naturally ventilated Italian classrooms. Building and Environment 2016; 98: 180–9. 24. Turanjanin V, Vutiaevic B, Jovanovic M, La Mirkov N, Lazovic I. Indoor CO2 measurements in Serbian schools and ventilation rate calculation. Energy 2014; 77: 290–6. 25. Dorizas PV, Assimakopoulos MN, Helmis C, Santamouris M. An integrated study of the ventilation rate, the exposure and the indoor air quality in naturally ventilated classrooms in the Mediterranean region during spring. Sci Total Environ 2015; 502: 557–70. 26. European Commission (EC). SINPHONIE – Schools Indoor Pollution and Health Observatory Network in Europe, Final Report. European Commission, Directorate General for Health and Consumers, 2014. 36 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 1.6 CARBON DIOXIDE (CO2) – INDICATOR OF AIR QUALITY IN EDUCATIONAL INSTITUTIONS: THE STATE IN SLOVENIA An GALIČIČ, Natalija KRANJEC, Dr. Ivan ERŽEN, National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Keywords: carbon dioxide, indoor air quality, educational institutions, well-being, health INTRODUCTION. Children are considered as a susceptible population group to the health effect of air pollution (1,2). Excessive air pollution has a negative impact on health, with increased morbidity and mortality (3). Due to still developing immune system, children are at higher risk for the development of allergic reactions (4). Excessive air pollution in classrooms is associated with decreased cognitive functions (4-8) and absenteeism among students (9-11). Most of the studies on air pollution exposure assessment in schools focused on measurements of carbon dioxide (CO2). Even though World Health Organization (WHO) does not consider CO2 as an air pollutant (12), it is considered as an indicator of indoor air quality, particularly for the gaseous pollutants, as increased levels of CO2 indicate poor ventilation and consequently concentration of pollutants indoors (13,14). High CO2 levels are associated with fatigue, decreased cognitive functions and headache (15). AIM. Aim of this article is to review studies, which measured values of CO2 levels in Slovenian educational institutions, to evaluate them and compare them with the situation in other European studies. METHOD. In the first step, we implemented a literature review of the topic discussed for the Slovenian and for European area. In the second step, we evaluated CO2 values as measured in the Slovenian educational institutions with the national legislation and recommended levels from scientific literature. In the third step, we compared Slovenian CO2 values with values in other European educational facilities. RESULTS AND DISCUSSION. In the recent years in the Slovenian educational institutions, three studies with measurements of CO2 were implemented (16-18). Pirc (16) (2 kindergartens – prefabricated and classically built kindergartens, spring 2013) observed the lowest average morning values of CO2 for classically built kindergarten with 1600 ppm, and 600 ppm for prefabricated kindergarten and the highest average morning values for classically built kindergarten 2700 ppm and for refabricated kindergarten 2400 ppm. Average CO2 value in all playrooms in study Pajek (17) (24 playrooms from 18 kindergartens in Municipality of Ljubljana, spring 2013) was 1460 ppm, the lowest average value of CO2 for each individual playroom on single morning was 628 ppm and the highest average 2584ppm. Average weekly values in the classrooms in the study InAirQ (18) (12 classrooms of different primary schools, heating season 2017/18) were from 887 ppm to 1826 ppm. Rules on the ventilation and air-conditioning of buildings (19) for CO2 enact admissible values of 3000 mg/m3 (=1667 ppm). Results from the study Pirc (16) show, that the lowest average values did not exceed permissible legal values, while these values were exceeded in on third of playrooms (8 out of 24) in the study Pajek (17) and in one out of 12 classrooms in the study InAirQ (18). Recommended CO2 value for the long-term exposure under recommendations from scientific literature (14,20), based on the adverse cognitive effects, is 1000 ppm and is as such lower than the permissible legal value. In the study Pirc (16) recommended value was not exceeded only in the case of the lowest average value for the playroom in the prefabricated kindergarten. In the study Pajek (17) recommended value was exceeded in 83 % of playrooms (20 out of 24), as well as in 83 % of classrooms (10 out of 129 in the study InAirQ (18). Exceeded recommended value was also observed in the classrooms in the different parts of Europe: in Scandinavia (21), Germany (22), Italy (23), Serbia (24) and Greece (25). The results of all European study with 300 primary schools showed an average CO2 value of 1433 ppm (min. 269 ppm, max. 4960 ppm) (26). CONCLUSION. Results from the evaluated studies show a need for the improvement of air quality in the Slovenian educational institutions and acknowledgment of adequate abatement measures. Concerning the Slovenian climate 37 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT characteristics adequate abatement measure could be natural ventilation, which should be adequately evaluated and optimized. LITERATURE. 1. Dunnill MS. Quantitative methods in the study of pulmonary pathology. Thorax 1962; 17: 320–8. 2. Selgrade MK, Plopper CG, Gilmour MI, Conolly RB, Foos BS. Assessing the health effects and risks associated with children's inhalation exposures—asthma and allergy. J Toxicol Environ Health A 2008; 71: 196–207. 3. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. 4. Bakó-Biró Z, Clements-Croome DJ, Kochhar N, Awbi HB, Williams MJ. Ventilation rates in schools and pupils' performance. Build Environ 2012; 48: 215–23. 5. Wargocki P, Wyon D. The effects of moderately raised classroom temperatures and classroom ventilation rate on the performance of schoolwork by children. HVAC&R Res 2007a; 13: 193–220. 6. Wargocki P, Wyon D. The effects of outdoor air supply rate and supply air filter condition in classrooms on the performance of schoolwork by children. HVAC&R Res 2007b; 13: 165–91. 7. Haverinen-Shaughnessy U, Moschandreas DJ, Shaughnessy RJ. Association between substandard classroom ventilation rates and students' academic achievement. Indoor Air 2011; 21(2): 121–31. 8. Petersen S, Jensen K, Pedersen A, Rasmussen H. The effect of increased classroom ventilation rate indicated by reduced CO2 concentration on the performance of schoolwork by children. Indoor Air 2016; 26(3): 366–79. 9. Shendell D, Prill R, Fisk W, Apte M, Blake D, Faulkner D. Associations between classroom CO2 concentrations and student attendance in Washington and Idaho. Indoor Air 2004; 14: 333–41. 10. Simons E, Hwang S, Fitzgerald EF, Kielb C, Lin S. The impact of school building conditions on student absenteeism in upstate New York, Am J Public Health 2010; 100: 1679–86. 11. Mendell MJ, Eliseeva EA, Davies MM, Spears M, Lobscheid A, Fisk WJ Apte MG. Association of classroom ventilation with reduced illness absence: a prospective study in California elementary schools. Indoor Air 2013; 23: 515–28. 12. Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 13. Chatzidiakou L, Mumovic D, Summerfield A. Is CO2 a good proxy for indoor air quality in classrooms? Part 1: the interrelationships between thermal conditions, CO2 levels, ventilation rates and selected indoor pollutants. Build Serv Eng Res Technol 2015; 36: 129–61. 14. Salthammer T, Uhde E, Schripp T, Schieweck A, Morawska L, Mazaheri M, et al. Children's well-being at schools: Impact of climatic conditions and air pollution. Environ Int 2016; 94: 196–210. 15. Wisconsin department of health services. Carbon Dioxide. 2018. https://www.dhs.wisconsin.gov/chemical/carbondioxide.htm (24. 08. 2019). 16. Pirc J. Study of indoor air quality in prefabricated and classically built kindergarten. Graduation thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 2014. 17. Pajek L. Integral evaluation of playroom comfort in children day care centers. Master of science thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 2015. 18. Kukec A, Uršič S. Rezultati meritev merjenja kakovosti zraka v okviru projekta. Delavnica v sklopu projekta Interreg CE InAirQ Kakovost zraka v notranjih prostorih, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, 18. 10. 2018. 38 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 19. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1 in 61/17 – GZ). 20. Satish U, Mendell MJ, Shekhar K, Hotchi T, Sullivan D, Streufert S, Fisk WJ. Is CO2 an Indoor Pollutant? Direct Effects of Low-to-Moderate CO2 concentrations on human decision-making performance. Environ Health Perspect 2012; 120(12): 1671–7. 21. Wyon D, Wargocki P, Toftum J and Clausen G. Classroom ventilation must be improved for better health and learning. REHVA journal 2010; 3: 12–6. 22. Fromme H, Heitmann D, Dietrich S, Schierl R, Korner W, Kiranoglu M, Zapf A, Twardella D. Air quality in schools — classroom levels of carbon dioxide (CO2), volatile organic compounds (VOC), aldehydes, endotoxins and cat allergen. Gesundheitswesen 2008; 70: 88–97. 23. Stabile L, Dell’Isola M, Frattolillo A, Massimo A, Russia A. Effect of natural ventilation and manual airing on indoor air quality in naturally ventilated Italian classrooms. Building and Environment 2016; 98: 180–9. 24. Turanjanin V, Vutiaevic B, Jovanovic M, La Mirkov N, Lazovic I. Indoor CO2 measurements in Serbian schools and ventilation rate calculation. Energy 2014; 77: 290–6. 25. Dorizas PV, Assimakopoulos MN, Helmis C, Santamouris M. An integrated study of the ventilation rate, the exposure and the indoor air quality in naturally ventilated classrooms in the Mediterranean region during spring. Sci Total Environ 2015; 502: 557–70. 26. European Commission (EC). SINPHONIE – Schools Indoor Pollution and Health Observatory Network in Europe, Final Report. European Commission, Directorate General for Health and Consumers, 2014. 39 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.7 PRISOTNOST MIKROORGANIZMOV, ČRNEGA OGLJIKA IN OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V NOTRANJEM ZRAKU V OPAZOVANIH VRTCIH Tanja REJC1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Dr. Karmen GODIČ TORKAR3, Dr. Mirko BIZJAK4, 1Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 3Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana, Slovenija, 4Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: kakovost notranjega zraka, mikroorganizmi v notranjem zraku, črni ogljik, ogljikov dioksid UVOD. Kakovost notranjega zraka pomembno vpliva na naše zdravje, saj zaradi sodobnega načina življenja preživimo veliko časa v zaprtih prostorih. Kakovost notranjega zraka je odvisna od prisotnosti kemičnih, bioloških ter fizikalnih dejavnikov. Z zrakom se v obliki bioaerosola prenašajo številni mikroorganizmi, ki lahko predstavljajo vir okužbe. Črni ogljik lahko, kot pomembno onesnaževalo ozračja, vpliva na klimatske spremembe v okolju. V bivalnih prostorih pa predstavlja dejavnik tveganja predvsem pri obolenjih dihalnega sistema ter kardiovaskularnih boleznih. Visoke koncentracije ogljikovega dioksida v notranjem zraku vplivajo na slabše počutje, zmanjšajo možnost koncentracije ter vplivajo na učno uspešnost učencev. NAMEN. Oceniti koncentracije mikroorganizmov, črnega ogljika in ogljikovega dioksida v notranjem in zunanjem zraku dveh vrtcev v Zasavju v vseh štirih letnih sezonah. METODE. Za mikrobiološke preiskave smo zrak, z aktivnim načinom vzorčenja, vzorčili trikrat v vsaki sezoni, v dopoldanskem in popoldanskem času. Istočasno z mikrobiološkimi meritvami, smo izmerili tudi koncentracije CO2. Meritve črnega ogljika v notranjem zraku smo izvedli enkrat v vsakem sezonskem obdobju, vsaka meritev je trajala od 5 do 7 dni, pri čemer smo vsaj eno uro merili tudi koncentracije v zunanjem zraku. Spremljali smo tudi temperaturo in relativno zračno vlago, število oseb v prostoru, način prezračevanja, strukturo, stanje, starost in druge značilnosti stavbe. REZULTATI IN RAZPRAVA. V notranjem, kot tudi v zunanjem zraku smo ugotovili značilne razlike v povprečnih koncentracijah posameznih vrst mikroorganizmov med sezonami. Povprečna koncentracija skupnega števila mikroorganizmov je bila, razen poleti, skozi celotno leto višja v notranjem zraku (skupno povprečje: 1408 cfu/m3) v primerjavi z zunanjim zrakom (skupno povprečje: 676 cfu/m3), kar je lahko posledica manj pogostega zračenja prostorov v hladnejših letnih časih ter višjega števila oseb v prostoru. Število in aktivnost oseb v prostoru, higiena prostora ter prisotnosti nalezljivih bolezni med osebami v prostorih lahko močno vplivajo na koncentracije določenih vrst mikroorganizmov v notranjem zraku. Koncentracije gliv so bile spomladi, poleti in jeseni od 1.3- do 1.5-krat višje v zunanjem zraku, medtem ko so bile koncentracije v zimskem času v notranjem in zunanjem zraku precej podobne, kar kaže, da v prostorih niso bili prisotni viri gliv, ki bi prispevali k višjim koncentracijam v notranjem zraku. V obeh vrtcih je bilo povprečno število gliv v notranjem zraku najvišje poleti, kar je lahko posledica ugodnejših pogojev za rast in prenašanje spor po zraku v primerjavi z ostalimi letnimi časi. Največkrat smo ugotovili prisotnost vrst rodov Cladosporium (v 84 %), Penicil ium (70 %) in Aspergil us (61 %), ki lahko prispevajo k nastanku sindroma bolnih stavb ter povzročajo številne alergijske in respiratorne težave. Povprečne koncentracije črnega ogljika v notranjem in zunanjem zraku so bile v obeh vrtcih najvišje v zimskem času (920 ng/m3), najnižje pa spomladi (608 ng/m3), k čemur pripomorejo geografske značilnosti pokrajine, visoka poraba lesne biomase za ogrevanje ter značilnosti ozračja v hladnejših mesecih (toplotna inverzija). Najnižje koncentracije črnega ogljika so bile v času vikendov in ponoči, kadar je manj izpustov delcev v ozračje zaradi ogrevanja in prometa. Najvišja povprečna koncentracija CO2 (1716 ppm) v notranjem zraku je bila spomladi, vendar se ni veliko razlikovala od povprečja izmerjenih koncentracij v zimskem času (1708 ppm). Najvišja izmerjena koncentracije CO2 je bila 2570 ppm. Razen treh izmerjenih koncentracij, so vse koncentracije presegale vrednost 1000 ppm, ki jo Ameriško društvo inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo (American Society of Heating, Refrigeration and Air Conditioning Engineers) priporoča kot najvišjo dovoljeno vrednost. 40 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH SKLEP. Določene parametre kakovosti notranjega zraka je zaradi pomanjkanja ustreznih zakonskih predpisov težko enotno spremljati in vrednotiti. Za zagotavljanje primerne kakovosti notranjega zraka moramo biti pozorni na ustrezno načrtovanje in gradnjo stavb, pravilno, redno in učinkovito prezračevanje prostorov ter na vzdrževanje ustrezne relativne zračne vlage in higiene prostorov. LITERATURA: • Bako-Biro ZS, Clements-Croome DJ, Kochhara N, Awbia HB, Williams MJ. 2011. Ventilation rates in school and pupils performance. Build Environ. 48:215–223. doi:10.1016/j.buildenv.2011.08.018. • Burge PS. 2004. Sick building syndrome. Occupat Environ Med. 61(2):185–190. doi:10.1136/oem.2003.008813. • Di Giulio M, Grande R, Campli E, Bartolomeo S, Cellini L. 2009. Indoor air quality in university environments.Environ Monit Assess. 170(1–4):509–517. doi:10.1007/s10661-009-1252-7. • Gorny RL. 2004. Filamentous microorganisms and their fragments in indoor air – a review. Ann Agric Environ. 11(2):185–197. • Haas D, Habib J, Luxner J, Galler H, Zarfel G, Schlacher R, Friedl H, Reinthaler FF. 2014. Comparison of background levels of culturable fungal spore concentrations in indoor and outdoor air in southeastern Austria. Atmos Environ. 98:640–647. doi:10.1016/j.atmosenv.2014.09.039. • Hayleeyesus SF, Manaye AM. 2014. Microbiological quality of indoor air in university libraries. Asian Pac J Trop Biomed. 4(1):312–317. doi:10.12980/APJTB.4.2014C807. • Hospodsky D, Qian J, Nazaroff WW, Yamamoto N, Bibby K, Rismani-Yazdi H, Peccia J. 2012. Human occupancy as a source of indoor airborne bacteria. PLoS One. 7(4):e34867. doi:10.1371/journal.pone.0034867. • Jaakola JJ, Miettinen P. 1995. Ventilation rate in office buildings and sick building syndrome. Occup Environ Med. 52(11):709–714. doi:10.1136/oem.52.11.709. • Kukec A, Zaletel-Kragelj L, Farkaš-Lainščak J, Eržen I, Herakovič A, Božnar MZ, Mlakar P, Grašič B, Zadnik V, 2014. Health geography in case of Zasavje: Linking of atmospheric air pollution and respiratory diseases data. Acta Geograph Sloven. 54(2): 345–362. doi:http://dx.doi.org/10.3986/AGS54208 • Prussin AJ, Marr L. 2015. Sources of airborne microorganisms in the built environment. Microbiome. 3(1):1–10. doi:10.1186/s40168-015-0144-z. • World Health Organisation. 2009. Guidelines for indoor air quality: dampness and mould. Copenhagen (Denmark):WHO Regional Office for Europe. accessed 2017 Apr 11 • Yassin M, Almouqatea S. 2010. Assessment of airborne bacteria and fungi in an indoor and outdoor environment. Int J Environ Sci Tech. 7(3):535–544. doi:10.1007/BF03326162. 41 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 1.7 PRESENCE OF MICROORGANISMS, BLACK CARBON AND CARBON DIOXIDE IN THE INDOOR AIR OF KINDERGARTENS Tanja REJC1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Dr. Karmen GODIČ TORKAR3, Dr. Mirko BIZJAK4, 1University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia, 2National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 3University of Ljubljana, Faculty of Health, Ljubljana, Slovenia, 4Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia, Keywords: indoor air quality, microorganisms in indoor air, black carbon, carbon dioxide INTRODUCTION. Nowadays, we spend most of our time in indoor environments, therefore the quality of indoor air plays an important role in maintaining the health and well-being. Indoor air quality depends on chemical, biological and physical pollutants. Several different pathogen microorganisms can be transmitted through the air in the form of bioaerosols. In indoor air can black carbon particles cause respiratory and cardiovascular system diseases, while in environment it also contributes to global warming. High concentration of carbon dioxide in indoor air can cause malaise, headaches, reduced ability to concentrate and can affect the academic achievement of pupils. AIM. The aim of our study was to quantify and evaluate the concentrations of microorganisms, CO2 and black carbon particles in indoor and outdoor air of two kindergartens in Zasavje during all four seasons. METHOD. Microbiological samples were taken three times in each season in the morning and afternoon with active air sampler. Simultaneously with microbiological sampling, concentrations of CO2 were measured. Sampling for black carbon particles in the air was performed once per season in each kindergarten, continuously for 5–7 days in indoor and approximately one hour a day in outdoor air. The air temperature and relative humidity was measured each time, the number of people in the rooms, ventilation and heating system features, structure, state, age and other characteristics of buildings were also recorded. RESULTS AND DISCUSSION. Concentrations of individual type of microorganisms in the air significant differed regarding to each season. The concentration of total number of microorganisms was higher indoors (total average: 1408 cfu/m3) compared to outdoors (total average: 676 cfu/m3) in all seasons except in the summer, which can be due to less- frequent ventilation of the rooms and higher human occupancy. Human occupancy and activity, room hygiene and the presence of certain infectious diseases amongst individuals in the rooms strongly shapes the microbiome of indoor air. Concentrations of fungi were in spring, summer and autumn 1.3 - 1.5 times higher outdoors compared to indoors, whereas the concentrations in indoor and outdoor air in winter were very similar. This indicates that there were no sources of fungi in playrooms which could contribute to higher concentrations in the indoor air. In both kindergartens, the average concentration of fungi in indoor air was the highest during summer, which may be the consequence of more favourable conditions for the growth and transmission of airborne spores compared to other seasons. Most common detected fungi were Cladosporium spp. in 84 %, Penicil ium spp. in 70 % and Aspergil us spp. in 61 % of the samples. These strains have been commonly reported by other researchers as contributors to sick building syndrome and cause of many allergy and respiratory problems. Average concentrations of black carbon in indoor and outdoor air were in both kindergartens the highest in winter (920 ng/m3) and the lowest in spring (608 ng/m3), geographical features of the landscape, use of biomass for heating and the atmospheres characteristics (thermal inversion) contribute to higher concentrations in colder months. The lowest concentrations of black carbon were found on weekends and at nights when there were fewer particulate emissions into the atmosphere due to heating and traffic. The highest average CO2 concentration (1716 ppm) in indoor air was in the spring, but it did not differ much from the average concentration measured in winter (1708 ppm). Maximum concentration of CO2 was 2570 ppm. Except for the three measured concentrations all other concentrations exceeded the limit of 1000 ppm, which is the maximum recommended concentration set by American Society of Heating, Refrigeration and Air Conditioning Engineers. 42 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH CONCLUSION. Due to the lack of appropriate legal regulations, certain indoor air quality parameters are difficult to monitor and evaluate uniformly. To ensure adequate indoor air quality in the rooms, buildings must be design and construct properly, ventilation of the rooms must be performed correctly, regularly and efficiently also relative humidity and hygiene of the rooms must be adequately maintained. LITERATURE: • Bako-Biro ZS, Clements-Croome DJ, Kochhara N, Awbia HB, Williams MJ. 2011. Ventilation rates in school and pupils performance. Build Environ. 48:215–223. doi:10.1016/j.buildenv.2011.08.018. • Burge PS. 2004. Sick building syndrome. Occupat Environ Med. 61(2):185–190. doi:10.1136/oem.2003.008813. • Di Giulio M, Grande R, Campli E, Bartolomeo S, Cellini L. 2009. Indoor air quality in university environments.Environ Monit Assess. 170(1–4):509–517. doi:10.1007/s10661-009-1252-7. • Gorny RL. 2004. Filamentous microorganisms and their fragments in indoor air – a review. Ann Agric Environ. 11(2):185–197. • Haas D, Habib J, Luxner J, Galler H, Zarfel G, Schlacher R, Friedl H, Reinthaler FF. 2014. Comparison of background levels of culturable fungal spore concentrations in indoor and outdoor air in southeastern Austria. Atmos Environ. 98:640–647. doi:10.1016/j.atmosenv.2014.09.039. • Hayleeyesus SF, Manaye AM. 2014. Microbiological quality of indoor air in university libraries. Asian Pac J Trop Biomed. 4(1):312–317. doi:10.12980/APJTB.4.2014C807. • Hospodsky D, Qian J, Nazaroff WW, Yamamoto N, Bibby K, Rismani-Yazdi H, Peccia J. 2012. Human occupancy as a source of indoor airborne bacteria. PLoS One. 7(4):e34867. doi:10.1371/journal.pone.0034867. • Jaakola JJ, Miettinen P. 1995. Ventilation rate in office buildings and sick building syndrome. Occup Environ Med. 52(11):709–714. doi:10.1136/oem.52.11.709. • Kukec A, Zaletel-Kragelj L, Farkaš-Lainščak J, Eržen I, Herakovič A, Božnar MZ, Mlakar P, Grašič B, Zadnik V, 2014. Health geography in case of Zasavje: Linking of atmospheric air pollution and respiratory diseases data. Acta Geograph Sloven. 54(2): 345–362. doi:http://dx.doi.org/10.3986/AGS54208 • Prussin AJ, Marr L. 2015. Sources of airborne microorganisms in the built environment. Microbiome. 3(1):1–10. doi:10.1186/s40168-015-0144-z. • World Health Organisation. 2009. Guidelines for indoor air quality: dampness and mould. Copenhagen (Denmark):WHO Regional Office for Europe. accessed 2017 Apr 11 • Yassin M, Almouqatea S. 2010. Assessment of airborne bacteria and fungi in an indoor and outdoor environment. Int J Environ Sci Tech. 7(3):535–544. doi:10.1007/BF03326162. 43 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT SKLOP 2: ARHITEKTURA / Section 2: Architecture 2.1 Anja Jutraž KAKO LAHKO USTVARIMO ZDRAVO ŠOLSKO OKOLJE? CELOSTNI PRISTOP K OBLIKOVANJU ŠOLSKIH PROSTOROV How can we create a healthy school environment? A holistic approach to the design of school spaces 2.2 Mateja Dovjak STRATEGIJA REŠEVANJA PROBLEMATIKE MOŽNEGA VPLIVA GRADBENIH PROIZVODOV NA KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Problem-solving strategy for control and prevention of possible influences of construction products on the indoor air quality in schools 2.3 Anja Jutraž KAKOVOSTNA ZASNOVA NOTRANJEGA OKOLJA Z Andreja Kukec VIDIKA VPLIVOV NA ZDRAVJE UPORABNIKOV –PRIKAZ ŠTUDIJE PRIMERA Quality indoor environment and user health impact – case study 2.4 Peter Novak POMEN KVALITETNEGA PREZRAČEVANJA V ŠOLAH IN VRTCIH The importance of adequate ventilation in schools and kindergartens 44 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 2.1 KAKO LAHKO USTVARIMO ZDRAVO ŠOLSKO OKOLJE? CELOSTNI PRISTOP K OBLIKOVANJU ŠOLSKIH PROSTOROV Dr. Anja JUTRAŽ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: zdravo šolsko okolje, kakovost zraka v notranjih prostorih, osnovne šole, interdisciplinarno sodelovanje, javno zdravje UVOD. Izrednega pomena je, kako oblikujemo in vzdržujemo šolske prostore, saj je zasnovano za otroke, ki so najbolj ranljiva populacija. Poleg tega otroci preživijo v šoli v povprečju okoli 8 ur dnevno. Dobro šolsko okolje vpliva na različne dimenzije našega zdravja. Fizično okolje mora biti varno, prijazno in podpirati učenje. V celotnem življenjskem ciklu stavbe je treba upoštevati naslednje mikroklimatske parametre: hrup, osvetlitev, razporeditev prostorov, orientacijo v prostoru, toplotno udobje, kakovost zraka, opremo. Skozi celoten postopek oblikovanja šolskega okolja obstaja velika potreba po interdisciplinarnem sodelovanju med različnimi strokovnjaki. Običajno strokovnjaki za javno zdravje niso vključeni v ta postopek, vendar bi morali imeti tudi pomembno vlogo. Poleg tega je potrebno spremljati različne parametre od načrtovanja do faze vzdrževanja stavbe (na primer parametre kakovosti zraka v notranjih prostorih), poleg tega pa so potrebni tudi redni pregledi. NAMEN: Glavni cilj razsikave je opredeliti pomen oblikovanja kakovostnega šolskega okolja za zdravje vseh uporabnikov (zaposlenih, učencev itd.). V tej raziskavi bomo ustvarili strategijo, kako oblikovati zdravo šolsko okolje z vidika javnega zdravja in arhitekture. Na koncu bomo podali smernice za načrtovanje novih šolskih objektov in za obnovo obstoječe stavbe. METODE. Naša raziskava temelji na pregledu literature in referenčnih obiskih različnih osnovnih šol v Avstriji in na Finskem v letih 2017 in 2018. REZULTATI IN RAZPRAVA. Pri načrtovanju zdravega šolskega okolja je treba upoštevati različne elemente: postopek (postopek čiščenja, vzdrževanje, itd.), tehnične elemente (naravno prezračevanje, mehansko prezračevanje, pohištvo, tla itd.), učni načrt in zakonodajo. Na podlagi referenčnih obiskov smo predlagali različne akcijske načrte, ki bi jih lahko izvajali tudi v drugih šolskih okoljih v Srednji Evropi. SKLEP. Za zaključek je potreben celostni pristop pri načrtovanju šolskih stavb, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju med različnimi deležniki, od načrtovalcev (arhitektov, inženirjev itd.) do strokovnjakov za javno zdravje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi ozaveščanju o pomenu kakovosti zraka v notranjih prostorih. 45 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 2.1 HOW CAN WE CREATE A HEALTHY SCHOOL ENVIRONMENT? A HOLISTIC APPROACH TO THE DESIGN OF SCHOOL SPACES Dr. Anja JUTRAŽ, National Institute for Public Health, Ljubljana, Slovenia Keywords: healthy school environment, indoor air quality, primary schools, interdisciplinary collaboration, public health INTRODUCTION. It is really important how we design and maintain school environment, as it is designed for kids, who are the most vulnarable population and kids spend in school on average around 8 hours per day. Good school environment influences different dimensions of our health. The physical environment must be safe, welcoming and support learning. Through the entire life cycle of the building following microclimate parameters have to be considered: noise, lightening, space distribution, orientation in the space, thermal comfort, air quality, furnishing. Through the entire design process of the school environment there is a big need for interdisciplinary collaboration between different experts. Usually public health experts are not involved in this process, but they should have also an important role. Moreover, monitoring of different parameters is needed from the planning to the maintainance phase (for example indoor air quality parameters), and also regular inspections are necessary. AIM. The main aim is to define the importance of designing the quality-school environment for health of all users (employees, pupils, etc.). In this research we will create the strategy how to design healthy school environment from public health and architecture view. At the end we will provide guidelines for planning new school building and for renovating existing building. METHODS. Our research was based on literature review and benchmark visits of different primary schools in Austria and Finland in 2018 and 2019. RESULTS AND DISCUSSSION. When designing healthy school environment different elements should be considered: process (cleaning process, maintenance, monitoring comprehensive approach), technical elements (natural ventilation, mechanical ventilation, furniture, flooring, etc.), curriculum and legislation. Based on benchmark visits we proposed different action plans which could be implemented also in other school environments in Central Europe. CONCLUSION. To conclude, a holistic approach is needed in the planning process of school buildings, which is based on interdisciplinary collaboration between different stakeholders, from planners (architects, engineers etc.) to public health experts. Special attention should be paid also to awareness raising about importance of indoor air quality. 46 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 2.2 STRATEGIJA REŠEVANJA PROBLEMATIKE MOŽNEGA VPLIVA GRADBENIH PROIZVODOV NA KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Dr. Mateja DOVJAK, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: reševanje problematike, gradbeni proizvodi, kakovost notranjega zraka, šolski prostori, zdravje UVOD. Obsežna prenova stavb v Sloveniji je rezultat številnih pravnih aktov, politik in strategij na področju energijske učinkovitosti in dosega blizu nič energijskih ter plus stavb. Fond stavb splošnega družbenega pomena, vključujoč stavbe za izobraževanje, je pogosto star in energijsko neučinkovit in s tem potreben celovite prenove. Trend današnjih prenov zahteva od deležnikov graditve stavb nagle odločitve, ki so pogosto zasnovane na podlagi ekonomskih interesov. V morfologiji načrtovanja graditve stavb z izborom gradbenih proizvodov, so zdravstveni in okoljevarstveni vidiki pogosto spregledani. Takšen pristop ima za posledice možen negativen vpliv na kakovost notranjega zraka in zdravje ter storilnost uporabnikov stavb. NAMEN: Namen prispevka je izdelati strategijo reševanja problematike možnega vpliva gradbenih proizvodov na kakovost notranjega zraka s poudarkom na stavbah za izobraževanje. METODE. Metodološki pristop je vključeval štiri faze. V fazi 1 smo opravili sistematičen pregled zakonskih zahtev in priporočil na področju zahtev za gradbene proizvode (GP). Faza 2 je vključevala pregled izbranih GP na trgu z izvedbo intervjujev izbranih deležnikov proizvodno-potrošnega cikla GP. V fazi 3 smo izvedli pregled raziskav na področju izbranih GP in možnega vpliva GP na zdravje. Na podlagi rezultatov smo izdelali strategijo reševanja problematike možnega vpliva gradbenih proizvodov na kakovost notranjega zraka s poudarkom na stavbah za izobraževanje (faza 4). REZULTATI IN RAZPRAVA. Pregled zakonodajah zahtev je pokazal, da je varnost GP na mednarodnem zakonodajnem nivoju dobro regulirana, vendar so zahteve slabše implementirane na nacionalnem. Deležniki so slabo osveščeni o pravicah in obveznostih glede varnih GP. Rezultati pregleda raziskav so pokazali, da se vgradnja neustreznih GP pogosto odrazi v možnem vplivu na zdravju in storilnosti uporabnikov. SKLEP. Razvita metoda vključuje celoten življenjski cikel GP in zajame vse deležnike proizvodno-potrošnega cikla. Z vidika varovanja zdravja ranljivih skupin je osveščanje deležnikov v procesu graditve izobraževalnih objektov izrednega pomena. 47 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 2.2 PROBLEM-SOLVING STRATEGY FOR CONTROL AND PREVENTION OF POSSIBLE INFLUENCES OF CONSTRUCTION PRODUCTS ON THE INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOLS Dr. Mateja DOVJAK, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Keywords: problem solving, construction products, indoor air quality, school, health INTRODUCTION. Extensive building renovation in Slovenia presents a result of international and national legal acts, policies and strategies in the field of energy efficiency as well as attaining of nearly zero energy or even plus houses. Fond of public buildings, including educational facilities, is often old and energy-inefficient and thus need deep renovation. Current trend of refurbishment requires quick decision made by building stakeholders that are mainly based on economic interests. Therefore, in a process of building design with the selection of construction products, health and environmental aspects are often overlooked. Such approach often results in deteriorated indoor air quality and adverse health effects on building users. AIM: The purpose of this paper is to develop a strategy of solving the potential impacts of construction products on indoor air quality with a focus on educational buildings. METHOD. The methodological approach involved four phases. In phase 1, we conducted a systematic review of international and national legal requirements and recommendations in the field of construction product (CP). Phase 2 included an examination of selected CPs on the market by conducting interviews with selected stakeholders in the production and consumption cycle of CPs. In phase 3, a literature survey of possible impacts of CPs on health was carried out. Based on the results, a strategy of control and prevention of potential impacts of construction products on indoor air quality with a focus on educational buildings was developed (phase 4). RESULTS AND DISCUSSSION. A review of legislation showed that safety issues of constructional products are well defined on international level. Contrary, the requirements are poorly implemented on the national level. The awareness on the safety of construction products of all stakeholders that are involved in the process of building construction is insufficient. The results of literature review showed that any installation of unsafe or even dangerous construction products has a potential adverse health effects on building users and has to be prevented. CONCLUSION. The developed strategy focuses on the entire life cycle of construction products and covers all stakeholders in the production-consumption cycle. In terms of health protection of vulnerable groups, raising the awareness of all stakeholders that are involved in the process of design of educational facilities is necessary. 48 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 2.3 KAKOVOSTNA ZASNOVA NOTRANJEGA OKOLJA Z VIDIKA VPLIVOV NA ZDRAVJE UPORABNIKOV – PRIKAZ ŠTUDIJE PRIMERA 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: kakovostno notranje okolje, mikroklima, kakovost notranjega zraka, zdravje uporabnikov, javno zdravje UVOD. Načrtovalci, investitorji in uporabniki se pri načrtovanju objektov večinoma ukvarjajo le z estetskimi in tehničnimi vprašanji (npr. izbira materialov, načini prezračevanja) ter se pri svojem delu ne zavedajo pomembnosti vpliva zasnove stavbe, izbire materialov itd. na zdravje uporabnikov. Kakovostno zasnovano notranje okolje z vidika vplivov na zdravje uporabnikov ni jasno opredejeno in večinoma se s tem povezanimi vprašanji ukvarjajo šele uporabniki stavbe. NAMEN: Prispevek temelji na študiji primera, in sicer na raziskavi “Super mikroklima v bivanjskem prostoru”, ki je bila izvedena leta 2015. Cilj je prikazati ustrezen pristop pri zagotavljanju kvalitetnega notranjega okolja. METODE. Izvedenih je bilo 333 anket med opazovano populacijo (javnost in stroka) in 7 pol-strukturiranih intervjujev. S kvalitativno in kvantitativno presečno raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko se ljudje zavedajo vpliva mikroklime v prostoru, kjer delajo in bivajo, na njihovo počutje in zdravje in koliko so pripravljeni narediti za izboljšanje le-te. Ugotavljali smo povezavo med arhitekturno zasnovo stavbe ter zdravjem njenih uporabnikov (preučevanje različnih vidikov bivanjske mikroklime, ki vpliva na zdravje človeka: izbira lokacije, materialov, načinov gradnje, kakovosti zraka in osvetlitve, toplotno in zvočno ugodje, razporeditev prostorov itd.). REZULTATI IN RAZPRAVA. Ugotovili smo, da je večini vprašanih v njihovem bivalnem prostoru najpomembnejša vizualna povezanost z okolico, sledita zvočno in toplotno ugodje, nato ustrezna osvetlitev prostorov, najmanj pomembna pa jim je kakovost zraka. Več kot 80% opazovancev meni, da mikroklima (temperatura, vlaga, osvetlitev, kvaliteta zraka, izbira materialov ipd.) v njihovem bivalnem okolju pomembno vpliva na zdravje. SKLEP. Potreben je celostni pristop pri načrtovanju kakovostnega notranjega okolja, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju med različnimi deležniki, od načrtovalcev (arhitektov, inženirjev itd.) do strokovnjakov za javno zdravje. Le tako bo možno povezavo med arhitekturnimi elementi in njihovem vplivu na zdravje ustrezno implementirati v prakso (npr. ekonomski vidik je javnosti še vedno pomembnejši kot zdravje). 49 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 2.3 QUALITY INDOOR ENVIRONMENT AND USER HEALTH IMPACT – CASE STUDY 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2 University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: quality indoor environment, microclimate, indoor air quality, user health, public health INTRODUCTION. Designers, investors and users are mostly concerned with aesthetic and technical issues (eg materials selection, ventilation methods), and are unaware of the importance of the impact of building design, materials selection, etc. on the health of users. The quality of the built environment is not clearly defined in terms of the health effects of users, and most of the related issues are addressed only by building users. AIM: Research is based on the case study "Super Microclimate in Living Space" from 2015. The main aim is to show the stategy to design quality indoor environment. METHOD. 333 surveys were conducted among the observational population (public and professional) and 7 semi- structured interviews. Through qualitative and quantitative cross-sectional research, we wanted to find out how many people are aware of the impact of the microclimate in living environment on their well-being and health and how much they are willing to do to improve it. We found a link between the architectural design of the building and the health of users (study of different aspects of microclimate parameters that affect human health: choice of location, materials, construction methods, air quality and lighting, thermal and sound comfort, layout of rooms, etc.). RESULTS AND DISCUSSSION. We found that the more visual connection to the surrounding area is the most important element in their living environment, followed by sound and thermal comfort, followed by adequate illumination of the rooms, the least important is the indoor air quality. More than 80% of observers think that microclimate (temperature, humidity, lighting, air quality, choice of materials, etc.) in their living environment has a significant impact on their health. CONCLUSION. A holistic approach is needed in planning a quality indoor environment, based on interdisciplinary collaboration between different stakeholders, from planners (architects, engineers, etc.) to public health professionals. Only in this way can the link between architectural elements and their health effects be properly implemented (e.g. the economic aspect is still more important to the public than health). 50 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 2.4 POMEN KVALITETNEGA PREZRAČEVANJA V ŠOLAH IN VRTCIH Peter NOVAK, AGREGAT d.o.o., Ljubljana, Slovenija Ključne besede: šole, vrtci, naravno prezračevanje, mehansko prezračevanje, kvalitetni notranji zrak UVOD. Z vgradnjo sodobnega stavbnega pohištva v naših šolah in vrtcih (velja tako za novogradnje kot tudi za obnove, kjer se vgradi novo stavbno pohištvo) se doseže dobra zrakotesnost teh objektov in s tem postaja vzdrževanje ustrezne kvalitete notranjega zraka vse večji izziv. Področje kvalitete notranjega zraka opredeljuje Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji (v nadaljevanju Pravilnik), ki je pri nas v veljavi od leta 2002. V njem so zapisane tiste osnovne zahteve za kvaliteto zraka, ki zaradi starosti dokumenta predstavljajo nek minimum, ki ga je potrebno zadostiti za normalno, zdravo bivanje in nemoten učni proces v vzgojno-varstvenih ustanovah. NAMEN: Namen prispevka je predstaviti parametre kakovosti zraka kot jih opredeljuje Pravilnik ter predstaviti realne meritve nekaterih parametrov v praksi. Širši namen pa je tudi medsebojno primerjati različne tipe prezračevanja, ki so primerni za tovrstne objekte. METODE. Teoretični del je povzet po Pravilniku, v praktičnem delu pa smo primerjali kakovost zraka (predvsem na podlagi meritev CO2 in temperature) v učilnici z vgrajenim mehanskim prezračevanjem preko prezračevalne naprave in učilnico, kjer se prezračevanje vrši z odpiranjem oken. Obe učilnici sta znotraj iste šole, kjer je bila izvedena vgradnja več manjših centralnih prezračevalnih naprav le v nekaj učilnicah. REZULTATI IN RAZPRAVA. Pravilnik opredeljuje kakovost notranjega zraka s sledečimi parametri: temperatura, relativna vlažnost, občutek pretoka zraka, koncentracije različnih onesnaževal (CO2, CO, trdni delci (predvsem PM10), radon, formaldehid, amoniak, hlapne organske snovi in ozon) ter hrupnost. Obenem Pravilnik tudi definira minimalno izmenjavo zraka v prostoru in predpisuje minimalni termični izkoristek za prezračevalne naprave. Če na podlagi navedenih parametrov primerjamo učinkovitost naravnega prezračevanja z odpiranjem oken in mehanskega prezračevanja z uporabo prezračevalne naprave, opazimo sledeča odstopanja, kar potrjujejo tudi izvedene meritve: • Temperaturo zraka lahko bistveno lažje nadziramo z uporabo prezračevalne naprave, saj smo pri odpiranju oken vezani na direkten vpliv zunanjih temperaturnih razmer. Ker v večjem delu leta niso tako idealne zunanje temperature, da bi si želeli odpirati okna v daljšem časovnem obdobju, je z vidika minimizacije izgube temperature pomembno okna odpirati dovolj pogosto a le za kratek čas. V šoli bi to v praksi pomenilo po vsaki šolski uri, za ne več kot 5 minut. V vrtcih, kjer ni tako pogoste periode zapuščanja prostorja, kot je to v primeru šole, je dovolj redno prezračevanje dosti večji izziv in pogosto povsem nemogoče brez bistvenega poslabšanja kvalitete zraka. Ker pa temperatura ni edini mejni faktor, ki nas pri odprtem oknu lahko moti (tu so predvsem tudi trdni delci v zunanjem zraku in zunanji hrup), je v določenih obdobjih lahko odpiranje oken tudi povsem odsvetovano (odvisno od lokacije objekta). • Relativna vlažnost je v večji meri običajno posledica aktivnosti v prostorih šole ali vrtca. Na povišanje vlažnosti vpliva predvsem dihanje, v nekaterih prostorih pa tudi vlaga, ki je posledica priprave hrane, sproščanja iz akvarija, tuširanja in podobno. Z uporabo prezračevalne naprave se viški vlage nenehno odstranjujejo iz prostorov. Z usmerjenim gibanjem zraka pa tudi preprečujemo širjenje vlage v neustrezni smeri (enako velja tudi za mnoga druga onesnažila, ki se sproščajo znotraj objekta). Pri prezračevanju z odpiranjem oken se vlaga pogosto prekomerno zadržuje zaradi nerednega odpiranja oken. • Pretok zraka občutimo predvsem pri odprtem oknu. Prezračevalni sistem je potrebno dimenzionirati tako, da ne povzroča gibanja zraka nad 0,2 m/s, kar že smatramo kot prepih. • Koncentracije onesnaževal so pri prezračevanju z odpiranjem oken najpogosteje vsakodnevno presežene. Včasih narastejo tudi čez dvojno koncentracijo zgornje dopustne meje. To so potrdile tudi naše meritve na 51 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT primeru učilnice brez prezračevalnega sistema na OŠ Dolenjske Toplice. Pri uporabi ustrezno dimenzioniranega prezračevalnega sistema ostajajo koncentracije onesnaževal čez celoten dan znotraj dopustnih vrednosti, kot jih predpisuje Pravilnik. Slednje smo potrdili tudi z meritvami v učilnici z vgrajenim prezračevalnim sistemom na isti OŠ. • Hrup iz okolice je pomemben parameter, na katerega nimamo veliko vpliva, če smo pri prezračevanju omejeni na odpiranje oken. Pri prezračevalnem sistemu pa je hrup iz okolice povsem eliminiran (v okviru zvočne izolativnosti objekta pri zaprtem stavbnem pohištvu). Bolj nas mora skrbeti hrupnost, ki ga znotraj objekta povzroča delovanje prezračevalnega sistema. Tu je izbira ustrezne (dovolj tihe) prezračevalne naprave in uporaba ustreznih perifernih komponent (prezračevalni kanali, dušilci zvoka, rešetke in difuzorji) ključnega pomena za zagotavljanje dovolj tihega notranjega okolja, ki ne moti uporabnikov notranjih prostorov šol in vrtcev. • Raba energije oz. neželena izguba energije med prezračevanjem je tudi pomemben vidik na katerega z odpiranjem oken ne moremo vplivati drugače, kot da okna v zimskem in poletnem obdobju ostanejo daljši čas zaprta, s čimer poslabšujemo kakovost zraka v notranjih prostorih. Prezračevalne naprave imajo po drugi strani predpisan minimalni izkoristek vračanja temperature odpadnega zraka preko toplotnega izmenjevalca, s čimer ohranjamo temperaturo notranjega okolja. Pravilnik predpisuje vsaj 65 % izkoristek prezračevalnih naprav, danes pa so na trgu tudi naprave z izkoristki nad 80 %. • Higiena v prezračevalnih sistemih je za dolgoročno zagotavljanje kvalitete notranjega zraka ključnega pomena. Ta vidik je potrebno natanko preučiti pri zasnovi prezračevalnega sistema, v katerem je potrebno zagotoviti ustrezne revizije za čiščenje cevnih razvodov, obenem pa umestiti prezračevalno napravo na lokacijo, ki je hkrati lahko dostopna za vzdrževanje in obenem ustrezno odmaknjena od zvočno najbolj občutljivih con. Vzdrževanje prezračevalnega sistema na kratki rok je v resnici omejeno le na redno menjavo filtrov v prezračevalni napravi (enkrat na približno 6 mesecev). Čiščenje cevovodov je potrebno izvajati na razmeroma dolgo periodo (enkrat na 6 do 8 let). Natančnejša priporočila glede vzdrževanja in čiščenja mora zagotoviti dobavitelj prezračevalne opreme. SKLEP. Rezultati meritev in izkušnje zaposlenih v šolah in vrtcih kažejo zaskrbljujoče stanje kvalitete zraka v tovrstnih objektih. Ker tu ne gre le za kratkoročno izvajanje nekih programov za odrasle, pač pa za dolgotrajno bivanje (tudi več kot 8 ur dnevno) znotraj notranjih prostorov šol in vrtcev, ne smemo zanemariti vpliva na zdravje in učne sposobnosti, ki jih ima slaba kakovost notranjega zraka v teh prostorih. Neizvajanje meritev kakovosti zraka in nepoznavanje področja ne smejo biti izgovor za neizvajanje ukrepov, ki vodijo k boljši kakovosti zraka. Kar je možno takoj storiti in ni povezano s finančnim vložkom je osveščanje zaposlenih in uvedbe rednega prezračevanja z odpiranjem oken. Ker pa v vseh zunanjih pogojih to ni možno, si je potrebno prizadevati za bolj celovito rešitev, ki odpravi celo paleto težav povezanih s premalo intenzivnim prezračevanjem. Ustrezno dimenzioniran prezračevalni sistem namreč odpravlja tako presežene koncentracije onesnažil, ki jih generiramo z našo prisotnostjo (CO2, VOC, vlaga, razne vonjave in podobno), raven radona, ki je bolj ali manj pereč problem odvisno od lokacije objekta, s filtracijo zunanjega zraka zagotavlja zdravo okolje z minimalnimi izgubami energije. Če postavimo zdravje otrok na pomembno mesto na prioritetni lestvici odgovornih v vzgojno-varstvenih ustanovah in v širši javnosti, zahteva skrb za kvaliteto zraka v notranjih prostorih tovrstnih ustanov takojšnje ukrepanje. 52 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 2.4 THE IMPORTANCE OF ADEQUATE VENTILATION IN SCHOOLS AND KINDERGARTENS Peter NOVAK, Agregat d.o.o., Ljubljana, Slovenia Keywords: schools, kindergarten, natural ventilation, mechanical ventilation, indoor air quality INTRODUCTION. The result of installation of modern building furniture in schools and kindergartens (both for new buildings and reconstructions) is airtightness. Therefore, the maintenance of adequate indoor air quality is an increasing challenge. The field of indoor air quality is regulated by the Rules on ventilation and air-conditioning (hereinafter the Rules), which has been in force in Slovenia since 2002. It defines the minimum requirements for air quality for a normal, healthy stay and an undisturbed learning process in educational institutions. PURPOSE. The purpose of this paper is to present air quality parameters as defined by the Rules and the results of realistic measurements of parameters in practice. The purpose is also comparison of various suitable ventilation types for such objects. METHODS. The theoretical part is summarized in the Rules. The practical part represents the comparison of the air quality (mainly based on CO2 and temperature measurements) in the classroom with the built-in mechanical ventilation via the ventilation device and the classroom where the ventilation is done by opening the windows. Both classrooms are within the same school where some smaller central ventilation units were installed in only a few classrooms. RESULTS AND DISCUSSION. The Regulation defines indoor air quality with the following parameters: temperature, relative humidity, air flow sensation, concentrations of various pollutants (CO2, CO, particulate matter (mainly PM10), radon, formaldehyde, ammonia, volatile organic matter and ozone), and noisiness. The Regulation also defines the minimum air exchange in the room and prescribes the minimum thermal efficiency for ventilation devices. The comparison of measurement results provided the following conclusions: • The air temperature can be controlled significantly easier by the use of a ventilation device, since the opening of the windows is related to the direct influence of the external temperature conditions. Since for most of the year the outdoor temperatures are not ideal, it is important to open windows often enough, but only for a short time, to minimize the loss of temperature. In school this would in practice mean during the break after every school hour, for no more than 5 minutes. In kindergartens where there is less frequent abandonment than in school, regular ventilation is much more challenging and often completely impossible without a significant deterioration in air quality. However, since temperature is not the only limiting factor that disturbs the ambient when the window is open (there are also particulates in ambient air and outside noise), opening windows may be completely discouraged at certain times (depending on the location of the building). • Relative humidity is, to a large extent, usually the result of activities at school or kindergarten. The increase in humidity is mainly due to breathing, and in some rooms also moisture, which is the result of food preparation, aquarium, showering etc. By using a ventilation device, excess moisture is constantly removed from the premises. Directional air movement prevents moisture from spreading in the wrong direction (the same applies to many other pollutants released inside the building). When ventilating by opening windows, moisture is often excessively trapped by irregular opening of windows. • The air flow is especially sensed when the window is open. The ventilation system must be sized in such a way that it does not cause air movement above 0.2 m / s, which is already considered as draft. • Concentrations of pollutants are most often exceeded on a daily basis when opening windows. Sometimes they also rise beyond the double concentration of the upper limit. This was confirmed by our measurements in the classroom without a ventilation system at the Dolenjske Toplice Primary School. When using a properly 53 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT dimensioned ventilation system at the same primary school, pollutant concentrations throughout the day remain within the permissible values prescribed in the Regulation. • Surround noise is an important parameter that is not much affected if we are limited to opening windows when ventilating. With the ventilation system, the noise from the surroundings is completely eliminated (within the sound insulation of the building when the building is closed). We should be more concerned with the noise caused by the operation of the ventilation system inside the building. Here, the choice of a suitable (sufficiently quiet) ventilation device and the use of appropriate peripheral components (ventilation ducts, silencers, grilles and diffusers) are crucial to ensure a sufficiently quiet indoor environment that does not disturb the users of the indoor facilities of schools and kindergartens. • Energy use. Unwanted energy loss during ventilation is also an important aspect that cannot be affected by the opening of windows except that windows remain closed for longer periods in winter and summer, thereby deteriorating indoor air quality. Ventilation devices, on the other hand, have a prescribed minimum efficiency of returning the temperature of the exhaust air through the heat exchanger, thus maintaining the temperature of the internal environment. The regulation prescribes at least 65% efficiency of ventilation devices, however there are many devices with an efficiency over 80% on the market. • Hygiene in ventilation systems are crucial to ensuring long-term indoor air quality. This aspect should be carefully considered in the design of the ventilation system, where appropriate inspections should be provided to clean the ducts. At the same time the ventilation device has to be mounted in a location that is easily accessible for maintenance and at a suitable distance from the most sensitive areas. Maintenance of the ventilation system is in general limited to the regular replacement of filters in the ventilation device (once every 6 months). Pipelines normally require cleaning once every 6 to 8 years. Specific maintenance and cleaning recommendations should be provided by the ventilation equipment supplier. CONCLUSION. The results of measurements and the experience of staff in schools and kindergartens without adequate ventilation system indicate a worrying state of air quality in such facilities. The impact on the health and learning abilities due to a long stay (even more than 8 hours a day) inside the indoor premises of schools and kindergartens of poor indoor air quality must not be neglected. Failure to take air quality measurements and unfamiliarity with the field should not be an excuse for not taking measures that lead to better air quality. What can be done immediately and is not linked to a financial contribution is to raise awareness of employees and introduce regular ventilation by opening windows. However, since this is not possible in all external conditions, a more comprehensive solution must be sought that eliminates the full range of problems associated with not adequate ventilation. A properly sized ventilation system eliminates the excess concentrations of pollutants generated by our presence (CO2, VOC, moisture, various odours etc.) and the level of radon, which is more or less a problem depending on the location of the object. Modern ventilation systems with filtration of the outside air and heat recovery assure a healthy environment with minimal energy losses. Inadequate indoor air quality in educational institutions has a significant impact on children's health, so immediate action is a priority. 54 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH SKLOP 3: PROJEKT INAIRQ / Section 3: Project InAirQ 3.1 Sonja Šorli ZAZNAVANJE SLABEGA ZRAKA MED UČENCI OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH Assessment of poor air quality in elementary school pupils Karel Destovnik Kajuh 3.2 Anja Jutraž OZAVEŠČANJE O POMEMBNOSTI IZBOLJŠANJA Andreja Kukec KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA Simona Uršič Awareness raising actions for improving indoor air quality 3.3 Simona Uršič REZULTATI MERITEV MERJENJA KAKOVOSTI ZRAKA V Andreja Kukec OKVIRU PROJEKTA INAIRQ Anja Jutraž Results of air quality measurement as part of the project inairq 3.4 Simona Uršič UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI NOTRANJEGA Anja Jutraž ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH Andreja Kukec Action plans for improvement of indoor air quality in primary schools 55 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.1 ZAZNAVANJE SLABEGA ZRAKA MED UČENCI OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH Sonja ŠORLI, OŠ Karel Destovnik Kajuh, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: kakovost zraka, šole, aktivnosti UVOD. Tako kot odrasli v zaprtih prostorih doma ali na delovnem mestu, tudi učenci preživijo precejšen del dneva v šolskih prostorih. Dokazano je, da človek v eni sami uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij in virusov, pršic, vlage in drugih dejavnikov, ki jih v prostoru ne vidimo, vplivajo pa na naše zdravje in počutje. Zato je v notranjem okolju potrebno zagotoviti ustrezno kakovost zraka. V šolskem okolju lahko ustrezno kakovost notranjega zraka dosežemo s prezračevanjem, z odpiranjem oken v učilnicah. Težavo pri tem predstavlja dejstvo, da je tak način zračenja neenakomeren, nastaja lahko prepih, ta način je tudi energijsko potraten. NAMEN. Na primeru predstaviti, kako v šoli zaznavamo slab zrak ter s katerimi aktivnostmi lahko izboljšamo stanje. METODE. Prikazali smo lastne izkušnje na področju zaznavanja slabega zraka v učilnicah ter aktivnosti, ki jih izvajamo za izboljšanje stanja v šoli. REZULTATI IN RAZPRAVA. Površina naših učilnic je od 20 – 25 m², število učencev v posamezni učilnici pa se giblje od 18 – 25. Učitelji po vsaki učni uri v času odmora prezračijo učilnico. Učenci na razredni stopnji ostanejo v isti učilnici, na predmetni stopnji se zamenjajo, odidejo v drugo učilnico. Med zračenjem v odmoru se celoten zrak v prostoru ne zamenja, več možnosti za to je v tistih učilnicah, kjer izvajajo zračenje že med uro. Slabo kakovost zraka zaznamo z vstopom v prostor. Ne le slab vonj, tudi preveč suh zrak povzroča zdravstvene težave pri učencih. Ustrezna vlažnost zraka pripomore k izboljšanju odpornosti, manj pogosti obolevnosti dihal in k dobremu počutju. Zagotoviti pa je treba ustrezno vlažnost v prostoru, saj lahko previsoka vlažnost pospeši razmnoževanje pršic, plesni, glivic in bakterij. SKLEP. Na temperaturo, vlago in kakovost zraka v prostorih vplivajo različni dejavniki, ki so povezani tudi z gradnjo in uporabo različnih gradbenih materialov, npr. vrsta vgrajenih oken in vrat, lega stavbe, način ogrevanja, prisotnost drugih virov onesnaževanja. Kako torej v štirideset let stari stavbi brez mehanskega prezračevanja zagotoviti, da bo v vsaki učilnici od 7. ure zjutraj do poznega popoldneva kakovost zraka ustrezna? 56 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 3.1 ASSESSMENT OF POOR AIR QUALITY IN ELEMENTARY SCHOOL PUPILS KAREL DESTOVNIK KAJUH Sonja ŠORLI, OŠ Karel Destovnik Kajuh, Ljubljana, Slovenia Keywords: quality of air, schools, activities INTRODUCTION. Like adults in closed spaces of their homes or on workplaces also pupils spend a big part of the day in school premises. It is proved that human inhales more than half cubic meter of fair in 1 hour ( 500 l of air in one hour ). This air is full of bacteria, viruses, mites, moisture and other agents, that cannot be seen, but have a great impact on our health and wellbeing. That's why it is so important to provide a proper quality of air in the internal environment. We can provide a proper quality of inner air in school by ventilation – with openenig the windows of classrooms. The problem is that this kind of ventilation is uneven, it makes drafts and is energy-consuming. AIM: The purpose of the paper is to demonstrate an example of how bad air in school is detected and with which activities we can make it better. METHOD. We presented our personal experiences how bad air is detected in classrooms, as well as activities that are performed to improve the air in school. RESULTS AND DISCUSSSION. The area of our classrooms is 20 – 25 m2, the number of pupils in individual classroom is around 18 – 25. Teachers after each lesson, during break, ventilate the classroom. Pupils in primary grades stay in the same classrooms all day while pupils in secondary grades change their classrooms almost after every break. The air is not exchanged entirely during the ventilation. More chances for complete ventillation are in those classrooms where the ventilation is performed also during the lessons. Bad quality of air is already detected by entering into the classroom. Not just bad smell, but also too dry air can cause health problems to pupils. The suitable humidity of air can improve the immunity of pupils, lessen frequent problems of respiratory system and improve state of wellbeing. However, it is important to guarantee appropriate air humidity in the classrooms since high humidity can speed up the reproduction of mites, mold, fungus and bacteria. CONCLUSION. There are several factors that influence the temperature, moisture and quality of air in the rooms. These factors are also related to construction and use of different construction materials, for example the window and door types that are built in, location of the building, the heating method, the presence of other pollution sources. How can we in 40 – year old building without forced mechanical ventilation ensure the appropriate quality of air from 7 in the morning till late afternoon? 57 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.2 OZAVEŠČANJE O POMEMBNOSTI IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA Dr. Anja JUTRAŽ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Mag. Simona URŠIČ1, 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: ozaveščanje, izobraževanje, kakovost notranjega zraka, forum kakovosti okolja. UVOD. Ozaveščanja javnosti je najučinkovitejše sredstvo za sporočanje informacij, zlasti širši javnosti. Učinkovite akcije ozaveščanja so potrebne za obveščanje javnosti o določeni problematiki in njihovo izobraževanje. Ukrepi za dvig ozaveščenosti za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v šolskih prostorih so bili pomemben del projekta InAirQ, kjer smo se najprej osredotočili na širšo javnost (učitelji v osnovni šoli, otroci itd.), na koncu projekta pa tudi na strokovnjake (raziskovalci, ministrstva, občine). NAMEN: Glavni cilj je bil informirati in ozaveščati o vprašanju kakovosti zraka v notranjih prostorih, zlasti v okoljih, ki jih obiskujejo otroci. METODE. Nacionalni inštitut za javno zdravje je bil v okviru kampanje za ozaveščanje v Sloveniji vključen v različne dejavnosti. Akcije so se začele leta 2017, nadaljevale pa v letih 2018 in 2019. REZULTATI IN RAZPRAVA. Ukrepi za ozaveščanje o boljšem razumevanju učinka kakovosti notranjega zdravja na zdravje ljudi so bili sestavljeni iz komunikacij za obveščanje in razumevanje, zavedanje in ukrepanje. Nekatere dejavnosti, ki so se izvajale, so bile: A. Posebna srečanja z učenci in njihovimi družinami na 12 izbranih šolah: predstavitev pomena kakovosti zraka v notranjih prostorih za učence v učilnicah, kjer so bile kasneje izvedene meritve kakovosti notranjega zraka. B. Posebna srečanja s šolskim osebjem, kjer smo se na šolske uslužbence obrnili neposredno po e-pošti, telefonskih klicih, sestankih (12 izbranih šol). Glavni cilj je bil seznaniti jih s pomenom kakovosti zraka v notranjih prostorih, vpliva slabe kakovosti zraka na zdravje ljudi in o različnih ukrepih, ki bi jih lahko naredili za izboljšanje kakovosti zraka. C. Razdelitev zloženk in brošur med različnimi ciljnimi skupinami. D. Uporaba nacionalne spletne strani socialnega omrežja Facebook. E. Distribucija brošure o projektu med vodji šol, učitelji, starši. F. Predstavitev rezultatov projekta na lokalnih konferencah, dogodkih: • Predstavitev projekta na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Sloveniji v okviru sestanka projekta CRP "Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji", januar 2018. • Okoljska konferenca "Nacionalni program varstva okolja in njegov dialog z lokalnimi skupnostmi", april 2018, Moravske toplice. • 15. Svetovni kongres o zdravju okolja, marec 2018, Auckland, Nova Zelandija. G. Članki: npr. „Kakovost zraka v prostorih predšolskih stavb in projekt InAirQ“. H. Forumi kakovosti okolja: 5 forumov kakovosti okolja - različna predavanja (na primer Učinki onesnaženega zraka v notranjih prostorih na zdravje; Predstavitev stanja osnovnih šol ljubljanske zdravstvene regije z vidika kakovosti zraka v notranjih prostorih; Metodološki pristop in izzivi na področju ocenjevanja kakovosti zraka; Izboljšanje kakovosti zraka v izobraževalnih ustanovah z izbiro gradbenih proizvodov itd.) in delavnice. I. Obveščanje Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za šolstvo in članov Univerze v Ljubljani o projektu. J. Sodelovanje na raziskovalnem projektu z Gimnazijo Ljutomer. K. Razdelitev elektronskih novic med strokovnjake (AEC industrija), člane univerze (raziskovalci in profesorji), osnovne in srednje šole, starše, občine in ministrstvo itd. 58 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH L. Obveščanje o projektu na spletni strani NIJZ. Z aktivnostmi za ozaveščanje smo nagovorili naslednje ciljne skupine: • Občinske in regionalne ustanove: Mestna občina Ljubljana. • Državne javne organe: Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za zdravje. • Izobraževalne ustanove: Univerza v Ljubljani (različne fakultete). • Učenci vključenih šol in njihovi starši: 12 izbranih šol v Sloveniji (na vsaki šoli smo staršem učencev 3. razreda in tudi učencem predstavili projekt InAirQ). • Upravni organi šol in osebje šol: Slovenska mreža zdravih šol. • Gradbena industrija, načrtovalci in izvajalci: vabljeni na forume kakovosti okolja. • Interesne skupine, vključno z nevladnimi organizacijami: vabljeni na forume kakovosti okolja. Teme, ki so bile predstavljene na različnih dogodkih, so: osnovne informacije o projektu; zdravstveni vpliv slabe kakovosti zraka; dobre prakse in referenčni primeri; intervencijske metode za preprečevanje onesnaženosti notranjega zraka; uporaba materialov in opreme za izboljšanje kakovosti notranjega zraka; vzdrževanje in odgovornost upravljavcev prostorov. SKLEP. Ozaveščanje o pomembnosti kakovosti notranjega zraka v šolskih prostorih je zelo pomembno, saj lahko uporabniki z zavedanjem težav povezanih z zrakom v notranjih prostorih pomagajo preprečiti pojav težav na samem začetku. V prihodnosti načrtujemo, da bomo laično in strokovno javnost še naprej obveščali in osveščali o tej problematiki. 59 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.2 AWARENESS RAISING ACTIONS FOR IMPROVING INDOOR AIR QUALITY Dr. Anja JUTRAŽ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Mag. Simona URŠIČ1, 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2 University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: awareness raising, education, indoor air quality, environment quality forum INTRODUCTION. Awareness-raising campaigns are recognised as the most efficient and effective means of communicating information especially to the general public. Effective awareness raising activities are necessary to inform public about specific issue and educate them. Awareness raising actions for improving indoor air quality were important part of the project InAirQ, where we first focused on general public (teachers in primary school, children etc.) and at the end of the project also on professionals (researchers, ministries, municipalities). AIM. The main aim was to inform and raise awareness about the issue of indoor air quality, especially in environments frequented by children. METHODS. As part of awareness raising campaign in Slovenia the National Institute for Public Health was involved in different activities. The actions started in 2017, and continued in 2018 and 2019. RESULTS AND DISCUSSSION. Awareness actions on better understanding IAQ impects on human health were composed of communications for informing and understanding, awareness and action. Some of the activities that were carried out were: A. Specific meetings with school pupils and their families: Informing parents and teachers of 12 chosen schools about the project and importance of IAQ; Presentation on the importance of the indoor air quality to pupils in the classrooms, where measurement campaign was carried out (12 schools). B. Specific meetings with school staff, where we approached school staff directly through emails, phone calls, f2f meetings (12 chosen schools) and by inviting them to Environment Quality Forums. The main aim was to inform them about the importance of indoor air quality, influence of bad air quality to human health and about different actions they could do to improve air quality. C. Dissemination of information materials (leaflet and brochure) among different target groups. D. Use of national Facebook page. E. Distribution of the brochure about the project among school managers, teachers, parents, stakeholders. F. Presentation about the results of the project at local conferences, events: • Presentation of the project at the Ministry of Education, Science and Sport in Slovenia as part of the meeting of the CRP project "Analysis of the situation in the field of architecture of public kindergartens and schools in Slovenia - recording, evaluation and protection of examples of quality (sustainable) architectural practice", January 2018. There were present also the representatives from Municipality of Ljubljana. • Environmental conference "National Environmental Protection Program and its Dialogue with Local Communities", April 2018, Moravske toplice. • 15th World Congress on Environmental Health, March 2018, Auckland, New Zealand. 60 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH G. Articles: “Indoor air quality in Slovenian pre-school buildings and InAirQ project” etc. H. Environment Quality forums: 5 Environment Quality Forums – different lectures (for example Effects of polluted indoor air on health, Presentation of the state of elementary schools in the Ljubljana health region from the aspect of the indoor air quality, Methodological approach and challenges in the field of air quality assessment, Improving indoor air quality in educational institutions with the selection of construction products etc.) and workshops. I. Informing Municipality of Ljubljana, Ministry of Education and members of University of Ljubljana about the project. J. Collaboration on the research project with the Gymnasium Ljutomer. K. Distribution of electronic newsletters among professionals (AEC industry), members of the university (researchers and professors), primary and secondary schools, parents, municipalities and ministry etc. L. Informing about the project on the NIJZ’s website. With our awareness raising activities we addressed following target groups: • Municipal and regional institutions: Municipality of Ljubljana • National public authority: Ministry for Education, Ministry of Health • Educational institutions: University of Ljubljana (different faculties) • Pupils of the involved schools and their parents: 12 chosen schools in Slovenia (at each school we presented InAirQ project to the parents of the pupils of 3rd school year and also to pupils). • Management bodies of the schools and school staff: Network of healthy Slovenian schools, Secondary schools • Building industry, real estate developers and contractors: invited to EQF in 2018 • Interest groups including NGOs: invited to EQF in 2018 The topics that were presented at different events are: basic information about the project; health impact of poor air quality; good practices and benchmark visits; intervention methods for air pollution; use of indoor materials and equipment; maintenance and managers’ responsibility. CONCLUSION. To conclude, awareness raising about the importance of indoor air quality is really important issue, as by being aware of indoor air issues, occupants can help prevent problems. In the future we are planning to keep informing lay and professional public about this issue. 61 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.3 REZULTATI MERITEV MERJENJA KAKOVOSTI ZRAKA V OKVIRU PROJEKTA INAIRQ Mag. Simona URŠIČ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Dr. Anja JUTRAŽ1 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: InAirQ, meritve kakovosti zraka, CO2, relativna vlažnost zraka UVOD. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo od 2016 kot projektni partner vključeni v Interreg projekt »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. Osnovni namen projekta je ugotoviti kakšna je dejansko kakovost zraka v učilnicah osnovnih šol in oblikovati smernice za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v šolah na področju Srednje Evrope. Naše aktivnosti so bile: izvedba meritev kakovosti zraka in izvedba ankete glede zdravja in počutja otrok v izbranih osnovnih šolah; organizacija forumov in ostalih aktivnosti za povečanje ozaveščenosti o problematiki notranjega zraka ter sodelovanje pri postavljanju skupne čezmejne strategije in akcijskih načrtov za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v šolskem okolju. NAMEN. Meritve kakovosti zraka (notri/zunaj) v osnovnih šolah so se izvajale v učilnicah izbranih šol v vseh državah projektnih partnerjev. Namen izvajanja meritev je bil ugotoviti kakšna je kakovost zraka v učilnicah in kaj vpliva nanjo ter v primeru ugotovljenih odstopanj predvideti možnost ukrepanja. METODE. Meritve onesnaženosti zraka so se v vseh sodelujočih državah izvajale po enotni metodologiji: izvedene so bile v obdobju kurilne sezone (13. 11. 2017 - 16. 3. 2018), povsod v razredih tretješolcev, v vsaki šoli so se izvajale po en teden. Večina parametrov se je merila v učilnici in hkrati zunaj zgradbe. Za več parametrov smo uporabljali enake merilne naprave in inštrumente (formaldehid, benzen). Tudi ravnanje z vzorci in transport do laboratorija je potekal na enak način. Vsi vzorci so bili analizirani v istem laboratoriju, pri vodilnem projektnem partnerju v Budimpešti. Poenotena metodologija izvajanja meritev, ravnanja z vzorci in laboratorijske analitike je omogočila skupno predstavitev rezultatov meritev vseh partnerjev in možnost primerjave rezultatov med partnerji. REZULTATI IN RAZPRAVA. V okviru meritev smo določevali naslednjeparametre: temperatura in relativna vlaga, delci v zraku (PM2.5), CO2, aldehidi (formaldehid), VOC - hlapne organske spojine (benzen), NO2 in radon. Zaradi lažjega prikaza rezultatov in organizacije ukrepov je vodilni projektni partner po principu semaforja za potrebe projekta razvil Indeks/Kazalnik udobja (na osnovi parametrov temperatura in relativna vlaga) in Indeks/Kazalnik kakovosti notranjega zraka (na osnovi vseh ostalih parametrov). Kazalnik udobja ima tri razrede (udobno, zmerno udobno, neudobno okolje), Kazalnik kakovosti notranjega zraka pa pet razredov (nizka, zmerna, visoka, zelo visoka, nevarna onesnaženost). Vrednost kazalnika določa parameter, ki ga rezultat meritve uvršča v najbolj neugoden razred. Predstavitev rezultatov po državah upoštevajoč uvrstitev v razrede Kazalnika kakovosti notranjega zraka: Od 12-ih šol na Češkem jih ima stanje notranjega zraka 8,33 % ocenjeno kot nevarno onesnaženo (povišane koncentracije delcev v zraku), 58,33 % kot visoko onesnaženo in 33,33 % kot zmerno onesnaženo. Na Madžarskem jih ima od 16-ih šol stanje notranjega zraka 37,5 % šol ocenjeno kot zelo visoko onesnaženo (v vseh šolah so povišane koncentracije delcev PM2.5, v dveh šolah je povišan tudi CO2), 62,5% pa kot visoko onesnaženo. V Italiji jih ima od 12-ih šol stanje notranjega zraka 41,66 % šol ocenjeno kot nevarno onesnaženo (povišane so koncentracije benzena), 33,33 % kot zelo visoko onesnaženo, 16,67 % kot visoko onesnaženo in 8,33 % kot zmerno onesnaženo. Na Poljskem jih ima od 12-ih šol stanje notranjega zraka 16,67 % ocenjeno kot zelo visoko onesnaženo (povišane vrednosti CO2), polovica šol kot visoko onesnaženo, 33,33% pa kot zmerno onesnaženo. V Sloveniji je bila med 12-imi šolami onesnaženost notranjega zraka ocenjena za 16,67% šol kot zelo visoka (po ena šola s povišanimi koncentracijami benzena in CO2), za 41,66% šol kot visoka, za 41,66% šol pa kot zmerna. 62 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Delež šol z oceno Kazalnika udobja kot neugodno okolje je v vseh državah visok, večinoma zaradi neustrezne vrednosti relativne zračne vlage. V Sloveniji je bila v 9 šolah ugotovljena prenizka vrednosti relativne zračne vlage. Glede na rezultate je stanje v sodelujočih državah primerljivo. Velik problem predstavljajo zlasti povišane koncentracije CO2 in prenizke vrednosti relativne zračne vlage. Glede na v projektu postavljene razrede so pogosto zaznane tudi povišane ravni benzena in formaldehida ter delcev. Za izboljšanje stanja bo potrebno odstraniti vire možnih onesnaževal, sprejeti ukrepe za vzdrževanje ustrezne kvalitete notranjega zraka ter jih dosledno izvajati. SKLEP. Skrbi za ustrezno kakovost notranjega zraka v šolah bo potrebno posvečati večjo pozornost. LITERATURA. • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)– v teku, https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 63 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.3 RESULTS OF AIR QUALITY MEASUREMENT AS PART OF THE PROJECT INAIRQ Mag. Simona URŠIČ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, Dr. Anja JUTRAŽ1 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: InAirQ, primary schools, air quality measurements, CO2, relative humidity INTRODUCTION. Since 2016, representatives of the National Institute of Public Health (NIJZ) have been a partner in the Interreg project “Transnational Adaptation Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)”. The main purpose of the project was to identify the actual air quality in primary school classrooms and to develop guidelines for improving indoor air quality in schools in Central Europe. Our activities were: conducting air quality measurements and conducting a survey on the health and well-being of children in selected primary schools; organizing forums and other activities to raise awareness of indoor air quality, and participating in setting up a common cross-border strategy and action plans to improve indoor air quality in the school environment. AIM. Air quality measurements (inside / outside) in primary schools were conducted in the classrooms of selected schools in all project partner countries. The purpose of the measurements was to determine the air quality in the classrooms and the factors affecting it, and to provide an opportunity for action in case of deviations found. METHODS. Air pollution measurements were carried out in all participating countries following to a uniform methodology: they were carried out during the heating season (13.11.2017 - 16.3.2018), in the third-grade classes, and were conducted for one week in each school. Most of the parameters were measured in the classroom and simultaneously outside the building. The same devices were used for measuring several parameters (formaldehyde, benzene). Also, samplea were handled and transported to the laboratory in the same way. All samples were analyzed in the same laboratory by a leading project partner in Budapest. The unified methodology of measurement, sample handling and laboratory analytics enabled the joint presentation of the measurement results of all partners and the possibility of comparing results between partners. RESULTS AND DISCUSSSION. The following parameters were measured: temperature and relative humidity, fine particulate matter (PM2.5), CO2, aldehydes (formaldehyde), VOC - volatile organic compounds (benzene), NO2 and radon. To facilitate the presentation of results and the organization of measures, the leading project partner according to the traffic light developed the Index / Comfort Indicator (based on parameters of temperature and relative humidity) and the Index / Indicator of indoor air quality (based on all other parameters) for the needs of the project. The comfort indicator has three classes (comfortable, moderately comfortable, uncomfortable environment), and the indoor air quality indicator has five classes (low, moderate, high, very high, dangerous pollution). The value of the indicator is determined by the parameter that is by result of the measurement placed in the most unfavorable class. Presentation of results by country according to the classification in the Indoor Air Quality Indicator: Of the 12 schools in the Czech Republic, 8.33% are rated as dangerously polluted (increased particulate matter concentrations), 58.33% as highly polluted and 33.33% as moderately polluted. In Hungary, out of 16 schools, 37.5% of schools are rated as very highly polluted (in all schools PM2.5 particulate concentrations are increased and in two schools CO2 is also high) and 62.5% as highly polluted. In Italy, out of the 12 schools, 41.66% of schools are rated as dangerously polluted (benzene concentrations are increased), 33.33% as very highly polluted, 16.67% as highly polluted and 8.33% as moderately polluted. In Poland, 16.67% of the 12 schools are rated as very highly polluted (high CO2 values), half of them as highly polluted and 33.33% as moderately polluted. 64 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH In Slovenia among 12 schools, indoor air pollution was estimated in 16.67% of schools to be very high (one school with high concentrations of benzene and one with CO2), 41.66% of schools as high and 41.66% of schools as moderate. The proportion of schools with an unfavorable environment as rated by the Comfort Indicator is high in all countries, mainly due to inadequate relative air humidity. In Slovenia, too low relative air humidity was found in 9 schools. According to the results, the situation in the participating countries is comparable. In particular, high concentrations of CO2 and low relative air humidity are a major problem. According to the classes of air quality, set up in the project, elevated levels of benzene, formaldehyde and particulate matter are often detected. In order to improve the situation, it will be necessary to remove sources of possible pollutants, adopt measures to maintain adequate indoor air quality and implement them consistently. CONCLUSION. Care for the proper indoor air quality in schools will require greater attention. LITERATURE. • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)– v teku, https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 65 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.4 UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH Mag. Simona URŠIČ1, Dr. Anja JUTRAŽ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: kakovost notranjega zraka, osnovne šole, ukrepi, radon, CO2 UVOD. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo od 2016 kot projektni partner vključeni v Interreg projekt »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. Osnovni namen projekta je ugotoviti, kakšna je dejansko kakovost zraka v učilnicah osnovnih šol in oblikovati smernice za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v šolah na področju Srednje Evrope. Ena izmed naših aktivnosti v projektu je bila sodelovanje pri oblikovanju akcijskega načrta za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v šolskem okolju. NAMEN: Priporočila za izdelavo akcijskega načrta za izboljšanje kakovosti zraka v šolskem okolju naj bi posamezni šoli glede na njeno specifiko pomagala oblikovati ukrepe za izboljšanje kakovosti notranjega zraka in jih tudi redno izvajati. V ta namen smo šolam, vključenim v projekt, posredovali rezultate meritev in njihovo umestitev v razrede Indeksa/Kazalnika udobja in Indeksa/Kazalnika kakovosti notranjega zraka, ki jih je za potrebe projekta oblikoval vodilni projektni partner. Vrednost kazalnika vpliva na nujnost izvedbe in obseg ukrepov. Določa ga parameter, ki ga rezultat meritve uvršča v najbolj neugoden razred. METODE. Na podlagi pregleda literature in izvedene raziskave smo pripravili seznam ukrepov za izboljšanje kakovosti notranjega zraka v osnovnih šolah, ki smo jih razdelili v več sklopov (glede na parametre, deležnike, zahtevnost izvedbe). REZULTATI IN RAZPRAVA. Šolam so bili posredovani neposredni ukrepi, glede na posamezen parameter, dokument akcijski načrt pa poleg tega vključuje tudi izvajalce in ostale aktivnosti, ki jih je za vzdrževanje ustrezne kakovosti zraka v šolskih prostorih potrebno izvajati ves čas. Prikaz nekaterih ukrepov ob preseženih koncentracijah izbranih onesnaževal v notranjem zraku: Radon: V zaprtih prostorih je v največji meri prisoten zaradi izhajanja iz tal, vir predstavlja tudi opeka iz elektrofilterskega pepela, če je stavba zgrajena iz nje. Izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih je treba znižati na najnižjo možno raven. Redno in učinkovito zračenje, dodatna ukrepanja (organizacijske rešitve, sanacija objekta) so potrebna glede na izmerjene vrednosti. CO2: Povišane koncentracije CO2 so posledica prisotnosti oseb v zaprtem prostoru. V učilnicah je treba ves čas vzdrževati razmere za učinkovito obvladovanje koncentracije CO2 (sprememba/vzpostavitev protokola zračenja, upoštevanje omejitve števila oseb glede na površino in volumen prostora itd.). Delci PM: Prisotnost delcev v zaprtih prostorih je posledica njihovega vstopa iz zunanjega zraka ter virov v notranjosti objekta. Ukrepi temeljijo na omejevanju vnosa delcev PM iz zunanjega zraka v notranjost šole in na omejevanju nastajanja delcev v zaprtih prostorih (med prometnimi konicami in epizodami velike onesnaženosti zraka prostorov ne zračimo, v času velike onesnaženosti zraka naj šola preide na ogrevanje z okolju prijaznejšim gorivom, redno vzdrževanje filtrov pri mehanskem prezračevanju, izogibanje aktivnostim in dejavnostim, ki povzročajo prašenje v prostorih). Benzen: Prisotnost benzena v zaprtih prostorih je posledica vstopa benzena iz zunanjega zraka, virov benzena v notranjosti objekta in ne dovolj učinkovitega prezračevanja. Izpostavljenost benzenu v zaprtih prostorih je treba znižati na najnižjo možno raven! Identifikacija in odstranitev materialov, ki so vir benzene v stavbi; zmanjšanje ali odprava dejavnosti, kjer se lahko sprošča benzen ter redno izvajanje ustreznega prezračevanja. Vnos benzena iz zunanjega zraka lahko zmanjšamo s premišljeno postavitvijo parkirnih prostorov v okolici šole, odstranitvijo morebitnih virov cigaretnega dima, primerno lokacijo dovodov svežega zraka, izogibanjem uporabe izdelkov, ki bi lahko bili vir benzena itd. 66 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Formaldehid: Velja za specifično onesnaževalo notranjega okolja. Poiščemo vir prisotnosti formaldehida in ga odstranimo oziroma v največji meri omejimo (izbira ustreznega pohištva in oblog, učinkovito prezračevanje, vzdrževanje temperature in relativne vlažnosti v šolskem okolju pri najnižjih ravneh udobja). SKLEP. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti notranjega zraka naj bi imela vsaka šola izdelan akcijski načrt in predvidene ukrepe tudi redno izvajala v praksi. LITERATURA. • NIJZ, 2017. Notranji zrak – Ukrepi za izboljšanje. Pridobljeno s spletne strani 27.8.2019. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_110120 17.pdf • NIJZ, 2018. Delci PM – Priporočila za prebivalce. Pridobljeno s spletne strani 27.8.2019. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_110120 17.pdf • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)– v teku, https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 67 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 3.4 ACTION PLANS FOR IMPROVEMENT OF INDOOR AIR QUALITY IN PRIMARY SCHOOLS Mag. Simona URŠIČ1, Dr. Anja JUTRAŽ1, Dr. Andreja KUKEC1,2, 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2 University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: indoor air quality, primary schools, action plans, radon, CO2 INTRODUCTION. Researchers of the National Institute of Public Health (NIJZ) have been involved in the Interreg project "Transnational Adaptation Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)" as a project partner since 2016. The main aim of the project is to identify the actual indoor air quality in primary school classrooms and to develop guidelines for improving indoor air quality in schools in Central Europe. One of our activities in the project was to participate in the development of an action plan for improving indoor air quality in the school environment. AIM. The recommendations for the development of an action plan for improving the indoor air quality in the school environment should help the individual school to prepare an action plan for improving the indoor air quality and to implement them on a regular basis. To this end, we provided the participating schools with the results of the measuring campaign and their placement in the Indexes / Comfort Indicator and the Indoor Air Quality Indicator, designed by the lead project partner. The value of the indicator influences the urgency of implementation and the extent of the action plan. It is determined by the parameter that places the measurement result in the most unfavorable classroom. METHODS. Based on the literature review and the conducted research, we have compiled a list of action plans for improving indoor air quality in primary schools, which were divided into several sections (according to parameters, stakeholders, complexity of implementation). RESULTS AND DISCUSSSION. Action plans were provided to schools, depending on each parameter. They also included contractors and other activities that need to be carried out at all times in order to maintain adequate indoor air quality in the school premises. Here are presented some of the action plans taken when concentrations of selected pollutants in indoor air are exceeded: Radon: It is mostly present indoors due to its escape from the ground, and the source is also brick from fly ash if the building is constructed from it. Indoor radon exposure should be kept to a minimum. Action plans: Regular and efficient ventilation, additional measures (organizational solutions, facility remediation) are required in relation to the measured values. CO2: Increased CO2 concentrations are due to the presence of users/people. Action plans: Classrooms need to be maintained at all times to effectively manage CO2 concentrations (modification / establishment of a ventilation protocol, compliance with the limitation on the number of persons depending on surface area and volume, etc.). PM particles: The presence of particulate matter indoors is due to their entry from outside air and sources inside the building. The measures are based on limiting the intake of PM particles from the outside into the school interior and limiting the generation of particulate matter indoors (during peak periods and episodes of high air pollution, do not ventilate the premises; maintenance of filters in mechanical ventilation, avoidance of activities and activities that cause dusting in the premises). Benzene: The presence of benzene indoors is due to the entry of benzene from the outside air, the benzene sources inside the building and not enough efficient ventilation. Action plans: Indoor benzene exposure should be kept to a minimum! Identification and removal of materials that are the source of benzene in the building; reduction or elimination of benzene release activities and regular provision of adequate ventilation. Benzene intake from outside air can be reduced by carefully positioning parking spaces around the school, removing potential sources of cigarette smoke, appropriate location of fresh air supplies, avoiding the use of products that could be a source of benzene, etc. 68 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Formaldehyde: Applies to a specific internal environmental pollutant. Action plans: Find the source of formaldehyde and remove it or minimize it (choice of appropriate furniture and coverings, effective ventilation, maintenance of temperature and relative humidity in the school environment at the lowest comfort levels). CONCLUSION. In order to ensure adequate indoor air quality, each school should have an action plan in place and regularly implement the action plans. LITERATURE. • NIJZ, 2017. Notranji zrak – Ukrepi za izboljšanje. Pridobljeno s spletne strani 27.8.2019. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_110120 17.pdf • NIJZ, 2018. Delci PM – Priporočila za prebivalce. Pridobljeno s spletne strani 27.8.2019. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_110120 17.pdf • Interreg projekt Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)– v teku, https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 69 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT DALJŠI ZNANSTVENI PRISPEVKI / Longer scientific papers 4.1 Anja Jutraž »BENCHMARKING«: PREGLED DOBRIH PRAKS NA Andreja Kukec PODROČJU KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V Peter Otorepec ŠOLSKIH OKOLJIH Benchmarking: review of good practices in the field of indoor air quality in school buildings 4.2 Anja Jutraž METODOLOŠKI PRISTOP SPREMLJANJA KAKOVOSTI Andreja Kukec NOTRANJEGA ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH Tamas Szigheti Methodological approach of monitoring indoor air quality in primary schools 4.3 Anja Jutraž ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI GLEDE IZBOLJŠAV OSNOVNIH Andreja Kukec ŠOL – ŠTUDIJA PRIMERA OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH Simona Uršič Feasibility plan for improvements in schools – case study OŠ Karel Destovnik Kajuh 70 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.1 »BENCHMARKING«: PREGLED DOBRIH PRAKS NA PODROČJU KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH OKOLJIH 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 1Peter OTOREPEC, 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: obiski dobrih praks, osnovne šole, kakovost notranjega zraka, zdravo šolsko okolje. IZVLEČEK. Onesnažen notranji in zunanji zrak predstavlja veliko skrb za zdravje in lahko privede do resnih zdravstvenih problemov. Z ogledom dobrih praks po Evropi smo želeli obiskati takšne šole, mreže in / ali raziskovalne inštitute, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju zdravega šolskega fizičnega in socialnega okolja ter skupnosti. Izkušnje ogleda dobrih praks bodo prispevale k učinkovitemu komuniciranju in pretoku znanja med različnimi akterji in k pripravi trajnostnih akcijskih načrtov za kakovost notranjega zraka v šolah. Izbrali smo pet različnih šol v Avstriji in na Finskem, ki smo jih v letu 2017/2018 obiskali skupaj s projektnimi partnerji. Temeljili smo na primerih dobrih praks z vidika kakovosti notranjega zraka. Na podlagi ogleda dobrih praks smo pripravili tabelo rezultatov s seznamom pridobljenih izkušenj in predlaganimi akcijskimi načrti za srednje-evropski prostor. Izkušnje, pridobljene z ogledom dobrih praks, so bile uporabljene v kasnejših fazah projekta pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov. UVOD. Onesnažen notranji in zunanji zrak predstavlja veliko skrb za zdravje in lahko privede do resnih zdravstvenih problemov. V EU je bil dosežen velik napredek pri izboljšanju kakovosti zunanjega zraka in zmanjšanju emisij onesnaževal. Ker večino časa preživimo v notranjih prostorih in so glede na literaturo najbolj ranljiva populacija otroci, stari od 6 do 14 let, je zelo pomembo ustvarjanje zdravih šolskih okolij. NAMEN: Z ogledom dobrih praks po Evropi smo želeli obiskati takšne šole, mreže in / ali raziskovalne inštitute, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju zdravega šolskega fizičnega in socialnega okolja ter skupnosti. V partnerskih državah močno primanjkuje političnih ukrepov v razumevanju zdravstvenih tveganj zaradi onesnaženega notranjega zraka in nevarnosti zaradi pomanjkanja meritev kakovosti notranjega zraka. V nekaterih evropskih državah je politični in pravni okvir glede gradnje šol bolj napreden, posebej z vidika zdravega šolskega okolja in vplivov na zdravje. Izkušnje ogleda dobrih praks bodo prispevale k učinkovitemu komuniciranju in pretoku znanja med različnimi akterji (sektorski, družbeni in znanstveni) in k pripravi trajnostnih akcijskih načrtov za kakovost notranjega zraka v šolah. Primerjalna analiza nam bo ponudila različne tehnične in tehnološke rešitve, ki so narejene z zavedanjem o zdravju uporabnikov ter so hkrati energetsko učinkovite. METODE. Izbrali smo pet različnih šol v Avstriji in na Finskem, ki smo jih v letu 2017/2018 obiskali skupaj s projektnimi partnerji. Projektni partnerji so sodelovali v enem ali obeh obiskih, kjer smo izbrali dobre primere šolskega okolja z vidika kakovosti notranjega zraka. Obiskali smo naslednje šole: • Obisk dobrih praks 1: Avstrija, 29. in 30. november 2017 Šola 1: »Childcare centre Maria Enzersdorf« pri Dunaju (MAAG + illiz architektur). Obisk sta vodila avtorica šole, arhitektka Stefanie Wögrath in predstavnik Mestne občine Dunaj. Razkazali so nam šolo s poudarkom na prezračevalnih sistemih in kakovosti notranjega zraka. Pojasnili so nam tudi, kakšne so razmere glede gradnje in obnove šol na Dunaju. 71 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Slika 1: Učilnice – okna: naravna svetloba, naravno prezračevanje (levo); hodniki – line za prezračevanje, ki povezujejo hodnik in učilnico (desno) (vir: InAirQ skupina) Šola 2: »Volksschule Graz-Mariagrun« (http://www.volksschule-mariagruen.at/) Obiske je organiziral Armin Knotzer iz AEE - Inštituta za trajnostne tehnologije v sodelovanju z ravnatelji obeh šol. Razkazali so nam šolo s poudarkom na prezračevalnih sistemih in kakovosti zraka v notranjih prostorih. Slika 2: Učilnica in fleksibilen prostor za učenje (vir: InAirQ skupina) Šola 3: »Primary School Hausmamstaaten« Slika 3: Učilnica (vir: InAirQ skupina) • Obisk dobrih praks 2: Finska, 21. in 22. maj 2018 Šola 1: »Saunalahti school« 72 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Obisk šole Saunalahti je vodila podpredsednica šole Minna Welin. Razkazali so nam šolo s poudarkom na prezračevalnih sistemih in kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Pojasnili so nam nov šolski načrt, ki je bil na državnem nivoju sprejet leta 2016 in ki ima velik vpliv na zasnovo šolskih zgradb. Šola Saunalahti je prva večnamenska šola v Espou: celodnevni vrtec, šola, javna knjižnica, mladinski center in številne dejavnosti. Zasnova stavbe poudarja varnost in fleksibilnost, oblikovali so jo Verstas Architects in predstavlja nov center tega območja. Slika 4: Učilnice in mehansko prezračevanje (vir: InAirQ skupina) Šola 2: Različne šole v občini Sipoo, organizacija Občina Sipoo. V Sipoo filozofija načrtovanja novih in prenovljenih šolskih zgradb temelji na trojni pedagogiki (nov učni načrt), prostorski učinkovitosti (gospodarstvo) in arhitekturi. Stavbe so načrtovane tako, da omogočajo več uporab, kar poveča stopnjo izkoriščenosti stavbe. Vsi projekti se izvajajo v sodelovanju med oddelki za upravljanje z nepremičninami in izobraževanjem občine Sipoo. Dobra kakovost notranjega zraka je osnovna zahteva vseh zgradb. Na Finskem je bil novi učni načrt za osnovno in srednjo šolo uveden leta 2016 (in nekoliko kasneje tudi za predšolsko izobraževanje). Učni načrt vpliva tudi na načrtovanje šolskih zgradb. Po novem učnem načrtu so učna okolja postala večnamenska. Star tip učenja, ki temelji na klasičnih učilnicah, se je spremenil v učenje preko izkušenj, kar pomeni tudi nove zahteve za učna okolja. Učna okolja so na eni strani prostori, ki so podobni dnevni sobi za en ali več razredov, na drugi strani pa so to majhni prostori namenjeni eni osebi. V učnem načrtu je poudarjeno, da je učno okolje mogoče najti znotraj ali na prostem, kar pomeni, da šole niso več samo stavba, ampak so razširjene tudi na bližnja igrišča, gozdove in naravo. Z obiskom Občine Sipoo smo izvedeli več o šolah v Sipou, dobri kakovosti zraka v notranjih prostorih kot osnovni zahtevi za vse zgradbe, postopku zagotavljanja dobrega zraka v notranjih prostorih, upravljanju prezračevalnega sistema, obiskali smo dve šoli v Nikkilanu, vaško šolo in šolo Soderkulla v Opintieju (v sodelovanju z: Suvi Tuiskunen, Lari Siren, Juha Pohjonen, Pekka Nirhamo). Slika 5: Soba s prezračevalnimi napravami (vir: InAirQ skupina) 73 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT REZULTATI IN RAZPRAVA. Na podlagi ogleda dobrih praks smo pripravili tabelo s seznamom pridobljenih izkušenj in predlaganimi akcijskimi načrti za srednje-evropski prostor. Tema Element Izkušnje ogleda dobrih praks Predlagani ukrepi PROCESNE Proces čiščenja OGLED 1/FINSKA: uporaba eko Uporabljajte čistila z najmanj IZBOLJŠAVE čistlinih sredstev. škodljivim vplivom na zdravje, spodbujanje uporabe naravnih čistil Vzdrževanje OGLED 1/FINSKA: Trajno dobro Redni pregled prostorov ter hitri vzdrževana stavba. ukrepi in sanacije v primeru uhajanja vode in prisotnosti vlage v šolskih stavbah. Spremljanje/ OGLED 1/FINSKA: Inšpekcijski Redni pregledi šolskih stavb, ki nadzor pregled stavbe izvaja občina. jih izvaja občina. OGLED 1/FINSKA: Stalno Monitorji kakovosti zraka v merjenje kakovosti notranjega zraka vsaki učilnici, redno spremljanje. v učilnicah (CO2, T, RH). OGLED 1/FINSKA: spremljanje je Spremljanje je odvisno od odvisno od sezonskih parametrov sezonskih parametrov (Rv zraka, (Rv zraka, T zraka, vlaga). T zraka, vlaga). OGLED 1/FINSKA: Decentralizirano / centralizirano Decentralizirano / centralizirano mehansko ali hibridno mehansko ali hibridno prezračevanje. prezračevanje. OGLED 1/FINSKA: Sodoben Sodobni sistem avtomatizacije in sistem za avtomatizacijo in krmiljenja stavb. krmiljenje stavb (daljinski nadzor; merilnik zmogljivosti). TEHNIČNE Naravno OGLED 1/AVSTRIJA: ne odpirajo Potreba po kombinaciji IZBOLJŠAVE prezračevanje oken, obstaja samo mehansko naravnega in mehanskega prezračevanje - velika težava. prezračevanja. Mehansko OGLED 1/FINSKA: mehansko Načrt za vzdrževanje prezračevanje prezračevanje z rekuperacijo toplote prezračevalnega sistema. Načrt (nadzarovano prezračevanje, bi moral vključevati spremljanje, detektorji temperature, CO2 in pregled in čiščenje komponent prisotnosti oseb). prezračevalnega sistema, kot so zunanji dovodi zraka, zunanji dušilci zraka, zračni filtri, odtočne posode, ogrevalne in hladilne tuljave, notranjost enot za upravljanje zraka, motorji ventilatorjev in pasovi, vlaženje zraka, krmilniki in hladilne vleke. OGLED 1/AVSTRIJA: mehansko Mehansko prezračevanje v prezračevanje v vseh stavbah. celotni stavbi. OGLED 1/FINSKA: intenzivno Intenzivno prezračevanje prezračevanje v dnevni sobi. (mehansko prezračevanje) v jedilnici. OGLED 1/FINSKA: nočno Nočno prezračevanje. prezračevanje. OGLED 1/AVSTRIJA: inovativni Inovativni prezračevalni koncept način prezračevanja. - sodelovanje s strokovnjaki MEP od začetka procesa načrtovanja, interdisciplinarno sodelovanje, inovativni koncepti, integrirani v oblikovanje stavb. Pohištvo OGLED 1/FINSKA: uporaba Uporaba materialov z nizkimi materialov z nizkimi emisijami. emisijami. Konstrukcijski OGLED 1 &2/AVSTRIJA & Uporaba prefabriciranih, material FINSKA: uporaba prefabriciranih, visokokakovostnih lesenih visoko kakovostnih lesenih fasadnih fasadnih elementov. elementov. 74 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH OGLED 1/FINSKA: uporaba Uporaba veliko betona z nizko betona z nizko emisijo HOS (VOC). emisijo HOS (VOC). Okna / OGLED 1 &2/AVSTRIJA & *Vpliv na počutje uporabnikov. steklena fasada FINSKA: velike okenske površine. OGLED 1 &2/AVSTRIJA & Sistemi senčenja. FINSKA: sistemi senčenja (nižja temperatura). Tla OGLED 1 &2/AVSTRIJA & Menjava talnih oblog z zdravimi FINSKA: predvsem parket (naravni gradbenimi materiali (uporaba element). parketa). Stene OGLED 1 &2/AVSTRIJA & Manj dekoracije na stenah. FINSKA: Stene brez slik, dekoracij. Zelenje OGLED 1/FINSKA: Veliko rož, Umestitev zelenja / rastlin, rož v zelenja v učilnicah. učilnice in skrb za njihovo nego. SREDSTVA/ Lastnik OGLED 1/FINSKA: občina je Preudarno upravljanje stavb, FINANCIRANJE lastnica stavbe in ima večjo vlogo pri celostno reševanje problematike vzdrževanju / razdelitvi sredstev itd. načrtovanja in vzdrževanja (Ravnatelj šole ima manj moči kot v šolskih zgradb. drugih državah EU). LOKACIJA Urbanistično OGLED 1 &2/AVSTRIJA & Izbira ustrezne lokacije za nove GRADNJE načrtovanje FINSKA: Lokacija stavbe je v bližini šolske zgradbe: lokacija v bližini zelenja, na območju z nizko stopnjo zelenja, na območju z nizko onesnaženja, v bližini ni prometne stopnjo onesnaženja, ne v bližini ceste in industrijskih virov. prometne ceste, ne v bližini industrijskih virov. OGLED 1/FINSKA: izvedba Urbanistično načrtovanje šolske urbanističnega načrtovanja šolskih zgradbe na podlagi stavb na podlagi bioklimatskega bioklimatskega načrtovanja načrtovanja (osvetljenost, hrup, (osvetljenost, hrup, toplotno topolotno udobje, kakovost zraka, udobje, IAQ, nizka stopnja nizka stopnja zunanjih izpustov zunanjih emisij v zrak itd.). zraka itd.). PRISTOP/ Celovit pristop OGLED 1/FINSKA: Celovit pristop pri načrtovanju PROCES (faze Celovit pristop pri načrtovanju šolskih stavb. NAČRTOVANJA načrtovanja) šolske stavbe: občina in uprava (s strokovnjaki: arhitekti, urbanisti, upravniki, politiki, LCFMs, strokovnjaki za javno zdravje, ekonomisti itd. - interdisciplinarne ekipe), starši, šolski uslužbenci, otroci. Na primer Sipoo: Upravitelj občine - Vodstvena ekipa - Različni oddelki (Center za razvoj in načrtovanje rabe zemljišč, Ekonomski in upravni center, Oddelek za socialno in zdravstveno varstvo, Oddelek za šolstvo, Oddelek za tehnologijo in okolje). OGLED 1/FINSKA: Nov koncept Nov koncept projektiranja oblikovanja šolskih zgradb: šolska šolskih stavb. zgradba ni le šolska zgradba, temveč stavba, ki združuje različne funkcije: center skupnosti, mladinski center, knjižnica itd. OGLED 1/FINSKA: Funkcionalno Funkcionalno in logično in logično načrtovanje stavbe. načrtovanje stavbe. Proces OGLED 1/FINSKA: Načrt Nov proces načrtovanja: Načrt načrtovanja raziskave à Raziskava à Načrt raziskave à Raziskava à Načrt popravil, popravila/izboljšave à popravil, popravila/izboljšave à Nadaljnje ukrepanje. Nadaljnje ukrepanje. Učni načrt OGLED 1/FINSKA: Učni načrt so Sprememba učnega načrt na državni ravni v letu 2016 (nacionalna raven). 75 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT spremenili, novi šolski učni načrti imajo velik vpliv na zasnovo stavbe in tudi načrtovanje procesa (nova učna okolja); timsko delo, »prilagodljive« učilnice, za različne uporabnike. KAKOVOST Organiziranost OGLED 1/FINSKA: Večnamenski Večnamenski prostori, novo ŠOLSKEGA prostorov prostori, transparentni, ločeni mobilno pohištvo. OKOLJA prostori z mobilnimi stenami, *vpliv na počutje drsnimi vrati za izobraževanje ter za celotno skupnost - vsi prostori so »učni prostori« (celovit pristop: učenje, telesna aktivnost, veščine); »Stavba služi uporabniku«. OGLED 1/FINSKA: Osrednja Vsi obroki v enem prostoru, ne jedilnica. v vseh učilnicah (centralizirano). OGLED 1/FINSKA: Vgrajena notranja in zunanja integrirani/združljiv notranji in mesta za predavanja/učenje. zunanji prostor za predavanja/ učenje. PRENOVE Izolacija OGLED 1/FINSKA: Hkrati s Hkrati s termomodernizacijo je termomodernizacijo je potrebno potrebno izvesti posodobitev izvesti posodobitev ogrevalnega ogrevalnega sistema v sistema v kombinaciji s kombinaciji s prezračevalnim prezračevalnim sistemom. sistemom. DRUGE Zakonodaja OGLED 1/FINSKA: Vzpostavitev Vzpostavitev zakonskih IZBOLJŠAVE zakonskih predpisov - spremljanje predpisov - spremljanje parametrov (CO2, T zraka, Rv zraka) parametrov (CO2, T zraka, Rv in priprava novih predpisov za šole zraka) in priprava novih (število učencev v učilnici). predpisov za šole (število učencev v učilnici). SKLEP. Potrebno je neposredno sodelovanje med občino in šolo za ustvarjanje zdravega šolskega okolja. Včasih lahko izboljšave procesov hkrati rešijo več težav in prihranijo tudi ekonomski primankljaj. Izkušnje, pridobljene z ogledom dobrih praks, so bile uporabljene v kasnejših fazah projekta pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov. LITERATURA. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html • Cincinelli A, Martellini T. Indoor Air Quality and Health. Int J Environ Res Public Health 2017; 25;14(11): 1286. • Svetovna zdravstvena organizacija (2004). Children’s health and the environment. Geneva, Switzerland. • Svetovna zdravstvena organizacija (2010). Guidelines for Indoor Air Quality: selected pollutants. Copenhagen, Denmark. 76 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.1 BENCHMARKING: REVIEW OF GOOD PRACTICES IN THE FIELD OF INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL BUILDINGS 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 1Peter OTOREPEC, 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia, 2 University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, Slovenia Keywords: benchmark visit, primary schools, indoor air quality, healthy school environment ABSTRACT. Indoor or outdoor air pollution is a major environmental health concern and it can lead to serious health effects. With the benchmarking around Europe we aimed to visit such schools, networks and/or research consortia that have long term experience in healthy school policy, school physical & social environment and community link. The experiences and best practices from benchmarking will contribute to make the communication and knowledge flow among the different actors effective and to compile sustainable indoor air quality action plans for the schools. We chose 5 different schools in Austria and Finland, which were visited by project partners in year 2017/2018. We based on examples of good practice from indoor air quality. Based on a review of good practices, we have prepared a table listing lessons learned and proposed action plans for the Central Europe. Lessons learned from benchmarking were used in later stages of the project when preparing national action plans. INTRODUCTION. Indoor or outdoor air pollution is a major environmental health concern and it can lead to serious health effects. Much progress has been made in the EU to improve outdoor air quality and reduce the emission of pollutants. We spend most of our time indoor, and according to the literature, the most vulnerable population are children aged 6-14. Therefore it is imporant to create healthy school environments. AIM. With the benchmarking around Europe we aimed to visit such schools, networks and/or research consortia that have long term experience in healthy school policy, school physical & social environment and community link. In the partner countries there is a severe lack of policy measures and gap in understanding of the health risks and threat of uncontrolled indoor air and environment. However in some European countries the policy and legal framework, as well as the schools themselves are well advanced to manage the challenges of school health. The experiences and best practices from benchmarking will contribute to make the communication and knowledge flow among the different actors (sectoral, social and scientific) effective and to compile sustainable indoor air quality action plans for the schools. Benchmarking will provide good opportunity to see technical & technological solutions, which are made with health-conscious and are energy efficient. METHODS. We chose 5 different schools in Austria and Finland, which were visited by project partners in year 2017/2018. Project partners participated in one or both of the two benchmark visits representing European best practices and matching their needs identified by the SWOT analyses. Visiting schools were: • Benchmark visit 1: Austria, 29th and 30th of November 2017 School 1: Childcare centre Maria Enzersdorf near Vienna (MAAG + illiz architektur). The visit was guided by the author of the school, architect Stefanie Wögrath and representative of the Municipality Vienna. They showed us the school, with the focus on ventilation systems and indoor air quality. Moreover, they explained us how the situation with school building and renovations in Vienna is. 77 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Figure 1: Classrooms – windows: natural light, natural ventilation (left); Corridors - ventilation line – connection between corridor and classroom (right) (source: InAirQ team) School 2: Volksschule Graz-Mariagrun (http://www.volksschule-mariagruen.at/) The visits were organized by Armin Knotzer from AEE – Institute for Sustainable Technologies, in collaboration with the headmasters of both schools. They showed us the school, with the focus on ventilation systems and indoor air quality. Figure 2: Classroom and dynamic learning space (source: InAirQ team) School 3: Primary School Hausmamstaaten. Figure 3: Classrooms (source: InAirQ team) • Benchmark visit 2: Finland, 21st and 22nd of May 2018 School 1: Saunalahti school 78 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH The visit was guided by the Vice President of the school, Minna Welin. They showed us the school, with the focus on ventilation systems and indoor air quality. Moreover, they explained us the new school curriculum, which was accepted on the national level in 2016 and which has a big influence on the design of the school buildings. The School of future in Saunalahti is the first school integrated multipurpose building in Espoo: full day day-care center, school, public library, youth centre and many activities after schooldays. The design of this house has emphasized safety and flexibility, fitted on the site and is very aesthetical. It was designed by Verstas Architects. It presents the Centre of the new area, the first big building in this area. Figure 4: Classroom and mechanical ventilation (source: InAirQ team) School 2: Different schools in Municipality Sipoo, organized by Municipality Sipoo. In Sipoo the philosophy in planning the new and renovated school buildings is based on the triplet of pedagogy (the new curriculum), space efficiency (economy) and architecture. The buildings are planned to enable multiple uses which rises the utilization rate of the building. All the projects are done in cooperation between the departments of real estate management and education of Sipoo municipality. The good indoor quality is a basic requirement for all buildings. In Finland the new curriculum for primary and secondary school was launched in 2016 (and also for the early childhood education a bit later). The curriculum also affects the design and planning of the school buildings. According to the new curriculum the learning environments become more versatile. The old classroom-based teacher-drawn learning transforms into learning by experiencing and phenomenon-based learning. That also means new requirements for the learning environments. The learning environments can be living room –like spaces for one or many classes to small quiet spots for one person. The curriculum emphasizes that the learning environments can be found in- or outdoors which means that the schools no more just a building but it expands into nearby playgrounds, forests and nature. Through our visit of Municipality Sipoo we learnt more about schools in Sipoo, good indoor quality as a basic requirement for all buildings, the process for good indoor air, air ventilation system management in Sipoo, and we visited two schools in Nikkilan, Village school and Soderkulla School in Opintie (presenters: Suvi Tuiskunen, Lari Siren, Juha Pohjonen, Pekka Nirhamo. Figure 5: MEP room (source: InAirQ team) 79 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT RESULTS AND DISCUSSSION. Based on a review of good practices, we have prepared a table listing lessons learned and proposed action plans for the Central Europe. Topic Element Lessons learned from BV Proposed action plan PROCESS Cleaning BV2/FINLAND: using ecofriendly Use cleaning products with the IMPROVEMENT process cleaning products least adverse impact on human health, more natural cleaners. Maintenance BV2/FINLAND: Permenantly Regular inspection of the rooms well maintained building and quick action and remediation in case of leakage of water and accumulation of moisture in the school buildings Monitoring BV2/FINLAND: Inspection of Regular inspections of school building is carried out by the buildings carried out by municipality. municipality. BV2/FINLAND: Continuous air Air quality monitors in each quality monitoring in classrooms classrooms, regular monitoring. (CO2, T, RH) BV2/FINLAND: Monitoring Monitoring depends on depends on seasonal parameters seasonal parameters (RH, T, (RH, T, moisture). moisture). BV2/FINLAND: Decentralised/centralised CO2 Decentralised/centralised CO2 controlled mechanical or hybrid controlled mechanical or hybrid ventilation. ventilation. BV2/FINLAND: Modern building Modern building automation automation and control system and control system. (remote monitoring; performance meter providing summary – infromative format) TECHNICAL Natural BV1/AUSTRIA: not openable Need for combination of IMPROVEMENT ventilation windows, there is only mechanical natural and mechanical ventilation – big problem ventilation. Mechanical BV2/FINLAND: mechanical Plan for maintenance of HVAC ventilation extract and supply ventillation with system. The plan should include heat recovery (demand controlled monitoring, inspecting and ventilation, operated by cleaning HVAC components temperature, CO2 and presence such as outside air intakes, detectors) outside air dampers, air filters, drain pans, heating and cooling coils, the interior of air handling units, fan motors and belts, air humidification, controls and cooling towers. BV1/AUSTRIA: mechanical Mechanical ventilation in all ventilation in all building. building. BV2/FINLAND: Intensive air Intensive air ventilation system ventilation system in the dining (mechanical ventilation) in the room. dining room. BV2/FINLAND: Night ventilation Night ventilation BV1/VIENNA: Innovative Innovative ventilation concept – ventilation concept, see attached collaboration with MEP from file Bauklimatik ÜE 2017-10-01- the beginning of kleines Format.pdf design/planning process, interdsicisplinary collaboration, innovative concepts integrated into building design. Furniture BV2/FINLAND: using materials Using materials with low with low emissions emissions. 80 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Construction BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: Using prefabricated, high quality material using prefabricated, high quality wooden facade elements wooden facade elements (emmissions stays in the (emmissions stays in the factory) factory) BV2/FINLAND: using a lot of Using a lot of concrete with low concrete with low VOC emission VOC emission Windows / BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: *Impact on well-being glass facade Big windows surfaces BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: Shading systems. Shading system (lower temperature) Flooring: BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: Change of flooring with healthy Mainly parquete (natural element) building materials (use of parquet). Walls BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: Less decoration on walls. Walls without any paintings Greenery BV2/FINLAND: A lot of plants in Placing greenery/plants in classrooms. classrooms, taking care of them. FUNDINGS Owner BV2/FINLAND: municipality is Smart management of buildings, the owner of the building and have comprehensive management of bigger role in the maintainance/ the design and maintenance of funding distribution etc. (vice school buildings. president of the school has less power than in other EU countries). BUILDING Urban planning BV1 &2/AUSTRIA & FINLAND: Choosing good location for new LOCATION Location near greenery, in the low school buildings: Location near polluted area, not busy roads greenery, in the low polluted nearby, not near industry sources area, not busy roads nearby, not near industry sources. BV2/FINLAND: urban planning Urban planning implementation implementation of school building of school building based on the based on the bioclimatic approach bioclimatic approach (sunlight, (sunlight, noise, comfort, IAQ, low noise, comfort, IAQ, low level level of outdoor air emmissions of outdoor air emmissions etc.) etc.) APPROACH / Comprehensive BV2/FINLAND: Comprehensive Comprehensive approach while PLANNING approach approach while designing school designing school building PROCESS (planning building: municipality and phase) govrernment (with professionals: architects, urban planners, CMs, SEs, MEPs, LCFMs, public health experts, economists etc. – interdisciplinary teams), parents, school staff, children. For example Sipoo: Municipality manager – Management team – Different departments (Centre for development and land use planning, Economic and Administrative Centre, Social and Health Department, Department of Education, Department of Technology and Environment) BV2/FINLAND: New concept of New concept of designing designing school buildings: school school buildings building is not just a school building but a building combining different functions: community center, youth center, library etc. BV2/FINLAND: Functional and Functional and logical planning logical planning of the building. of the building. 81 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Planning BV2/FINLAND: Research plan à New planning process: Research process Investigations à Repair plan à Investigations à Repair plan/repairs à Follow up plan/repairs à Follow up Curriculum BV2/FINLAND: Provided in the Change of curriculum (national national level by governments, it level). was changed in 2016, new school curriculum has a huge effect on the design of the building and also planning process (new learning environments); teamwork, »flexible« classrooms, for different users QUALITY OF Room BV2/FINLAND: Multifunctional Multifunctional spaces, new SCHOOL distribution areas, transparent, separable inner mobile furniture. ENVIRONMENT spaces (using mobile walls, sliding *impact more on wel -being doors) for education and culture to the whole community – all places are »learning spaces« (comprehensive approach: learning, physial activity, life skills); »building serves the user« BV2/FINLAND: Central dining All meals in one space, not in all hall classrooms (centralised). BV2/FINLAND: integrated inner Integrated inner and outside and outside places for lectures places for lectures RENOVATIONS Insulation BV2/FINLAND: In the same time In the same time with thermo- with thermo- modernisation it is modernisation it is necessary to necessary to execute the execute the modernisation of modernisation of the heating the heating system in system in combination with the combination with the ventilation system ventilation system OTHER Legislations BV2/FINLAND: Establishing the Establishing the law regulations IMPROVEMENTS law regulations - monitoring - monitoring parameters (CO2, parameters (CO2, T, RH), T, RH), regulations for schools regulations for schools (number of (number of pupils in classroom) pupils in classroom) CONCLUSION. To conclude, direct collaboration between municipality and school is important to create healthy school environment. Sometimes process improvements could solve more issues at the same time and could also save some money. Lessons learned from benchmarking were used in later stages of the project when preparing national action plans. LITERATURE. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html • Cincinelli A, Martellini T. Indoor Air Quality and Health. Int J Environ Res Public Health 2017; 25;14(11): 1286. • Svetovna zdravstvena organizacija (2004). Children’s health and the environment. Geneva, Switzerland. • Svetovna zdravstvena organizacija (2010). Guidelines for Indoor Air Quality: selected pollutants. Copenhagen, Denmark. 82 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.2 METODOLOŠKI PRISTOP SPREMLJANJA KAKOVOSTI NOTRANJEGA ZRAKA V OSNOVNIH ŠOLAH 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 3Dr. Tamas SZIGHETI, 1Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 3National Public Health Center, Budapest, Hungary Ključne besede: ocena ranljivosti, SWOT analiza, meritve, kakovost notranjega zraka, šolsko okolje IZVLEČEK. Otroci kot najbolj ranljiva populacija v šolskem okolju preživijo približno 8 ur na dan. Zato je pomembno ustvariti zdravo šolsko okolje in spremljati različne parametre, ki so jim izpostavljeni. Glavni namen naše raziskave je pripraviti uporaben metodološki pristop, ki bi ga lahko (bi ga morale) uporabljati vse osnovne šole v Srednji Evropi. Za spremljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih je bila uporabljena kombinacija metodoloških pristopov: ocena ranljivosti, SWOT analiza in ocena stanja na terenu. Raziskava vrst in stanja šolskih zgradb je bila opravljena med 51-imi osnovnimi šolami (50 šolskih stavb) v Mestni občini Ljubljana. SWOT analiza je temeljila na pregledu naslednjih tem: izobraževalna politika, zakonodaja, financiranje, vključenost zainteresiranih deležnikov, trenutno stanje uporabljene tehnologije in materialov, možnost uporabe sodobnih inovativnih tehnologij, diseminacija in večja ozaveščenost vodstva šol glede zagotovitve dobre kakovosti notranjega zraka IAQ, trendi v javnem zdravju, ki lahko vplivajo na kakovost zraka IAQ in lokacija šole. Meritve kakovosti notranjega zraka in ocena zdravstvenega stanja ter dobrega počutja otrok so bile izvedene v 12-ih izbranih osnovnih šolah. V nadaljnji fazi je potrebna priprava smernic za oblikovanje novih šolskih zgradb in njihova vključitev v zakonodajo. 1 UVOD Otroci kot najbolj ranljiva populacija v šolskem okolju preživijo približno 8 ur na dan. Zato je pomembno ustvariti zdravo šolsko okolje in spremljati različne parametre, ki so jim izpostavljeni (svetlobo, kakovost notranjega zraka, temperatura zraka itd.). V predstavljeni raziskavi se osredotočamo na kakovost notranjega zraka v šolskih prostorih. Spremljanje kakovosti zraka v osnovnih šolah bi morala biti razdeljena v več stopenj, od analize do meritev in priprave akcijskih načrtov. 2 NAMEN Glavni namen naše raziskave je pripraviti uporaben metodološki pristop, ki bi ga lahko (bi ga morale) uporabljati vse osnovne šole v Srednji Evropi. Raziskava je potekala v okviru projekta Interreg "Mednarodni prilagoditveni ukrepi za celostno upravljanje kakovosti notranjega zraka (InAirQ)". 3 METODE Za spremljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih so bile uporabljene naslednje metode: ocena ranljivosti, SWOT analiza in ocena stanja na terenu (ocena zdravja in dobrega počutja otrok, karakterizacija šolske zgradbe z opazovalno listo, ocena kakovosti zraka v notranjih prostorih – meritve kakovosti notranjega zraka). 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4.1 Ocena ranljivosti Osnovne šole v Sloveniji in v Mestni občini Ljubljana V Sloveniji je 447 osnovnih šol, 375 šol je zdravih šol (Slovenska mreža zdravih šol - SMZŠ). Raziskava vrst in stanja šolskih zgradb je bila opravljena med 51-imi osnovnimi šolami (50 šolskih stavb) v Mestni občini Ljubljana (nekatere spadajo v SMZŠ, nekatere ne). Podan je splošen pregled vrst šolskih objektov v Mestni občini Ljubljana: podatki o starosti šolskih objektov in času obnove stavb. 83 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Število osnovnih šol v Sloveniji in ljubljanski zdravstveni regiji1 • Število osnovnih šol v Sloveniji: 452 • Število osnovnih šol ljubljanske zdravstvene regije: 116 Splošni pregled vrst in stanja šolskih zgradb v naši regiji: v Mestni občini Ljubljana (MOL) Delna prenova stavb je bila narejena na skoraj vseh 50-ih šolskih stavbah v MOL. Samo za dve šoli ni bilo najdenih podatkov glede obnove zgradbe. Kot glavni konstrukcijski material na mnogih starejših stavbah je bila uporabljena opeka (13 stavb), na novejših stavbah pa prevladuje armiran beton. Na večini šolskih zgradb je bila obnovljena streha (39 stavb) in zamenjana okna (35 stavb). Nekatere šole so se odločile za obnovo vodovodne in / ali električne napeljave (20 šol) in za obnovo fasad z izboljšano toplotno izolacijo (18 šol). Za ugotavljanje energetske učinkovitosti gradnje je bila izdelana Energetska izkaznica stavb - dokument, ki obstaja za cca. 30 šolskih zgradb v Ljubljani. Na podlagi tega dokumenta smo ugotovili začetni vložek energije, namenjen pretvorbi v toploto na enoto stavbne površine in letno porabo električne energije za stavbe. Leto gradnje šolskih stavb v MOL Ljubljana Zgrajeno v letih 1889-1913 = 8 šol Zgrajeno v letih 1913-1950 = 1 šola Zgrajeno v letih 1951-1960 = 8 šol Zgrajeno v letih 1961-1970 = 10 šol Zgrajeno v letih 1971-1980 = 17 šol Zgrajeno v letih 1981-1990 = 4 šole Zgrajeno v letih 1991-2000 = 1 šola Zgrajeno v letih 2000-2017 = 1 šola Slika 1: Prikaz leta izgradnje šolskih stavb v MOL (vir InAirQ Slovenia) Ukrepi Zaradi zmanjšanja toplotne izgube se predlagajo naslednji ukrepi: 1 Viri: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, povezave: https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Seznam1.aspx?Seznam=2010 and https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Seznam1.aspx?Seznam=2020 84 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH • V stavbah z visoko porabo energije je predlagana namestitev dodatne toplotne izolacije ustrezne debeline za celoten ovoj stavbe. • V stavbah z zelo slabo izoliranim podstrešjem je predlagana namestitev dodatne mehke toplotne izolacije. • Zamenjava oken z nizkimi toplotnimi izgubami. • Vgradnja prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote za celotno zgradbo. Prezračevalni sistem mora biti sestavljen iz več lokalnih prezračevalnih naprav, ki so nameščene na določenih mestih v vsakem nadstropju stavbe. • Vzpostavitev samodejnega krmiljenja ogrevalnega sistema z namestitvijo termostatskih ventilov na radiatorje. • Zamenjava starejših svetilk za razsvetljavo z novejšimi (LED paneli). • Uvedba organizacijskih ukrepov za redno izklapljanje luči, izklop električnih in elektronskih naprav, ki se ne uporabljajo. To so osnovni ukrepi za zmanjšanje porabe energije v stavbi, hkrati pa ne povzročajo dodatnih stroškov. O kakovosti zraka v šolah v Mestni občini Ljubljana je dostopnih le malo podatkov. Ocenjujemo pomanjkljivosti na področju zakonov za projektiranje šolskih stavb v Sloveniji. Prav tako ni posebnih smernic za spremljanje kakovosti zraka v šolskih prostorih. 4.2 SWOT analiza SWOT analiza temelji na pregledu naslednjih tem: izobraževalna politika, zakonodaja, financiranje, vključenost zainteresiranih deležnikov, trenutno stanje uporabljene tehnologije in materialov, možnost uporabe sodobnih inovativnih tehnologij, diseminacija in večja ozaveščenost vodstva šol glede zagotovitve dobre kakovosti notranjega zraka IAQ, trendi v javnem zdravju, ki lahko vplivajo na kakovost zraka IAQ in lokacija šole. Izobraževalna politika Na splošno je v enem razredu med 16 (najmanj) in 28 (največ) učencev (če je otrok s posebnimi potrebami, se največje število zmanjša). Glede na raziskavo je običajno v enem razredu 23 otrok. Kakovost zraka v notranjih prostorih ni vključena v učne vsebine osnovnega izobraževalnega sistema. Poleg tega učitelji odpirajo okna na podlagi svoje samoocene (ni splošnega pravila, kako pogosto bi morali odpirati okna). Naloga ravnatelja je opozoriti na slabo kakovost zraka v učilnicah. Slika 2: Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh (Vir: arhiv InAirQ). 85 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Zakonodaja Neodvisen pravni akt o higienskih in tehničnih zahtevah za osnovne šole ne obstaja. Posamezni dejavniki, ki vplivajo na kakovost zraka v notranjih prostorih, se obravnavajo ločeno. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. L. RS, št. 42/02, 105/02 v 110/02 - ZGO-1) določa zahteve glede temperature, prezračevanja in vrednosti nekaterih onesnaževal v zraku v zaprtih prostorih (CO2, Rn, NH3, H2CO, VOC, CO, O3, PM10). Vendar pa vodstva šol premalo nadzorujejo zahteve/zakone in na splošno premalo poznajo vse zakonske zahteve. Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. L. RS, št. 33/06 - UPB) za fizične in pravne osebe ter ustanove, pristojne za zdravje, se zavezuje k izvajanju splošnih ukrepov, ki v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo ustrezen prostor za kakovost zraka v notranjih prostorih. Pomanjkljivost zakona je slab nadzor nad izvajanjem splošnega ukrepa in dejstvo, da znotraj zakona ni določena ustrezna kakovost zraka. Predlagamo natančno opredelitev pojmov v zvezi s kakovostjo notranjega zraka – določitev kazalnikov onesnaževal kakovosti zraka in njihovih mejnih vrednosti. Uredba o energetski učinkovitosti stavb (Ur. L. RS, št. 52/10) omogoča izvajanje hibridnega ali mehanskega prezračevanja, kadar naravno prezračevanje ni mogoče. Vgrajeni mehanski ali hibridni prezračevalni sistemi stavb morajo zagotavljati učinkovito prezračevanje z rekuperacijo toplote. Financiranje Ministrstvo za izobraževanje običajno financira samo tehnologijo ali drugo opremo, v stavbo ne investira. Lastnik šolske stavbe je običajno občina in od njih je odvisno, koliko denarja bodo vložili v obnovo ali obnovo stavbe. Denarja za obnovo šol primanjkuje, običajno so prenove delne (na primer streha, fasada itd.), redko dodajo mehansko prezračevanje v celotni zgradbi. Vpletenost različnih deležnikov/ zainteresirane javnosti (vključno z organi odločanja) Pri načrtovanju, vzdrževanju in uporabi šolskih stavb sodelujejo različni ljudje, od državnih organov do stroke in splošne javnosti/ uporabnikov (tabela 1). DRŽAVNI ORGANI STROKOVNJAKI UPORABNIKI PRISTOJNA MINISTRSTVA ZAPOSLENI: VSI ZAPOSLENI - Ministrstvo za izobraževanje, znanost - vodstvo šole STARŠI (posredni vpliv) in šport - učitelji/ce UČENCI /OTROCI (neposredni - Ministrstvo za zdravje - tehnično osebje (hišniki, čistilke) vpliv) - Ministrstvo za okolje in prostor NAČRTOVALCI, OBLIKOVALCI SKUPNOST INŠTITUTI, AGENCIJE, - arhitetki UNIVERZE - krajinski arhitekti, urbanistični - Nacionalni inštitut za javno zdravje načrtovalci - Agencija RS za okolje - gradbeniki - Univerze (Medicinska fakulteta, - strojniki Zdravstvena fakulteta, Fakulteta za - izvajalci arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in STROKOVNJAKI S PODROČJA geodezijo) ZDRAVJA OBČINE - specialist in strokovnjaki s področja - Mestna občina Ljubljana javnega zdravja - pediatri - Slovenska mreža zdravih šol Čistilke: imajo svoja pravila, vsa čistilna sredstva so določena; ko pospravijo učilnico, odprejo okno; udeležiti se morajo izobraževanj o čistilnih sredstvih, postopkih. Arhitekti/načrtovalci: imajo velik vpliv v fazi načrtovanja, ko lahko poučijo investitorje in bodoče uporabnike o pomenu kakovosti notranjega zraka. Starši: lahko podarijo nekaj opreme ali pohištva; so vez med učenci in učitelji; lahko učence/svoje otroke ozaveščajo o kakovosti notranjega zraka. Skupnost: Na splošno je skupnost večja in bolj vključena v šolo v manjših krajih. Tabela 1: Različni deležniki, od vlade do stroke in javnosti, ki sodelujejo pri načrtovanju, vzdrževanju in uporabi šolskih zgradb, vključeni v SWOT analizo. 86 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Trenutno stanje uporabljene tehnologije/ materialov Gradbeni / konstrukcijski materiali: najpogostejši gradbeni material sta beton in opeka. Table: ponavadi klasične table na kredo. Prezračevalni sistemi: vedno v kuhinji (12/12), včasih v telovadnici (3/12), pisarni (3/12), računalniški sobi (1/12), šolski jedilnici (1/12), šolski dvorani (2/12), v nekaterih učilnicah (2/12), celotna zgradba (1/12). Klimatske naprave: običajno je klimatska naprava le v nekaterih prostorih (npr. kuhinja) in ne v vseh učilnicah.. Kuhinja ponavadi nima oken, ponavadi je le mehansko prezračevana. Zaključna obdelava in pohištvo/oprema: pohištvo se kupuje na razpisih in ne vključuje nevarnih materialov. Možnost razvoja inovativne sodobne tehnologije Table: klasične krede je potrebno zamenjati s sodobno tehnologijo, »smart boards«. Prezračevalni sistemi morajo biti vgrajeni v vseh prostorih šolske zgradbe (ne samo v kuhinji, temveč tudi v učilnicah). Klimatske naprave morajo biti izvedene v vseh učilnicah (v celotni zgradbi). Kuhinja naj bo pozicionirana stran od drugih prostorov, kjer učenci preživijo največ časa. Širjenje znanja in večja ozaveščenost vodstva šol o zagotavljanju dobrege kakovosti zraka - IAQ Diseminacija in ozaveščanje učiteljev trenutno ne poteka. Zaenkrat še ni vzpostavljenega stalnega usposabljanja o kakovosti zraka v notranjih prostorih v okviru Mreže zdravih šol ali katere koli druge institucije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje). Predlagamo večjo diseminacijo in ozaveščanje učnega osebja in širše javnosti (morda preko mreže Zdravih šol, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje - vanjo je vključenih 70% osnovnih šol v Sloveniji). Dobra priložnost je tudi dokument, ki ga je pripravila delovna skupina za zrak na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje z naslovom Kakovost zraka v zaprtih prostorih - Smernice za širšo javnost (na voljo na spletni strani Nacionalnega inštituta: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_11012017.pdf). Trendi v javnem zdravju, ki lahko vplivajo na IAQ Na področju preučevanja vpliva onesnaževal zunanjega zraka na zdravje je bilo izvedenih več nacionalnih in svetovnih epidemioloških študij in mednarodnih projektov. Po drugi strani znanstveniki in strokovnjaki spoznavajo, da ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih, kjer so prisotne številne škodljive snovi. Področje izpostavljenosti onesnaževalom zraka v zaprtih prostorih je slabo raziskano. Z metodološkega vidika, ki temelji na dokazih javnozdravstvenih dejavnosti, to kaže na več izzivov. Izzivi so povezani z možnostjo pridobivanja podatkov o vrsti in koncentraciji onesnaževal v zraku v zaprtih prostorih in drugih dejavnikih tveganja, na podlagi katerih bomo lahko opredelili učinke na zdravje. Za pripravo tovrstnih ocen je potrebno aktivno sodelovanje vseh partnerjev, udeležencev raziskovanja in sodelujočih organizacij / institucij, zdravstvenih in okoljskih strokovnjakov, pa tudi podpora lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov (izveden pristop vpliva na zdravje z različnih zornih kotov). V Evropi so na področju IAQ doslej izvedli tri večje projekte (SINPHONIE, TAB in HEIMTSA), katerih namen je bil oceniti vpliv kakovosti zraka v zaprtih prostorih na zdravje otrok v izobraževalnih ustanovah. Rezultati raziskav so bili pridobljeni z namenom določitve priporočil in pravnih podlag za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih. V Sloveniji sta bili doslej opravljeni dve anketi o merjenju koncentracije ogljikovega dioksida v vrtcu. Možnost javnega zdravja, da pridobi informacije o kakovosti zraka v šolskem okolju, o opredelitvi možnih učinkov na zdravje otrok in drugih pomembnih dejavnikih tveganja, povezanih z gradbenim, socialnim in fizičnim okoljem ter družinsko zgodovino, 87 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT predstavlja udeležba Slovenije v evropskem Interreg projektu InAirQ (ukrepi mednarodne prilagoditve za celostno upravljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih). Lokacija Osnovne šole so običajno postavljene v bližini glavne ceste, praviloma je v bližini tudi parkirišče. Ker je Slovenija kmetijska država, so v bližini šol pogosto tudi polja in kmetije (npr. problem gnojil). Ker pa je Slovenija tudi zelena država, je običajno okoli šole veliko zelenja (parki, gozd, drevesa itd.). Povzetek analize SWOT Notranja analiza PREDNOSTI SLABOSTI Kaj negativno vpliva na šolsko Kaj negativno vpliva na šolsko okolje v zvezi s kakovostjo okolje v zvezi s kakovostjo notranjega zraka (IAQ)? notranjega zraka (IAQ)? 1. Učitelji med odmori odpirajo 1. Večina šol v učilnicah nima okna (pomanjkanje merljivih mehanskih prezračevalnih sistemov. podatkov). 2. Klimatska naprava samo v 2. Uporaba čistilnih sredstev, ki ne nekaterih delih šolske zgradbe vplivajo na kakovost zraka. (običajno ne v učilnicah). 3. Centralno ali daljinsko ogrevanje. 3. Nizka ozaveščenost o kakovosti 4. Kajenje v stavbi ni dovoljeno. zraka v notranjih prostorih in slaba 5. Večinoma ni azbesta v šolskih osveščenost učiteljev o kakovosti stavbah v Sloveniji in večinoma ni zraka v notranjih prostorih: ni označen kot območje, ki je usposabljanj za učitelje o kakovosti prizadeto z radonom (območja zraka v notranjih prostorih; IAQ ni šolskih stavb). vključen v učne vsebine osnovnega 6. Čiščenje: popoldne / zvečer po izobraževanja šolskem času (globinsko čiščenje 4. Starost šolskih zgradb (večina je bila večinoma vsakih šest mesecev ali zgrajena med letoma 1961 in 1980 vsako leto). (44/50 stavb je bilo zgrajenih pred SWOT orodje za analizo 7. Zakonodaja: o mehanskem letom 1980). Večinoma le delno prezračevanju in o načrtovanju šol obnovljene (na primer zamenjava (Pravilnik o prezračevanju in oken, novo prezračevanje le v 40% klimatizaciji stavb, Pravilnik o šolskih stavb v Mestni občini energetski učinkovitosti stavb in Ljubljana) Navodilo za gradnjo osnovnih šol v 5. Pomanjkanje ustrezne opreme za Sloveniji). preverjanje vrednosti pretoka zraka v 8. Brošure o IAQ Nacionalnega prezračevalnih kanalih - v učilnicah. inštituta za javno zdravje. 6. Ni nobenih posebnih smernic ali 9. Delna prenova stavb je bila pravil za spremljanje kakovosti zraka v narejena skoraj na vseh 50-ih šolah. osnovnih šolah v Mestni občini 7. Oprema: pomanjkanje pozornosti Ljubljana: na večini šolskih zgradb pri izbiri materialov, pri izbiri je bila obnovljena streha (39 stavb) prevladuje cena. in zamenjana okna (35 stavb). 8. Pomanjkanje zakonov za Nekatere šole so se odločile za projektiranje šolskih stavb v Sloveniji, nove vodovodne in / ali električne s posebnim poudarkom na higienskih inštalacije (20 šol) in obnovo fasade in tehničnih zahtevah za osnovno z izboljšano toplotno izolacijo (18 šolo. šol). 9. Uporaba kemikalij za čiščenje tal in 10. Vse šole imajo Energetsko mize. izkaznico. 10. Ni interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi akterji / deležniki. 88 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH PRILOŽNOSTI Strategije za priložnosti in Strategije priložnosti in slabosti Kakšne so priložnosti za izboljšanje prednosti (OS) (OW) kakovosti notranjega zraka (IAQ) v Kako lahko s prednostmi izkoristimo Kako lahko premagamo slabosti, če šolskem okolju?? priložnosti? izkoristimo priložnosti? 1. Priporočila odgovornih organov (npr. 1. Pravilnik o kakovosti notranjega Nacionalnega inštituta za javno zdravje, 1. Dvig osveščenosti - razdelitev zraka (IAQ) v šolah. Ministrstva za zdravje). brošur Nacionalnega inštituta za 2. Priprava smernic za gradnjo in 2. Usmeritve in priporočila, razvita v okviru javno zdravje med šolami. spremembe v sodelovanju s projektov za izboljšanje kakovosti zraka v 2. Pravilna izbira materialov in pristojnimi ministrstvi. šolah. tehnoloških procesov, ki se 3. Predlog za vključitev tematike o 3. Proces termo-modernizacije šol. uporabljajo pri termo-modernizaciji kakovosti zraka v učne vsebine v 4. Dostop do objav/publikacij o kakovosti šole. osnovnih šolah. zraka, rezultatov meritev kakovosti 3. Uporaba smernic in priporočil, 4. Interdisciplinarni sestanki / zunanjega in notranjega zraka, vpliva razvitih pri projektih za izboljšanje konference / usposabljanja o zdravem onesnaževanja zraka na zdravje ljudi, kakovosti zraka v šolah. oblikovanju stavb, zdravem okolju in vključno z otroki, in metod za zmanjšanje 4. Popraviti / očistiti prezračevalne potencialnem vplivu na zdravje. ravni onesnaževanja v zraku. naprave med postopkom termo- 5. Razširjanje znanja in večja modernizacije. ozaveščenost šolskega vodstva glede 5. Možnost urejanja poteka zagotavljanja dobrega IAQ (kakovosti aktivnosti učencev glede na notranjega zraka). kakovost zunanjega zraka. 6. Pogosto prezračevanje učilnic 6. Opazovanje pojavnosti bolezni (odpiranje oken). dihal, ki so v literaturi navedene v 7. Izvajanje pregleda literature in povezavi z onesnaženostjo zraka razdelitev izbranih publikacij med izaal med učenci in izvajanjem šolsko osebje za ozaveščanje o an dejavnosti v primeru povečane kakovosti zraka. obolevnosti šolskih otrok (npr. v 8. Vgradnja prezračevalnih sistemov z izbranih razredih). rekuperacijo toplote v celotno nanja 7. Potreba po daljši prenovi (doslej zgradbo. Zu ni bilo mehanskega prezračevanja, doslej le delne prenove). NEVARNOSTI Strategije ogroženosti (TS) Strategije nevarnosti in slabosti Katere so nevarnosti, ki lahko negativno Kako lahko uporabimo Prednosti, da se (TW) vplivajo na kakovost notranjega zraka izognemo nevarnostim? Kako lahko zmanjšamo pomanjkljivosti in (IAQ) v šolskem okolju? 1. Izbira pravega časa za čiščenje / se izognemo nevarnostim? 1. Okolica šole (industrija).2 manjša popravila. 1. Ozaveščanje o kakovosti zraka v 2. Močan promet (med 12 šolami 9-krat zelo 2. Pogosto čiščenje in natančno notranjih prostorih med šolskim velik, velik ali srednje velik promet). odstranjevanje plasti prahu. osebjem in starši učencev. 3. Prodiranje velikih količin prahu v notranje 3. Upočasniti promet v okolici šole 2. Izboljšanje vključenosti šolskega šolsko okolje od zunaj. (npr. zaprositi lokalne organe o osebja in staršev v ukrepe za 4. Veljavni zakonski predpisi - pomanjkanje postavitvi ležečih policajev na cesti izboljšanje kakovosti notranjega podrobnih zahtev za zagotavljanje ustreznih v okolici šole). okolja v šolah. parametrov zraka v šolskih prostorih. 4. Prošnja za dodatna sredstva pri 3. V šolah ustvariti organ, ki bo 5. Pomanjkanje sredstev za potrebna lokalni samoupravi na podlagi odgovoren za zagotavljanje ustrezne popravila. priporočil po pregledu kakovosti zraka v notranjih prostorih. 6. Pomanjkanje sredstev za vgradnjo 5. Izvajanje pregleda literature in 4. Kmetijstvo v bližini. sodobnih prezračevalnih sistemov. razširjanje izbranih publikacij med 7. Nizka ozaveščenost o kakovosti zraka v starši za ozaveščanje o kakovosti zaprtih prostorih pri starših, ki sodelujejo pri zraka. nakupu materialov za notranjo opremo in pohištvo. Tabela 2: SWOT analiza 4.3 Ocena stanja na terenu – meritve kakovosti zraka v izbranih osnovnih šolah Meritve kakovosti notranjega zraka so bile izvedene v 12-ih izbranih osnovnih šolah. 2 Podrobne analize šolskih zgradb so v poročilu projekta InAirQ. 89 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Slika 3: Delo na terenu - osnovne šole, kjer smo izvedli mertive kakovosti notranjega zraka Pri izbiri šol so bili upoštevani naslednji kriteriji:: • Lokacija: podeželsko / urbano območje (nomenklatura EU), zelene površine / območja z gostim prometom / industrijo * Približno polovica šol naj bi bila na podeželju (velike zelene površine), polovica šol pa v mestnem območju (na območju gostega prometa / industrije). • Prezračevanje: naravno, mehansko, kombinacija obeh • Starost zgradb: <1946, 1946-1960, 1961-1970, 1971-1989, > 1990 Meritve kakovosti notranjega zraka so bile izvedene na dvanajstih izbranih osnovnih šolah, ki so se med seboj razlikovale tudi po lokaciji: • 3 osnovne šole se nahajajo v mestnem središču, • 2 osnovni šoli se nahajata v stanovanjski soseski, • 2 osnovni šoli se nahajata v predmestju, • 3 osnovne šole se nahajajo v večjem naselju, • 2 osnovni šoli se nahajata na vasi. 4.3.1 Ocena zdravja in dobrega počutja otrok Zbiranje podatkov: • Anketni vprašalnik o pogostosti bolezenskih simptomov, učenci tretjih razredov osnovnih šol, 12 šol, ki so sodelovale v projektu. • Vprašalnik so izpolnili starši otrok. • Odzivnost: 203/162 (83.74%) Vsebina vprašalnika: • Splošne informacije o otroku • Podatki o nosečnosti, porodu in zgodnjem otroštvu • Informacije o alergijah (predvsem vezanih na dihala) 90 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH • Informacije o bivalnem okolju • Demografska vprašanja • Otrokovo dojemanje šolskega okolja. 4.3.2 Lastnosti šolskih zgradb, pridobljene z opazovalno listo Šola Šola Učilnica Ostalo Lastnosti: lokacija Problemi (visoke Fotografija učilnice Problemi, ki lahko Možni viri onesnaževanja zraka šole, starost, glavni koncentracije) izhajajo iz učilnice konstrukcijski material, gostota prometa 01 - mesto, stanovanjska Benzen Zavese, linolej, kreda, Parkirišče, kurilnica, kemikalije za čiščenje soseska Formaldehid parkirišče ob učilnici, Zunanji viri: 1 kurilnica, 2 prometna cesta, 3 parkirišče -1976 PM2,5 staro pohištvo, -opeka, beton CO2 dekoracija (likovni - malo prometa pouk, lepila), rastline 02 -mesto, stanovanjska Benzen Parkirišče, prometna cesta, industrija, kurilnica, soseska PM2,5 prašna mesta (klet), poškodbe zaradi vode -1981 CO2 - beton Relativna vlažnost Zunanji viri: 1 parkirišče, 2 prometna cesta, 3 tržnica, 4 - veliko prometa kurilnica, 5 kmetijstvo 03 -mestno središče Benzen Zavese, dekoracija Parkirišče, prometna cesta, poškodbe zaradi -1884 (razširitev PM2,5 (likovni pouk), linolej, vlage, kemikalije za čiščenje 1950) CO2 kreda, pohištvo ni tako Zunanji viri: 1 prometna cesta - prenova delov Relativna vlažnost staro (električni kabli, Zunanje parkirišče učilnice) poleg učilnic, učilnica - opeka nad parkiriščem, - veliko prometa plastična okna 04 - mestno središče Benzen Okraski (likovni Parkirišče, prometna cesta, železnica v bližini, -1908 (razširitev PM2,5 pouk), lesena tla, krede prašna mesta, poškodbe zaradi vode (klet), 1976) Relativna vlažnost in pisala, rože (nekaj kemikalije za čiščenje, - opeka, les malih), srednje staro - srednje veliko pohištvo, lesena okna Zunanji viri: 1 prometna cesta, 2 železnica prometa 05 - primestje Formaldehid Linolej, dekoracija Parkirišče, mizarstvo, prašna mesta (telovadnica, - 2000 (srednje), torbe-fotelji, učilnica za tehnične predmete), poškodbe zaradi - opeka, beton ni starega pohištva, vode in vlage (kuhinja, kurilnica, učilnice), - srednje veliko plastična okna čiščenje s kemikalijami prometa Zunanji viri: 1 glavna cesta, 2 proizvodnja, tržnica, objekti lahke industrije, 3 kmetijstvo 06 - manjše mestno Benzen Zelo malo dekoracije, Parkirišče, prometna cesta, odlagališče odpadkov, središče PM2,5 lesena tla, flomastri in čistilna naprava, kotlovnica, prašna mesta -1883 Relativna vlažnost krede, srednje staro (učilnica za tehnične predmete, knjižnica), (razširitev1976) pohištvo, plastična poškodbe zaradi vlage (kuhinja), kemikalije za - prenova (1996, okna čiščenje izolacija) Zunanji viri: 1 industrija, 2 glavna cesta, 3 kmetijstvo, 4 -opeka, beton, odlagališče odpadkov, 5 individualne ogrevalne naprave kamen - srednje veliko prometa 07 - primestje Benzen Zelo malo dekoracije, Močno prometna cesta, železnica, prašna mesta -1995 (razširitev Relativna vlažnost linolej, kreda, rastline (telovadnica, učilnica za tehnične predmete), 2010) (malo), srednje staro poškodbe zaradi vode in vlage (učilnice, hodniki), - prenova (2010) pohištvo, plastično kemikalije za čiščenje - beton okno. - zelo veliko Zunanji viri: 1 industrija, 2 glavno železniško vozlišče, 3 prometa individualne ogrevalne naprave, 4 kmetijstvo, 5 glavne ceste 08 - vas Benzen Malo dekoracije, lesena Prašna mesta (kotlovnica), poškodbe zaradi vode -1975 Formaldehid tla, plastična okna, in vlage (kuhinja, stranišče), kemikalije za - prenova (2013, PM2,5 zeleni prostor okoli šole čiščenje, industrija okna, izolacija) CO2 Zunanji viri: 1 glavna cesta, 2 kmetijstvo, 3 industrija - opeka, beton, Relativna vlažnost (daleč) železo - malo prometa 91 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 09 - manjše mesto Benzen Lesena tla, kreda, Parkirišče, kemikalije za čiščenje -1974 (razširitev Relativna vlažnost parkirišče, dekoracija, Zunanji viri: 1 glavna cesta, 2 kmetijstvo 2006) plastična okna, srednje - prenova (2006) staro pohištvo - opeka, beton - malo prometa 10 - manjše mesto Benzen Ploščice na tleh, Veliko parkirišče, prometna cesta, kurilnica, -1967 PM2,5 dekoracija (malo), prašna mesta (učilnice za tehnične predmete), - prenova (električni CO2 kreda, plastična okna, poškodbe zaradi vlage (učilnice), azbest kabli, vodovodni Relativna vlažnost novo pohištvo (flokulat), kemikalije za čiščenje sistem) Zunanji viri: 1 glavna cesta, 2 kmetijstvo (polja), 3 - opeka, beton električna industrija - zelo veliko prometa 11 -mesto Benzen Plastična okna, Parkirišče, prometna cesta, kemikalije za čiščenje, -1972 Formaldehid dekoracija, lesena tla, kemična industrija - prenova (2016, PM2, kreda, flomastri Zunanji viri: 1 parkirišče, 2 prometna cesta, 3 kemična električni kabli, CO2 industrija, 4 kmetijstvo osvetlitev, vodovodni sistem) - opeka, beton - veliko prometa 12 -vas Benzen Dekoracija (malo), Parkirišče, prašna mesta (kotlovnica, učilnice za -1978 (razširitev Formaldehid linolej, kreda, flomastri, tehnične predmete), poškodbe zaradi vode 2006) PM2,5 zavese, plastična okna, (učilnice), kemikalije za čiščenje - beton Relativna vlažnost individualno ogrevanje Zunanji viri: 1 cesta v bližini, parkirišče, 2 individualni - srednje gost promet Gradbišče ogrevalni napravi, 3 kmetijstvo: njive, kmetje, 4 lahka industrija (sadna industrija) Vse šole: Čiščenje v popoldanskem času Tabela 3: Lastnosti šolskih stavb 4.3.3 Ocena kakovosti notranjega zraka: meritve Meritve kakovosti notranjega zraka so potekale od 13.11.2017 do 16.3.2018, en teden v vsaki opazovani šoli. Izvedli smo meritve naslednjih parametrov: • Temperatura in relativna vlažnost zraka • delci (PM2.5) • CO2 • aldehidi (formaldehidi) • VOC (hlapne organske spojine) (benzen) • NO2 • Radon Slika 4: Notranje merilno mesto 92 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Slika 5: Zunanje merilno mesto Spodnja tabela prikazuje povezave med različnimi gradbenimi elementi in možnimi onesnaževali, ki bi lahko vplivali na kakovost notranjega zraka. Kazalnik Na kaj se nanaša (podrobneje) Možna onesnaževala Vrsta lokacije Stanovanjsko naselje, mestno jedro, primestno Delci Lokacija naselje, mesto, vas (zunanje Območje zgradbe / Daleč od virov onesnaževanja (soseska, promet, Delci, NO okolje) 2, NOx, CO, benzen, zemljišče / zunanje ogrevanje, industrija). benzoapiren, itd… okolje Zasnova stavbe Tlorisna analiza, ločitev čistih in nečistih poti, Neprijetne vonjave organizacija /razporeditev prostorov Vrsta stavbe Leto izdelave Lastnosti Stanje stavbe Obnovljeno (okna, izolacija, ogrevanje, Onesnaževala zaradi novega materiala, stavbe prezračevanje itd.) poraba energije Zgodovina ali Mikrobiološka onesnaževala trenutno vidni znaki poškodb vode, uhajanja vode … Vidna plesen Alergeni Toplotna izolacija materiali, načrtovanje in izvajanje Mikrobiološka onesnaževala, raba energije Hidroizolacija materiali, načrtovanje in izvajanje Vlažnost (mikroorganizmi) (izolacija) Konstrukcija Vhod, streha, konstrukcija stavb, izolacija, okna - Mikroorganizmi Kontrukcija Toplotni mostovi, kondenzacija zgradbe Oblikovanje in izvedba konstrukcijskih delov vgrajenih elementov (vhod, streha, konstrukcija, izolacija, okna; Toplotni mostovi, kondenzacija). Materiali Building materials used for construction, Formaldehid isolation, roof covering, etc. Prezračevanje Pravilno načrtovanje, redno vzdrževanje, toaletni CO2, druga onesnaževala (od aktivnosti in prostori materialov v razredih) (↑ lahko povečajo MEP (strojne, onesnaževala iz prometa) ustrezno prezračevanje električne, vodovodne Vrsta, hitrost, frekvenca, če je prezračevanje inštalacije) mehansko: upoštevajte navodila proizvajalca Ogrevanje Način ogrevanja (biomasa) delci, CO, VOC, PAH, benzopiren, POPs (obstojna organska onesnaževala) 93 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Talne obloge Formaldehid Oprema 1 (vgrajena Barve, laki, zaščitni Formaldehid oprema/ premazi pohištvo) Osvetlitev Pohištvo Formaldehid Izdelki, ki jih Risbe, slike, umetniški izdelki - barve, lepila, laki Formaldehid izdelujejo učenci, razni okraski Stvari, ki jih otroci Oprema 2 prinesejo v šolo Lončnice/ rože ↑ mikroorganizmi (plesni), (zemlja) ↓ formaldehid, CO, benzen, trikloroetilen, CO2 Možni hišni Mikroorganizmi ljubljenčki v razredu Računalniška O3, fenol, toluen, 2-etilheksanol, Oprema 3 oprema formaldehid , poveča simptome bolnih stavb, (tehnična nezadovoljstvo s kakovostjo zaznanega zraka oprema) Klima Prezračevanje Mehansko/ naravno prezzračevanje, pogostost CO2, druga onesnaževala v notranjem zraku (od aktivnosti in materialov v razredih) (↑ lahko povečajo onesnaževala iz prometa) Nadzor vlažnosti Mikroorganizmi (splošno zadovoljstvo z notranjim okoljem) Nadzor temperature Toplotno udobje Uporaba osvežilcev Ftalati, VOC (TVOC, skupne hlapne zraka, čistilcev organske spojine), benzen, formaldehid. Sekundarna onesnaževala (biogene hlapne organske spojine, BVOCs) Uporaba barv (učne VOC Proces dejavnosti, likovni pouk) Dejavnosti v razredu Malica v razredu/ jedilnici Neprijetne vonjave, delci, prah, CO2, (malica, aktivne igre) Aktivnosti – dvig prahu, povečana hitrost prenove (CO2) Pisanje na table Pisala: ↑ PO4 ↓ benzen (kreda, pisala za na table) Krede: ↑ Cl, benzen ↓ F Število učencev v CO2, mikroorganizmi razredu Otroci, ki obiskujejo Mikroorganizmi pouk, tudi kadar so bolni Čiščenje (procesi in Kdaj? Kako pogosto? Katere kemikalije se delci, mikroorganizmi čistila) uporabljajo za čiščenje? Uporaba naravnih VOC, ftalati, formaldehid, benzen, Cl2, čistil NH3 Vzdrževanje Vzdrževanje šolskega pohištva (polomljeno, dotrajano) 94 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Ozaveščanje Izobraževanje, ozaveščanje o pomenu kakovosti Splošno (velja tudi za težave, s katerimi se zraka v notranjih prostorih srečuje vsaka posamezna šola) Izobraževanja Ostalo Spremljanje kakovosti zraka (IAQ) Tabela 4: Povezava med gradbenimi elementi in možnimi onesnaževali *Raziskava je narejena na podlagi javno dostopnih podatkov za izbrane osnovne šole. 5 SKLEP. V nadaljni fazi je potrebna priprava smernic za oblikovanje novih šolskih zgradb in njihova vključitev v zakonodajo. 6 LITERATURA. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 95 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT 4.2 METHODOLOGICAL APPROACH OF MONITORING INDOOR AIR QUALITY IN PRIMARY SCHOOLS 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 3Dr. Tamas SZIGHETI, 1National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 3National Public Health Center, Budapest, Hungary Keywords: vulnerability assessment, SWOT, monitoring campaign, indoor air quality, school environment ABSTRACT. Children are the most vulnerable population, who spent in school environment around 8 hours per day. Therefore it is important to create healthy school environments and monitor different parameters. The main aim of our research was to prepare specific methodological approach, which could/ should be used by all primary schools in Central Europe. Following combination methods were used to monitor indoor air quality: vulnerability assessment, SWOT analysis and the field campaign. The research on the types of school buildings and the state of the school buildings was done among 51 primary schools (50 school buildings) in the Municipality of Ljubljana. The SWOT analysis is based on the review of following topics: education policy, legislations, financial environment, stakeholders’ involvement, current state of the appliedd technology, possibility of modern technology development and innovation, dissemination of knowledge and increase of awareness of schools management regarding to ensure the good IAQ, trends in public health that may affect the IAQ and location. The field campaign and health and wellbeing assessment of children was done in 12 chosen schools. A further step requires the development of guidelines for the design of new school buildings and their incorporation into legislation. 1 INTRODUCTION Children are the most vulnerable population, who spent in school environment around 8 hours per day. Therefore it is important to create healthy school environments and monitor different parameters (light comfort, indoor air quality, temperature etc.). In this research we focuse on indoor air quality. Monitoring indoor air quality in primary schools should be devided in different stages, from analysis to measurements and action plans preparation. 2 AIM The main aim of our research was to prepare specific methodological approach, which could/ should be used by all primary schools in Central Europe. Research is done as part of Interreg project "Transnational Adaptation Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)". 3 METHODS. Following methods were used to monitor indoor air quality: vulnerability assessment, SWOT analysis and the field campaign (health and wellbeing assessment of children, characterization of a school building by checklist, assessment of indoor air quality – monitoring campaign). 4 RESULTS AND DISCUSSSION. 4.1 Vulnerability assessment Primary schools in Slovenia and in Municipality of Ljubljana In Slovenia there are 447 primary schools, 375 schools are recognized as healthy schools. The research on the types of school buildings and the state of the school buildings was done among 51 primary schools (50 school buildings) in the Municipality of Ljubljana (these are Healthy and Unhealthy schools). This document provides a general overview about the types of school buildings in the Municipality of Ljubljana: the information on the age of school buildings and the extension of renovation of the buildings. 96 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Number of primary schools in Slovenia and Ljubljana health region3 • Number of primary schools in Slovenia: 452 • Number of primary schools in Ljubljana health region: 116 General overview about the types and the state of school buildings in our region: in the Municipality of Ljubljana (MOL) The partial renovation of buildings was made almost on all 50 school buildings in MOL. Only for two of them (OŠ Livada, built in 1993, and OŠ Dragomelj, built in 2006) no information for building renovation were found. As main structure material on many older buildings the brick was used (13 buildings), and on newer buildings prevails reinforced concrete. On the most of school buildings the roof was renovated (39 buildings) and windows were replaced (35 buildings). Some schools decided for plumbing and/or electrical installations (20 schools) and renovation of facade with improved thermal insulation (18 schools). For the source of energy performance of building the Energy building label (“Energetska izkaznica stavb“) was used, the document which exist for app. 30 school buildings in Ljubljana. From this document we took Initial energy input, intended for conversion into heat per unit of building area and annual electricity consumption for building. Based on these documents we prepared two comparison tables with minimal and maximal total energy (in kW/m2a) used for building heating in one year. The year of School Construction in MOL Ljubljana Build from 1889-1913 = 8 schools Build from 1913-1950 = 1 school Build from 1951-1960 = 8 schools Build from 1961-1970 = 10 schools Build from 1971-1980 = 17 schools Build from 1981-1990 = 4 schools Build from 1991-2000 = 1 school Build from 2000-2017 = 1 school Figure 6: The year of construction of school buildings in MOL 3 Sources: Ministry of Education, Science and Sport. Links: https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Seznam1.aspx?Seznam=2010 and https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Seznam1.aspx?Seznam=2020 97 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Actions Due to the reduction of heat loss the following actions are proposed: • In buildings with high energy consumption the installation of additional thermal insulation of appropriate thickness for the entire building envelope is proposed. • In buildings with very poorly insulated attic the installation of additional soft thermal insulation is proposed. • Replacement of windows with low heat losses. • Installation of ventilation systems with heat recovery for the entire building. The ventilation system should be carried out by several local ventilation devices which are placed in specific locations on each floor of the building. • The establishment of automatic control system of the heating system by installing thermostatic valves on radiators. • Replacing older lighting lamps with newer less conception technologies (LED Panels). • The introduction of organizational actions for regularly switching off lights, switching off electrical and electronic devices that are not in use. These are basic measures to reduce energy consumption in a building, while not causing additional costs. To conclude there is poor data on indoor air quality in schools in the Municipality of Ljubljana. Moreover, we noticed the lack of laws for designing school buildings in Slovenia. There are also no special guidelines or rules on monitoring indoor air quality in schools. 4.4 SWOT analysis The SWOT analysis is based on the review of following topics: education policy, legislations, financial environment, stakeholders’ involvement, current state of the appliedd technology, possibility of modern technology development and innovation, dissemination of knowledge and increase of awareness of schools management regarding to ensure the good IAQ, trends in public health that may affect the IAQ and location. Education policy In general, there are between 16 (minimum) and 28 (maximum) pupils in one class (if there is a kid with special needs, the maximum number is reduced). Based on the research4 there are usually 23 kids in one class5. The theme indoor air quality is not included in the learning content of basic education system. Moreover, teachers open windows based on their self-assessment (there is no general rule how often they should open windows). The task of headmaster is to draw attention to the poor air quality in classrooms. Figure 7: Primary school Karl Destovnik Kajuh (Sources: Personal archive). 4 The interview with headmistress of the Primary school Karl Destovnik Kajuh. 5 Law on Primary School (Ur. l. RS, no. 81/06 - official consolidated text, 102/07 , 107/10 , 87/11 , 40/12 - ZUJF, 63/13 and 46/16 - ZOFVI-K) , Rules on norms and standards for the implementation of the primary school programme (Ur. l. RS, no. 57/07 , 65/08 , 99/10 , 51/14 and 64/15). 98 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Legislations There is no independent legal act on the hygienic and technical requirements for primary schools. The individual factors that influence the indoor air quality are considered separately. Rules on the ventilation and air-conditioning of buildings (Ur. l. RS, no. 42/02, 105/02 in 110/02 – ZGO-1) provides for requirements in terms of temperature, ventilation, and the values of certain pollutants in the indoor air (CO2, Rn, NH3, H2CO, VOC, CO, O3, PM10). However, there is lack of control over the requirements and knowledge of the requirements by the management of schools. Communicable Diseases Act (Ur. L. RS, no. 33/06 - UPB) for natural and legal persons and institutions responsible for health commits to the implementation of general measures which, in accordance with special regulations provide an adequate indoor air quality area. The disadvantage of the law is a bad control of the implementation of a general measure and that the relevant air quality is not precisely defined. We propose a precise definition of the term indicator of air quality pollutants and their thresholds. Regulation on energy efficiency in buildings (Ur. l. RS, no. 52/10) allows the implementation of a hybrid or mechanical ventilation when natural ventilation is not possible. Built-in mechanical or hybrid ventilation systems of buildings must ensure effective heat recovery air. Financial environment The Ministry for education usually finance only technology or other equipment, they don’t invest in the building. The owner of the school building is usually municipality and it depends on them, how much money they will invest in renovation or reconstruction of the building. There is lack of money for school renovation, usually the renovations are partial (for example roof, façade etc., rarely they add mechanical ventilation in the whole building). Stakeholders’ (including authorities) involvement In the design, maintenance and use of school building are involved different people, from government to profession and public (Table 1). GOVERNMENT PROFESSION PUBLIC (=users) AUTHORITIES: EMPLOYEES: PARENTS (indirect impact) - Ministry for education, science and - management PUPILS (direct impact) sport - teaching staff COMMUNITY - Ministry of health - technical/ support staff (janitor, - Ministry of the Environment and cleaners) Spatial Planning DESIGNERS: NATIONAL INSTITUTIONS: - architects - National institute of Public Health - civil and geodetic engineers - Slovenian Environment Agency - mechanical engineers - Universities (Medical faculty, Faculty of - urban planners health science, Faculty of Civil and - contractors Geodetic Engineering, Faculty of HEALTH CARE WORKERS Architecture) (part of Healthy school iniciative) MUNICIPALITIES: PUBLIC HEALTH - Municipality of Ljubljana PROFESIONALS - public health experts - pediatrics - environmental health engineers Cleaners: they have their rules, all cleaning materials are set; when they clean the classroom, they open the window; they need to attend the trainings about cleaning materials, elements. Designers: they have a big influence in the planning stage when they can educate investors and future users about the importance of indoor air quality. Parents: they can donate some equipment or furniture; they are the bond between pupils and teachers; they can raise awareness on indoor air quality among their pupils. Community: In general, the community is bigger and more involved in the school in smaller towns. Table 5: Different people from government to profession and public involve in the design maintenance and use of school building include in the SWOT analysis. 99 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Current state of the applied technology Construction materials: the most common building material are concrete and brick. Boards: usually there are chalkboards. HVAC systems: always in kitchen (12/12), sometimes in the gym (3/12), offices (3/12), computer room (1/12), school dining room (1/12), school hall (2/12), some classrooms (2/12), the whole building (1/12)6. Air conditioning: usually there is AC only in some rooms (e.g. kitchen) and not in all classrooms. Kitchen usually doesn’t have windows, there is usually only mechanical ventilation – consequence is outdour around the school. Building finishing and furnishing: furniture is bought through tenders, and it doesn’t involve hazard materials. Possibility of modern technology development and innovation Boards: classical chalk boards should be replaced with modern technology, smart boards. HVAC systems should be implemented in all room in the school building (not only kitchen, also in the classrooms). Air conditioning should be implemented in all classrooms (in the whole building). Kitchen should be located away from other rooms, where pupils spend the most time. Dissemination of knowledge and increase of awareness of schools’ management regarding to ensure the good IAQ Dissemination and awareness of teachers currently does not take place. So far there are no trainings on indoor air quality by Healthy Schools Network or by any other institution (National institute of Public Health, Ministry of Health). We suggest dissemination and awareness raising of educational staff and the general public (maybe through a network of Healthy Schools led by National institute of Public Health - the network includes 70% of elementary schools in Slovenia). Good opportunity present document prepared by working group in National institute of Public Health with title Indoor air quality – Guidelines for general public (available on National Institute website: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_priporocila_za_prebivalce_zadnja_11012017.pdf). Trends in public health that may af ect the IAQ In the field of studying the impact of outdoor air pollutants on health there have been carried out several national and worldwide epidemiological studies and international projects. On the other hand, the scientists and experts are realizing that people spend more time indoors where are present numerus harmful substances Field of the exposure to the indoor air pollutants is poorly studied. From the methodological point of view based on the evidence-based public health activities at this suggest several challenges. Challenges are associated with the possibility to obtain data about the type and concentration of pollutants in the indoor air and other risk factors biased on of which we will be able to define health effects. For preparation of these kind of assessments is required active participation of all partners, survey participants and participating organizations / institutions, health and environmental experts, as well as support of local, regional and national authorities is needed (implemented of health impact approach from different point of view). In Europe in the field of IAQ, so far, have been carried out three major projects (SINPHONIE, TAB and HEIMTSA), whose purpose was to assess the impact of the indoor air quality on the health of children in educational institutions. Research results have been obtained with the purpose of setting up the recommendations and legal bases for improving air quality in indoor environment. In Slovenia, have been, so far carried out two surveys on measuring the carbon dioxide 6 The results are based on the research among 12 chosen schools in Slovenia. 100 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH concentration in kindergarten indoor environment. The public health possibility to obtain the information about air quality in the school environment, about the definition of the potential effects on health of children and other important risk factors associated with building, social and physical environment and family history, represents Slovenia's participation in the European Interreg project InAirQ (Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management). Location Primary schools are usually placed near the main road, there is usually also car park. Moreover, as Slovenia is agriculture country, fields and farmers are usually near schools (agricultural contamination, e.g. problem of fertilizers). However, as Slovenia is green country, there is usually a lot of greenery around schools (parks, forest, trees etc.). Summary SWOT analysis Internal analysis STRENGTHS WEAKNESSES What has a positive impact on What has a negative impact on the the school environment school environment regarding regarding IAQ? IAQ? 1. Teachers open the windows 1. Most schools do not have during breaks (lack of measurable mechanical ventilation systems in data). classrooms. 2. Use of cleaning products that do 2. Air conditioning system only in not affect the air quality. some parts of school building 3. Central or district heating. (usually not in classrooms). 4. Smoking is not allowed in the 3. Low awareness of indoor air quality building. and no dissemination of knowledge 5. Mostly no asbestos in the school among teachers on indoor air quality: buildings in Slovenia and mostly no training for teachers on the indoor not designated as a radon-affected air quality, thy don’t talk about it; IAQ area (school building areas). is not included in the learning content 6. Cleaning: in the of basic education afternoon/evening after school 4. Age of school buildings (majority time (deep clean mostly every six were built between 1961 – 1980 months or every year). (44/50 buildings were built before 7. Legislations: on mechanical 1980). Mostly only partially restored ventilation and on school design (for example replacing windows, new SWOT analysis tool (Regulations on ventilation and air ventilation only in 40% of school conditioning of buildings, buildings in the Municipality of Regulations on energy efficiency in Ljubljana) buildings and Instructions for the construction of primary schools in 5. Lack of the proper equipment to Slovenia). check the airflow value in the 8. Brochures on IAQ from ventilation ducts / in classrooms. National Institute of Public Health. 9. The partial renovation of 6. No special guidelines or rules on buildings was made almost on all monitoring indoor air quality in 50 schools in Municipality of schools. Ljubljana: on the most of school 7. Furnishing: lack of attention to the buildings the roof was renovated choice of materials, dominated by (39 buildings) and windows were price. replaced (35 buildings). Some 8. The lack of law for designing schools decided for plumbing school buildings in Slovenia, with and/or electrical installations (20 special focus on hygienic and schools) and renovation of façade technical requirements for primary with improved thermal insulation school. (18 schools). 9. Using chemicals for floor and desk 10. All schools have Energy cleaning. building label. 10. No interdisciplinary collaboration between different actors / stakeholders. 101 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT OPPORTUNITIES Opportunity-Strength (OS) Opportunity-Weakness (OW) What are the opportunities to improve Strategies Strategies the IAQ in the school environment? How can we use Strengths to take How can we overcome Weaknesses by taking 1. Recommendations of responsible advantage of Opportunities? advantage of Opportunities? authorities (eg. National Institute of Public 1. Regulations on IAQ in schools. Health, Ministry of health). 1. Awareness Raising - 2. Preparation of guidelines for the 2. Guidance and recommendations dissemination of brochures from construction and alteration in developed in the frame of projects aimed at National Institute of Public Health cooperation with the competent improving the indoor air quality in schools. between schools. ministries. 3. Ongoing process of thermo- 2. Proper selection of materials and 3. Proposal to integrate the topics of modernization of schools. technological processes used in the air quality in learning content in 4. Common access to the publication of the thermo-modernization of the primary schools. air quality, results of measurements of the school. 4. Interdisciplinary meetings / quality of outdoor and indoor air, the impact 3. Use of guidance and conferences/trainings on healthy of air pollution on human health, including recommendations developed in building design, healthy environment, children, and methods to reduce the levels of projects aimed at improving the potential impact on health. airborne pollution. indoor air quality in schools. 5. Dissemination of knowledge and 4. Repair / clean the ventilation increase of awareness of school ducts during the thermo- management regarding to ensure the modernization process. good IAQ. 5. The possibility of regulating the 6. Frequent ventilation of classes activity of pupils depending on (opening of the windows). outdoor air quality. 7. Conducting of the literature review 6. Observation of the incidence of and disseminate selected publications respiratory diseases listed in the among school personnel to raise literature as associated with air awareness of air quality. pollution among pupils and 8. Installation of ventilation systems undertaking of activities in case of with heat recovery for the entire increased morbidity among school building. ternal analysis children (eg. in selected classes). Ex 7. Need for extended renovation (no mechanical ventilation, only partial renovations so far). THREATS Threat-Strength (TS) Strategies Threat-Weakness (TW) Strategies What are the threats that can negatively How can we use Strengths to avoid How can we minimize weaknesses and avoid influence the IAQ in the school Threats? Threats? environment? 1. Selection of the right time for 1. Raising awareness of the indoor air 1. Surroundings of schools (industry).7 cleaning / minor repairs. quality among the school staff and 2. Heavy traffic (among 12 schools 9 times 2. Frequent cleaning and exact parents of pupils. very heavy, heavy or medium traffic). removal of layer of dust. 2. Improvement of the involvement 3. Infiltration of the large amounts of dust 3. Slow down the traffic at schools of school staff and parents to take into the inside school environment from the (eg. to apply to the local authorities actions towards the improvement of outside. about the installation of speed the quality of the indoor environment 4. Legal regulations in force – lack of bumps on the road in the school in schools. detailed requirements for ensuring proper air surrounding). 3. Create an authority responsible for parameters in school classes. 4. Applying for the additional funds ensuring adequate indoor air quality 5. Lack of funds for necessary repairs. to the local self-government on the (IAQ) in schools. 6. Lack of funds for the installation of basis of the post-inspection 4. Agriculture nearby. modern HVAC systems. recommendations 7. Low awareness of indoor air quality 5. Conducting of the literature among parents participating in the cost of review and disseminate selected purchase interior and furniture materials. publications among parents to raise awareness of air quality. Table 6: SWOT analysis 4.5 The field campaign The field campaign was done in 12 chosen schools. 7 Please see detail analyses of 12 chosen schools. 102 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Figure 8: Field campaign in Slovenia When choosing schools, the following criteria were taken into consideration: • Location: Rural / urban area (EU nomenclature), Green areas / areas with high traffic / industry *About half of schools are expected to be in rural areas (large green areas), and half of schools in the urban area (in a large area of transport / industry). • Ventilation: Natural, Mechanical, Combination of both • Age of building: <1946, 1946-1960, 1961-1970, 1971-1989, > 1990 Indoor air quality measurements were performed at twelve selected primary schools, which also differed in location: • 3 primary schools are located in the city center, • 2 primary schools are located in a residential neighborhood, • 2 primary schools are located in the suburbs, • 3 primary schools are located in a larger settlement, • 2 primary schools are located in the villages. 4.5.1 Health and wellbeing assessment of children Data acquisition: • Survey questionnaire on the frequency of illness symptoms, pupils of third grades of elementary schools, 12 schools that were involved in the project. • The questionnaire was filled in by parents of children. Response rate: 203/162 (83.74%) Contents of the questionnaire: • General information about the child • Data on pregnancy, childbirth and early childhood • Information on respiratory and childhood allergies • Information about the living environment 103 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT • Demographic issues • A child's perception of the school environment 4.5.2 Characterization of a school building by checklist School School Classroom Other Characteristics: Problems (high Photos of classrooms Problems that can Potential sources of air pollution location of the concentrations) originate from school, age, classrooms building materials, traffic density nearby 01 -Ljubljana, residential Benzene Curtains, linoleum, Car park, heating plant, chemicals for cleaning -1976 Formaldehyde chalk, car park next to -brick, concrete PM2,5 the classroom, old Outdoor sources: 1 heating plant, 2 busy road, 3 car park -light traffic CO2 furniture, decoration (arts, glues), plants 02 -Ljubljana, residential Benzene Car park, busy road, industry, heating plant, -1981 PM2,5 dusty places (basement), water damage -concrete CO2 -heavy traffic RH Outdoor sources: 1 car park, 2 busy road, 3 market facilities, 4 heating plant, 5 agriculture 03 -Ljubljana, city Benzene Curtains, decoration Car park, busy road, moisture damage, chemicals center PM2,5 (arts), linoleum, chalk, for cleaning -1884 (extension CO2 furniture is not so old 1950) RH Outside parking next to Outdoor sources: 1 busy road - restoration of some the classrooms, parts (electric cables, classroom above the classrooms) parking lot, plastic -brick window - heavy traffic 04 -Ljubljana, city Benzene Decoration (arts), Car park, busy road, railway nearby, dusty center PM2,5 wooden floor, chalk places (shelter), water damage (basement), -1908 (extension RH and pens, plant (a few chemicals for cleaning, 1976) small), mid old -brick, wood furniture, wooden Outdoor sources: 1 busy road, 2 railway -medium traffic windows 05 -Vrhnika, suburban Formaldehyde Linoleum, decoration Car park, joiner, dusty places (gymnasium, -2000 (medium), bag- classroom for technical courses), water and -brick, concrete armchairs, not old moisture damage (kitchen, boiler room, - medium traffic furniture, plastic classrooms), cleaning with chemicals windows Outdoor sources: 1 main road, 2 production, market, light industry facilities, 3 agriculture 06 -Logatec, city centre Benzene Very little decoration, Car park, busy road, waste storage site, -1883 (extension PM2,5 wooden floor, pens and cleaning device, boiler room, dusty places 1976) RH chalks, mid old (classroom for technical courses, library), - restoration (1996, furniture, plastic moisture damage (kitchen), chemicals for insulation) windows cleaning -brick, concrete, Outdoor sources: 1 industry (Obrtna cona Logatec), 2 stone main road, 3 agriculture, 4 waste storage site, 5 - medium traffic individual heating device 07 -Ljubljana, suburban Benzene Very little decoration, Busy road, railway, dusty places (gymnasium, -1995 (extension RH linoleum, chalk, plants classroom for technical courses), water and 2010) (little), mid old moisture damage (classrooms, corridors), - restoration (2010) furniture, plastic chemicals for cleaning -concrete window. -very heavy traffic Outdoor sources: 1 industry, 2 main railway node, 3 individual heating device, 4 agriculture, 5 main road 104 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 08 -Horjul, village Benzene Little decoration, Dusty places (boiler room), water and moisture -1975 Formaldehyde wooden floor, plastic damage (kitchen, toilet), chemicals for cleaning, - restoration (2013, PM2,5 windows, green space medium industry windows, insulation) CO2 around the school Outdoor sources: 1 main road, 2 agriculture, 3 medium -brick, concrete, iron RH industry – METREL mechanica etc. (far away) - light traffic 09 -Dobrova, town Benzene Wooden floor, chalk, Car park, chemicals for cleaning -1974 (extension RH car park, decoration, Outdoor sources: 1 main road, 2 agriculture 2006) plastic windows, mid - restoration (2006) old furniture -brick, concrete - light traffic 10 -Moravče, town Benzene Tiles on the floor, Big Car park, busy road, heating plant, dusty -1967 PM2,5 decoration (little), places (classrooms for technical courses), - restoration (electric CO2 chalk, plastic windows, moisture damage (classrooms), asbestos cables, water-system RH new furniture (flocculate), chemicals for cleaning -brick, concrete Outdoor sources: 1 main road, 2 agriculture (fields), 3 - Very heavy traffic medium industry: IMP PROMONT – electric industry 11 -Dol pri Ljubljani, Benzene Plastic windows, Car park, busy road, chemicals for cleaning, town Formaldehyde decoration, wooden chemical industry -1972 PM2, floor,chalk, pens Outdoor sources: 1 car park, 2 busy road, 3 industry – - restoration (2016, CO2 JUB, chemical industry, 4 agriculture electric cables, lightening, water- system) -brick, concrete -heavy traffic 12 -Gabrovka, village Benzene Decoration (little), Car park, dusty places (boiler room, classrooms -1978 (extension Formaldehyde linoleum, chalk, pens, for technical courses), water damage 2006) PM2,5 curtain, plastic (classrooms), chemicals for cleaning -concrete RH windows, individual Outdoor sources: 1 road nearby, car park, 2 individual - medium traffic heating heating devices, 3 agriculture: fields, farmers, 4 light Construction site industry (fruit industry – Presad) All schools: Cleaning in the afternoon Table 7: Characterization of school buildings 4.5.3 Assessment of indoor air quality: monitoring campaign The monitoring campaign took place from 13.11.2017 to 16.3.2018, in each school one week. We made measurements of the following parameters: • air temperature and relative humidity • particles (PM2.5) • CO2 • aldehydes (formaldehyde) • VOC (volatile organic compounds) (benzene) • NO2 • Radon 105 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Figure 9: Internal measuring station Figure 10: External measuring station Following table presents connections between different building elements and possible pollutants that could affect on indoor air quality. Indicator What it refers to (more in detail) Possible pollutants Type of location Residential, city centre, suburban, town, village Particles Location (external Building area / Land Away from sources of pollution (neighbourhood, Particles, NO environment) 2, NOx, CO, benzene, / external traffic, heating, industry). benzoapiren, etc… environment Building design Floorplan analysis, separation of the clean and unpleasant odours unclean paths, organization of the building premises (spaces) Type of the building Construction year Building State of the building Renovated (windows, insulation, heating, Pollutants due to new material (), energy characteristics ventilation, etc.) use History or current Microbiological pollutants visible signs of water damage, leakage … Visual moulds Allergens 106 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Thermal insulation materials, planning and implementation Microbiological pollutants, energy use Waterproofing materials, planning and implementation Dampness (microorganisms) (insulation) Construction Front, roof, building construction, insulation, Microorganisms Building windows -Thermal bridges, condensation. construction Design and implementation of structural parts of buildings (front, roof, building construction, insulation, windows; Thermal bridges, condensation). Materials Building materials used for construction, Formaldehyde isolation, roof covering, etc. Ventilation Proper planning, regular maintenance, toilet CO2, other pollutant (from activity and facilities materials in the classroom) (↑ may increase pollutant from the traffic) MEP adequate ventilation (Mechanical, Type, speed, frequency, if ventilation is Electrical, and mechanical: respect of manufacturer's Plumbing) instructions Heating Heating method (biomass) Particles, CO, VOC, PAH, benzopyrene, POPs (persistent organic pollutants) Flooring Formaldehyde Equipment 1 (built-in Paints, varnishes, Formaldehyde equipment) protective coating Lightening Furniture Formaldehyde Products made by Drawings, paintings, art products - paint, Formaldehyde pupils, decorations adhesives, varnishes Things children bring to school Equipment 2 Pot plants (soil) ↑ microorganisms (moulds), ↓ formaldehyde, CO, benzene, trichloroethylene, CO2 Possible pets in the Microorganisms class Computer O3, phenol, toluene, 2-ethylhexanol, Equipment 3 equipment formaldehyde , increase SBS symptoms, (technical dissatisfaction with the perceived air quality stuff) Air conditioning Ventilation Mechanical / natural ventilation, frequency CO2, other pollutant in indoor air (from activity and materials in the classroom) (↑ may increase pollutant from the traffic) Humidity control Microorganisms (general satisfaction with indoor environment) Temperature control Thermal comfort Processes Use of air refreshers, Phthalates, VOC (TVOC, Total Volatile purifiers Organic Compounds), benzene, formaldehyde. Secondary pollutants (Biogenic Volatile Organic Compounds, BVOCs) Use of colours VOC (learning activities, arts) 107 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Activities in the Eating in the classroom / in the dining room unpleasant odours, Particles, dust, CO2, classroom (eating, "active" games) Activities - Rising dust, increased metabolic rate (CO2) Writing on boards Pens: ↑ PO4 ↓ benzene Chalks: ↑ Cl, (pens, chalk) benzene ↓ F Number of pupils in CO2, microorganisms the classroom Children attending Microorganisms classes even when they are ill Cleaning (process When? How often? What chemicals are used for Particles, microorganisms and cleaning cleaning? products) Maintenance Use of natural VOC, phthalates, formaldehyde, benzene, cleaners Cl2, NH3 Maintenance of school furniture (broken, worn out) Awareness raising Education, awareness about the importance of General (also specifically applied to indoor air quality problems each school is facing) Capacity building Other trainings Monitoring IAQ Table 8: Connections between building elements and possible pollutants 5 CONCLUSION. A further step requires the development of guidelines for the design of new school buildings and their incorporation into legislation. 6 LITERATURE. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 108 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.3 ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI GLEDE IZBOLJŠAV OSNOVNIH ŠOL – ŠTUDIJA PRIMERA OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH 1Dr. Anja JUTRAŽ, 1,2Dr. Andreja KUKEC, 1Mag. Simona URŠIČ, 1Nacionalni institut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Ključne besede: študija izvedljivosti, kakovost zraka v notranjih prostorih, šolsko okolje, akcijski načrti IZVLEČEK. Kot študijo primera smo obravnavali osnovno šolo v Ljubljani, osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh (KDK), ki je kot partner vključena tudi v projekt InAirQ. Glavni cilj študije je oceniti vsak akcijski načrt na podlagi stopnje izvedljivosti, cene in časa. Za pripravo študije izvedljivosti sta bili uporabljeni dve metodi: ocena ranljivosti in terenska študija. Urbanistično načrtovanje, arhitektura in notranje oblikovanje imajo velik vpliv na kakovost zraka v notranjih prostorih. Terenska študija je bila izvedena v zimski sezoni 2017/2018. Opravili smo meritve naslednjih parametrov: temperatura zraka in relativna vlaga, delci (PM2.5), CO2, aldehidi (formaldehid), VOC (hlapne organske spojine) (benzen), NO2, radon. Na podlagi rezultatov meritev je bila kakovost zraka v notranjih prostorih v okviru indeksa kakovosti notranjega zraka uvrščena v zmerno kategorijo. Šoli KDK za zaključek predlagamo načrt izvedljivosti (prikazano v tabeli 25), ki združuje ukrepe, od bolj do manj izvedljivih, in deležnike, ki naj bi jih izvedli. 1 UVOD Kot študijo primera smo obravnavali osnovno šolo v Ljubljani, osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh, ki je kot partner vključena tudi v projekt InAirQ. Šola je bila vključena tudi v meritve kakovosti notranjega zraka v zimskem obdobju 2017/2018. Študija izvedljivosti vsebuje naslednje elemente: • Ocena ranljivosti / ocena stanja • Terensko delo / meritev kakovosti notranjega zraka • Akcijski načrti/ ukrepi 2 NAMEN: Glavni cilj študije je oceniti vsak akcijski načrt na podlagi stopnje izvedljivosti, opredeljene v naslednji tabeli: Stopnja izvedljivosti Cena Čas 1 ZELO LAHKO IZVEDLJIVO Poceni, manj kot 10.000 EUR Lahko je izvedeno zelo hitro – manj kot eno leto. 2 IZVEDLJIVO Med 10.000 in 50.000 EUR Okoli 1- 3 leta za implementacijo 3 TEŽKO IZVEDLJIVO Zelo drago, več kot 50.000 EUR Zelo veliko časa je potrebno za izvedbo – več kot tri leta Tabela 1: Stopnja izvedljivosti 3 METODE Za pripravo študije izvedljivosti sta bili uporabljeni dve metodi: ocena ranljivosti in terenska študija. 3.1 Ocena ranljivost Urbanistično načrtovanje, arhitektura in notranje oblikovanje imajo velik vpliv na kakovost zraka v notranjih prostorih. Na podlagi analize smo opredelili možna onesnaževala in izvedljive izboljšave/ukrepe. 109 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Osnovna šola, ki smo jo izbrali kot študijo primera, se nahaja v predmestju Ljubljane, v stanovanjskem okolju in je bila zgrajena iz opeke in betona leta 1976. Šola je bila delno obnovljena le dvakrat in nima mehanskega prezračevanja. Slika 1: Lokacija šole Slika 2: Osnovne značilnosti šole 3.1.1 Urbanistično načrtovanje Šola se nahaja v stanovanjskem območju, ob reki Ljubljanici in v bližini prometne ceste. Na severu je večje območje proizvodnih dejavnosti in energetske infrastrukture. Glavni industrijski točkovni vir je toplarna, ki ima velik vpliv na kakovost zraka v notranjih prostorih. 110 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Slika 3: Lokacija šole in uporaba prostora v okolici (večje in manjše merilo) Največji vir onesnaževal na prostem so prometna cesta, toplarna in parkirišče. Na žalost ni mogoče spremeniti ničesar glede prometne ceste in toplarne, spremembe pa so možne pri razporeditvi parkirišč v bližini. Slika 4: Potencialni viri onesnaženja zraka v notranjih prostorih (zunanji viri)) Šola se nahaja v bivalnem okolju, kjer primanjkuje parkirnih mest. Z novim urbanističnim načrtom in prometno strategijo za celotno sosesko bi lahko zmanjšali število avtomobilov v bližini šole in razširili zelene površine. Slika 5: Šolska zgradba 111 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Možne izboljšave • Spremeniti lokacijo parkirišč - 2 / izvedljivo: občina bi morala spremeniti prometno strategijo za celotno sosesko. • Povečanje števila dreves pred šolo - 1 / zelo izvedljivo: z majhnim zneskom denarja, ki bi ga morala določiti občina, bi bilo to možno izpeljati zelo hitro. 3.1.2 Arhitektura Šolska stavba je bila zgrajena iz opeke in betona v letu 1976. Obnovljena je bila leta 2006 (okna) in 2008 (obnova strehe). Klimatska naprava in mehansko prezračevanje obstaja le v nekaterih delih stavbe: kuhinja. Vir glavnih onesnaževal zraka v notranjih prostorih predstavlja kuhinja (vonj iz kuhinje), ki se nahaja v sredini zgradbe. Slika 6: Šolska zgradba Možne izboljšave: • Naravno prezračevanje: črpanje zraka (odtok zraka) iz kuhinje (vonj po hrani) - 2 / izvedljivo - za fizične spremembe je treba narediti nove stene / vrata, da se kuhinja loči od druge šole; 3 / težko izvedljivo - selitev kuhinje na drugo lokacijo • Mehansko prezračevanje: Načrt za vzdrževanje prezračevalnega sistema. Načrt bi moral vključevati spremljanje, pregled in čiščenje komponent prezračevalnega sistema, kot so zunanji dovodi zraka, zunanji dušilci zraka, zračni filtri, odtočne posode, ogrevalne in hladilne tuljave, notranjost enot za upravljanje zraka, motorji ventilatorjev, vlaženje zraka, krmiljenje idr. - 3 / težko izvedljivi - namestitev mehanskega prezračevanja v vse učilnice (drago) • Talne obloge: Zamenjava tal z zdravimi gradbenimi materiali - 3 / težko izvedljivo - mogoče bi bilo opraviti šele poleti; ker je stavba precej stara, se s prenovo začnejo pojavljati še nekatere druge težave 3.1.3 Notranje oblikovanje V večini učilnic smo opazili težke tekstilne zavese, linolejne obloge na tleh, table na kredo, staro pohištvo, številne okraske (od likovnega pouka in drugih dejavnosti), shranjevanje različnih pripomočkov kot so razna lepila in v nekaterih razredih veliko zelenja. Slika 7: Primer učilnice 112 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Ocenjujemo, da predstavljajo glavna onesnaževala v notranjih prostorih kemikalije za čiščenje, velika količina okraskov in table na krede. Tudi šolske torbe in ves material, ki ga učenci prinesejo v šolo, bi lahko bili potencialni vir onesnaževal zraka v notranjih prostorih. Slika 8: Glavni viri onesnaževanja zraka v notranjih prostorih (notranji viri) Možne izboljšave: • Izdelava novega protokola za čiščenje - 1 /zelo lahko izvedljivo – prostore čistite pozno popoldne, po čiščenju odprite okna itd .; 3 / težko izvedljivo - selitev kuhinje na drugo lokacijo • Zamenjava čistil za čiščenje miz, tal itd. - 1 / zelo lahko izvedljivo - dogovor s podjetjem za čiščenje, majhna naložba (po potrebi nova čistila, najprej ocena, kaj se uporablja) • Odstranitev okraskov (umetniški izdelki itd.) in težkih tekstilnih zaves - 1 / zelo lahko izvedljivo - odstranitev vseh zaves, umetniških izdelkov, pregled vzdrževanja rastlin (če je na njihovih listih prah, na zemlji plesen) itd. • Menjava klasičnih tabel na krede z drugimi ustreznimi tablami (s pisali) - 1 / zelo lahko izvedljivo – zamenjava table za krede s tablo za pisala. 3.2 Študija na terenu Terenska študija je bila izvedena v zimski sezoni 2017/2018. Opravili smo meritve naslednjih parametrov: temperatura zraka in relativna vlaga, delci (PM2.5), CO2, aldehidi (formaldehid), VOC (hlapne organske spojine) (benzen), NO2, radon. 3.2.1 Meritve Na osnovi rezultatov meritev je bila kakovost zraka v notranjih prostorih v okviru indeksa kakovosti notranjega zraka uvrščena v zmerno kategorijo. Glavna identificirana onesnaževala notranjega zraka so bila benzen, formaldehid, CO2 in delci (PM2.5). Koncentracija formaldehida je bila 15,74 µg / m3 in CO2 1396 ppm. V zvezi z delci in benzenom je bilo ugotovljeno, da so bile tudi izmerjene zunanje vrednosti za masne koncentracije PM2.5 in benzena visoke (benzen v zaprtih prostorih 3,11 µg / m3; zunanji 4,61 µg / m3; PM2.5 v zaprtih prostorih 12 µg / m3; na prostem 19 µg / m3). Posledično sklepamo, da je neprimerno kakovost zraka v zaprtih prostorih povzročilo predvsem onesnaženje zunanjega zraka. Pri vrednostenju parametrov udobja ( temperatura, vlažnost zraka) pa so le-ti kazali ugodno okolje. Možne izboljšave: • Dodatne meritve - 1 / res izvedljivo - nov protokol za redno spremljanje kakovosti notranjega zraka – IAQ. • Tehnične in procesne izboljšave * Glej tabeli 2 in 3. 113 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Onesnaževalo Akcijski načrt / ukrep Stopnja izvedljivosti Benzen "Preprečevanje" vstopa benzena iz zunanjega zraka: 3/ težko izvedljivo – prestaviti lokacija parkirišč, cigaretni dim, promet, bližina bencinske industrijo drugam črpalke, industrije (premog, nafta, zemeljski plin, 2/ izvedljivo – zamenjati lokacijo kemikalije, jeklo) parkirnih mest Med in po uporabo izdelkov, ki so vir benzena, je treba 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli prostore dobro prezračiti (npr. med barvanjem / uporabo za uporabo barv in drugih barv). produktov. Izogibanje se možnemu viru benzena: gradbenim 1/zelo lahko izvedljivo – priprava materialom in pohištvu, ki vsebujejo benzen, pohištvu iz smernice za prenove stavb. ivernih plošč in polimernih materialov (vinilne, PVC in gumijaste talne obloge, najlonske preproge in preproge iz lateksa), vezanemu lesu, steklenim vlaknam, lepilom za tla, barvam, oblogam iz lesa, tesnilom in sredstvom za odstranjevanje barv. Izogibanje možnemu viru benzena: shranjenim topilom in 1/zelo lahko izvedljivo – pripraviti različnim človeškim dejavnostim: čiščenju, barvanju, smernice in protokole. uporabi potrošniških izdelkov, fotokopiranju in tiskanju, shranjevanju in uporabi topil. Formaldehid Izberemo primerno pohištvo in obloge - prostore 1/zelo lahko izvedljivo – pripraviti opremimo z notranjo opremo, ki ne vsebuje formaldehida smernice za postopek nakupa ali čim manj. notranje opreme in pohištva in druge opreme. Prostori so prezračeni, zlasti novi, prenovljeni ali 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli opremljeni z novim pohištvom. za naravno prezračevanje. Med in po uporabi izdelkov, ki so vir formaldehida, morajo 3/ težko izvedljivo – mehansko biti šolski prostori dobro prezračeni. prezračevanje. Med in po uporabi izdelkov, ki so vir formaldehida, je 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli potrebno dobro prezračiti prostor. za naravno prezračevanje. 3/ težko izvedljivo – mehansko prezračevanje. 114 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Ohraniti temperaturo in relativno vlažnost šolskih 1/zelo lahko izvedljivo – prostorov na najnižjih ravneh udobja (koncentracije spremljanje T in Rv zraka v formaldehida naraščajo s povečanjem temperature in učilnicah, nadzor T in Rv zraka vlažnosti). Odstraniti materiale, ki vsebujejo formaldehid: gradbeni 2/ izvedljivo – zamenjava materiali, ki oddajajo formaldehid, pohištvo in leseni elementov, ki vsebujejo izdelki, ki vsebujejo smole na osnovi formaldehida, kot so formaldehid. iverne plošče, vezane plošče in vlaknene plošče srednje gostote; izolacijski materiali; tekstil. Omejitev razstav izdelkov, ki jih v šolah naredijo sami, kot 1/zelo lahko izvedljivo. so barve, tapete, lepila, laki. Uporaba čistilnih sredstev, kot so detergenti, razkužila, 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli mehčala, čistila za preproge in izdelki za čevlje, ki ne za uporabo čistilnih sredstev. oddajajo formaldehida. Prestavitev elektronske opreme, vključno z računalniki in 2/izvedljivo – določitev primerna fotokopirnimi stroji. lokacijo za računalnike, fotokopirne stroje, izven učilnic. CO2 Specifična pogostost in vrsta naravnega prezračevanja 1/zelo lahko izvedljivo – (sprememba protokola). sprememba protokola. Zmanjšanje število otrok v razredu. 2/ izvedljivo. Umestitev senzorjev kakovosti zraka (CO2, T, Rv zraka). 1/zelo lahko izvedljivo. PM2,5 Omejitev prezračevanja prostorov med povečanim 1/zelo lahko izvedljivo – prometom in med temperaturno inverzijo. spremljanje AQI in upoštevanje protokola. Zmanjšanje segrevanja biomase. * ne v tej šoli, ker obstaja sistem centralnega ogrevanja Redna menjava filtrov pri mehanskem prezračevanju. 1/zelo lahko izvedljivo – določiti protokole. Radon Specifična pogostost in vrsta naravnega prezračevanja 1/zelo lahko izvedljivo – določiti (sprememba protokola) protokole 115 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Vidna plesen Odstranitev možnih virov plesni. 1/zelo lahko izvedljivo – vzdrževanje Preprečitev vdora vode v zgradbo (streha, konstrukcija), 1/zelo lahko izvedljivo – kondenzacijo. vzdrževanje Nadziranje vlažnosti in temperature (vlažnost 43-67%, 1/zelo lahko izvedljivo – določiti temperatura med 18,5 in 25,5 C). protokole Odstranite lončnic z veliko količino zemlje (spore gliv in 1/zelo lahko izvedljivo plesni lahko prehajajo iz tal lončnic v zrak). Specifična pogostost in vrsta naravnega prezračevanja 1/zelo lahko izvedljivo – določiti (sprememba protokola). protokole VOCs Zmanjšanje uporabe barv, lakov, lepil, umetnih talnih 1/zelo lahko izvedljivo – določiti oblog (plastike), lesenih plošč. smernice Odstranitev osvežilcev zraka, vonjev itd. 1/zelo lahko izvedljivo – določiti smernice Uporabba več naravnih čistil. 1/zelo lahko izvedljivo – določiti smernice Mehansko prezračevanje. 3/težko izvedljivo Specifična pogostost in vrsta naravnega prezračevanja 1/zelo lahko izvedljivo – določiti (sprememba protokola) protokole Tabela 2: Preventivni akcijski načrti / ukrepi (predlagani zaradi pomanjkanja rezultatov meritev) 3.2.2 Opazovanje V okviru terenskih aktivnosti (meritev kakovosti zraka) smo šolo tudi obiskali in izpostavili seznam elementov, ki bi lahko vplivali na kakovost notranjega zraka - IAQ. Na podlagi opazovanja smo pripravili in ovrednotili akcijske načrte/ ukrepe. Elementi, ki imajo lahko vpliv na slabo kakovost notranjega zraka IAQ Akcijski načrt / ukrepi & Stopnja izvedljivosti SPLOŠNE Šola je stara približno 40 let. Vsa okna v šoli so bila v 3/težko izvedljivo - celovita prenova ZNAČILNOSTI letu 2007/08 spremenjena, vsa so plastična. Večina celotne zgradbe talnih površin je originalnih, ponekod so bile 2/izvedljivo – delne prenove: zamenjane talne obloge. Pohištvo je tudi večinoma od pohištvo, tla začetka. Prenova je bila izvedena na območju, kjer se nahajajo učenci prve triade. 116 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH OPREMA Likovni okraski na steklenih oknih (velika površina 1/zelo lahko izvedljivo – odstranite okna je prekrita s slikami / drugimi umetniškimi umetniške okraske z oken izdelki - vprašanje: ali je prostor dovolj osvetljen; kakšna je kakovost barv za steklo?). TEMPERATURA V dveh učilnicah na vzhodnem delu stavbe, na 2/izvedljivo – posaditi nova drevesa območju, ki ga ne obdajajo okoliške stavbe ali v bližini teh učilnic. drevesa, so poleti izmerjene izjemno visoke temperature (nad 30 ° C, celo 33 ° C). ČISTILNA Čiščenje izvajajo pred ali po poukuh, popoldne 1/zelo lahko izvedljivo – nov SREDSTVA / oziroma v telovadnici zvečer. protokol čiščenja. PROTOKOLI Med letnimi počitnicami izvajajo letno generalno čiščenje (v skladu s načrtom čiščenja). Čistilna sredstva naročajo po sistemu javnih naročil; čistilno osebje se mora udeležiti usposabljanja o uporabi čistil. Osebje, ki čisti šolo, je del kolektiva. PREZRAČEVANJE Izvajajo ga učitelji, ponekod pa skrbijo za naravno 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli za prezračevanje tudi učenci. naravno prezračevanje, vključenost učencev v protokole. V šoli je pomembna tema, ki jo podpirajo vsi uslužbenci. 2/izvedljivo – redne meritve T, Rv zraka, CO2. Vse sobe so naravno prezračene zjutraj, nadalje individualno glede na zanimanje učitelja in po potrebi glede na dejavnosti, ki se izvajajo v učilnici. PRIPOMOČKI ZA Vsak učenec ima svoje barvice/ pripomočke, v prvi 1/zelo lahko izvedljivo – zahteve za LIKOVNI POUK / triadi jih shranjujejo v predalih v učilnici. barve in drug umetniški material; USTVARJANJE shranjevanje izven učilnice. LONČNICE Lončnice / rože njihova prisotnost je pogojena z 1/zelo lahko izvedljivo – nov interesom učitelja, da bo skrbel zanje. protokol. ŽIVALI V šoli ni hišnih ljubljenčkov. Na hodniku je majhen akvarij, kjer v času obiska ni bilo rib. Tabela 3: Elementi, ki bi lahko vplivali na kakovost notranjega zraka - IAQ (metoda opazovanja) in predlagani akcijski načrti/ ukrepi 117 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Posebna opažanja pri pregledu (samoocena kakovosti notranjega zraka Akcijski načrt / ukrepi & - IAQ v različnih prostorih) Stopnja izvedljivosti SPLOŠNO Slabša kakovost zraka na vhodu v pisarne (vonj po 3/težko izvedljivo – fizični poseg bližnjih toaletnih prostorih in razdelilni kuhinji). (nove stene / razporeditev prostorov / mehansko prezračevanje) Slabša kakovost zraka na hodniku prve triade (vonj 2/izvedljivo – premik garderobe na mehkejših in vlažnejših oblačil in čevljev - zaradi drugo lokacijo. garderob na hodnikih). Slabša kakovost zraka na hodniku v osrednjem delu 3/težko izvedljivo – fizični poseg šole (vonj po hrani, kuhanju - bližina jedilnice in (nove stene / razporeditev prostorov razdelilne kuhinje). / mehansko prezračevanje). UČILNICA 1 Neustrezno senčenje (samo notranja senčila) 3/težko izvedljivo – novi sistemi senčenja. (v toplem delu leta je izmerjena Likovni okraski na steklenih oknih (velika površina 1/zelo lahko izvedljivo – odstranitev temperatura najvišja) okna je prekrita s slikami / drugimi umetniškimi umetniških okraskov z oken. izdelki - vprašanje: ali je prostor dovolj osvetljen; kakšna je kakovost barv za steklo?). Veliko lončnic - nekaj plesni na zemlji. 1/zelo lahko izvedljivo – odstranitev neustreznih lončnic. Na območju umivalnika je čistilo dosegljivo otrokom. 1/zelo lahko izvedljivo – čistilna sredstva premakniti na višje položaje ali na varna mesta (ne na dosegu otrok) Koši za odpadke nimajo pokrova. 1/zelo lahko izvedljivo – dodajte pokrove smetnjakom Vonj hrane (nezaščiteni sendviči na krožnikih - 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli/ prinesejo jih v učilnico pred malico). zahteve za izvedbo malice UČILNICA 2 Neustrezno senčenje (samo notranja senčila) 3/težko izvedljivo – nov sistem senčenja (v toplem delu leta je izmerjena Poslikave na steklenih delih oken. 1/zelo lahko izvedljivo – odstraniti temperatura najvišja) umetniške okraske iz oken 118 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Vonj hrane (nezaščiteni sendviči na krožnikih - 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli/ prinesejo jih v učilnico pred malico, po učilnici se med zahteve za izvedbo malice poukom širi neprijeten vonj. UČILNICA 3 Neustrezno senčenje (tkaninske zavese, prozorne in 3/težko izvedljivo – nov sistem bombažne zavese). senčenja Koši za odpadke nimajo pokrova. 1/zelo lahko izvedljivo – dodajte pokrove smetnjakom Na območju umivalnika je čistilna oprema dosegljiva 1/zelo lahko izvedljivo – premakniti otrokom (metla, smeti) čistilna sredstva v zaprte prostore (ne na dosegu otrok) MALA Neprijeten vonj 3/težko izvedljivo – mehansko TELOVADNICA prezračevanje VELIKA Nič posebnega / TELOVADNICA GARDEROBE V Smrad 3/težko izvedljivo – mehansko KLETI prezračevanje Druga opažanja Akcijski načrt/ ukrepi & Stopnja izvedljivosti PRIPRAVA IN Ko pripravljate malico, ki najmlajše čaka že od jutra v 1/zelo lahko izvedljivo – protokoli/ RAZDELITEV učilnici, ga je treba pripraviti tako, da ni mogoče zahteve za potek malice (kje, kdaj, MALIC naknadno onesnaženje hrane (hrana na pladnju mora kako) biti zaščitena - na primer pokrita s folijo). Hkrati bo zaščita (folija) vsaj delno preprečila širjenje vonja po hrani v učilnici. Za zagotovitev varnosti živil pri sobni temperaturi je treba upoštevati tudi čas shranjevanja hrane. HIDRANTI ZA Hidranti so zaklenjeni in zraven ni nobenih ključev. 1/zelo lahko izvedljivo – dodati ključ PRIMER POŽARA Hidranti morajo biti takoj opremljeni s tipkami. od hidranta NA HODNIKIH 119 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT OSVETLJENOST Učinkovito senčenje dosežemo s postavljanjem senčil 3/težko izvedljivo – nov sistem IN SENČENJE na zunanje dele oken. senčenja UČOLNIC Hkrati lahko nekoliko prispevamo k znižanju temperature (neposreden vpliv sončne svetlobe) v učilnici spomladi in poleti. Tabela 4: Ugotovitve na podlagi opazovanja ob obisku šole in predlagani ukrepi 4. REZULTATI IN RAZPRAVA. Na podlagi terenskih aktivnosti (meritve kakovosti notranjega zraka v izbrani šoli, razgovori s predstavniki OŠ) predlagamo nekatere ukrepe, ki smo jih ocenili z vidika trostopenjske lestvice izvedljivosti (1- zelo lahko izvedljivo, 2- izvedljivo, 3-težko izvedljivo). Ker pa pri načrtovanju, vzdrževanju in uporabi šolskih stavb sodelujejo različni deležniki, od predstavnikov oblasti do stroke in javnosti, so v nadaljevanju predlagani različni ukrepi, tudi glede na različne deležnike/zainteresirana javnost, ki bi jih lahko izvedli. Slednje je podrobno prikazano v tabeli 6 in v odsekih 4.1, 4.2 in 4.3 . Akcijski načrt / Ukrep Stopnja izvedljivosti Tehnična izboljšava Naravno prezračevanje: 3/ težko izvedljivo – kuhinja se Črpanje zraka (odtok zraka) iz kuhinje (vonj hrane). nahaja v središču šol, fizične ovire je težko izvesti, potrebna je celovita obnova stavbe Mehansko prezračevanje: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti protokole Načrt za vzdrževanje prezračevalnega sistema. Načrt bi moral vključevati spremljanje, pregled in čiščenje 3/ težko izvedljivo – vgradnja komponent prezračevalnega sistema, kot so zunanji dovodi prezračevalnega sistema v učilnice zraka, zunanji dušilci zraka, zračni filtri, odtočne posode, in druge dele stavbe ogrevalne in hladilne tuljave, notranjost enot za upravljanje zraka, motorji ventilatorjev, vlaženje zraka, itd. Talne obloge: 3/ težko izvedljivo – potreba po celostni prenovi stavbe Menjava talnih oblog z zdravimi gradbenimi materiali Procesna izboljšava Operativne izboljšave: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti spreminjanje načina poteka nekaterih dejavnosti, ki lahko protokole vplivajo na kakovost notranjega prostora (npr. povečanje pretoka zraka, omejevanje števila ljudi v sobi, sprememba obdobja čiščenja). Sistemske izboljšave: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti Redni ukrepi, ki pripeljejo do odstranitve vira (npr. protokole in smernice Zamenjava talnih oblog, prepoved uporabe nekaterih detergentov). 120 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Čistoča prostorov: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti Izbira metod čiščenja, ki so učinkovite za dano potrebo. protokole in smernice Izbira izdelkov z najmanj škodljivim vplivom na zdravje ljudi. Pomembno je, da je osebje za čiščenje usposobljeno o tem, kako lahko postopki čiščenja in izdelki vplivajo na IAQ. Priprava pisnih postopkov; poznavanje izdelkov, ki se uporabljajo v zgradbi, kakšno je oprema in kupovanje varnejših izdelkov. Uporaba bolj naravnih čistil, izogibanje uporabi škodljivih barv. Vzdrževanje (čistoča, kakovost) strehe, žlebov, drenaže: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti Redni pregled prostorov ter hitri ukrepi in sanacije v protokole in smernice primeru uhajanja vode in kopičenja vlage v prostorih Likovni pouk / uporaba posebnih materialov: 1/zelo lahko izvedljivo – določiti Po dejavnostih z lepilom, barvami itd. učilnico dobro protokole in smernice prezračite Druge izboljšave Zakonodaja: 3/ težko izvedljivo – novi zakoni, Vzpostavitev zakonskih predpisov – določitev parametrov pravilniki za spremljanje (CO2, T, RH), predpisi za šole (število učencev v učilnici glede na njeno velikost). Ozaveščanje: 1/zelo lahko izvedljivo Izboljšati znanje o pomenu onesnaževanja zraka v notranjih prostorih (prezračevanje, materiali, obnašanje otrok itd.) - različni ukrepi za različne skupine ljudi. Tabela 5: Akcijski načrti – seznam ukrepov DRŽAVNI ORGANI STROKOVNJAKI UPORABNIKI PRISTOJNA MINISTRSTVA ZAPOSLENI: VSI ZAPOSLENI - Ministrstvo za izobraževanje, - vodstvo šole STARŠI (posredni vpliv) znanost in šport - učitelji/ce UČENCI /OTROCI (neposredni - Ministrstvo za zdravje - tehnično osebje (hišniki, čistilke) vpliv) - Ministrstvo za okolje in prostor NAČRTOVALCI, SKUPNOST INŠTITUTI, AGENCIJE, OBLIKOVALCI UNIVERZE - arhitetki - Nacionalni inštitut za javno zdravje - krajinski arhitekti, urbanistični - Agencija RS za okolje načrtovalci - Univerze (Medicinska fakulteta, - gradbeniki Zdravstvena fakulteta, Fakulteta za - strojniki arhitekturo, Fakulteta za - izvajalci gradbeništvo in geodezijo) 121 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT OBČINE STROKOVNJAKI S PODROČJA - Mestna občina Ljubljana ZDRAVJA - specialist in strokovnjaki s področja javnega zdravja - pediatri - Slovenska mreža zdravih šol Čistilke: imajo svoja pravila, vsa čistilna sredstva so določena; ko pospravijo učilnico, odprejo okno; udeležiti se morajo izobraževanj o čistilnih sredstvih, postopkih. Arhitekti/načrtovalci: imajo velik vpliv v fazi načrtovanja, ko lahko poučijo investitorje in bodoče uporabnike o pomenu kakovosti notranjega zraka. Starši: lahko podarijo nekaj opreme ali pohištva; so vez med učenci in učitelji; lahko učence/svoje otroke ozaveščajo o kakovosti notranjega zraka. Skupnost: Na splošno je skupnost večja in bolj vključena v šolo v manjših krajih. Tabela 6: Različni deležniki od vlade do stroke in javnosti, ki sodelujejo pri načrtovanju, vzdrževanju in uporabi šolskih zgradb 4.1 Držani organi Državni organi: odgovorni za nove zakone / predpise; občine so lastniki stavb in odločajo o denarnih vprašanjih. Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Terminski plan celovitih obnov 1/zelo lahko izvedljivo stavb Zagotavljanje parkirnih mest za ↓ CO 2/ izvedljivo zaposlene (ne v bližini učilnic) Zamenjava strehe, toplotne ↓ poraba energije 2/ izvedljivo izolacije, zamenjava oken, ureditev DRŽAVNI tal ORGANI Redni pregledi / vzdrževanje 2/ izvedljivo stavbe: Javne stavbe, ki so bile zgrajene pred 30-50 leti, so večinoma v slabem stanju zaradi nerednega vzdrževanja. Celovita obnova stavbe: Zagotoviti 3/težko izvedljivo redno obnovo javnih zgradb iz proračuna občine in evropskega proračuna (šole, zdravstveni domovi, vrtci itd.). Tabela 7: Vloga državnih organov pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol 4.2 Strokovnjaki Vodstvo šole: pristojni so za sprejemanje odločitev, določanje protokolov in vlaganje v manjše tehnične izboljšave. 122 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Ustanovitev IAQ ekipe Občutek pripadnosti šolskemu 1/zelo lahko osebju, redno preverjanje stavbe izvedljivo šole, boljše priprave na izvedbo ukrepov za izboljšanje kakovosti notranjega zraka Ukrepi za ozaveščanje o IAQ v Splošna ozaveščenost o IAQ 1/zelo lahko šolah izvedljivo VODSTVO Učinkovito in redno prezračevanje ↓ O3 1/zelo lahko ŠOLE pisarn, v katerih se nahaja izvedljivo fotokopirni stroj Razporeditev učilnic ↓ CO2, benzen 2/ izvedljivo Primerno število učencev v vsaki učilnici (izogibanje prenatrpanosti) Ustrezno prezračevanje toaletnih ↓ plesen in vlaga 2/ izvedljivo prostorov in kuhinje Uporaba kleti za učni proces zgolj ↓ PM, benzen, toluen, Na, Cl, 1/zelo lahko izjemoma etanol izvedljivo Tabela 8: Vloga vodstva šole pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol Učitelji: so vezi med starši in otroki, njihova vloga je, da vzgajata (ozaveščata o pomembnosti kakovosti notranjega zraka - IAQ). Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Organizirana distribucija hrane v ↓ neprijeten vonj in vidna sled 1/zelo lahko jedilnici, ne v učilnicah škodljivcev izvedljivo Naravno prezračevanje vsakih 45 ↓ CO2 1/zelo lahko UČITELJI minut (odpiranje oken in vrat) izvedljivo Upoštevanje prepovedi kajenja v ↓ NO, CO 1/zelo lahko bližini šolske zgradbe izvedljivo Izogibanje nameščanju različnih ↑ stopnja klimatskega hlajenja in 1/zelo lahko elementov v bližini oken pogostost dovoda svežega zraka izvedljivo 123 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Prisotnost rastlin v učilnicah ob ↓ formaldehid, benzen, 1/zelo lahko pogoju, da se jih ustrezno vzdržuje trikloretilen, ogljikov monoksid, izvedljivo ogljikov dioksid Uporaba tabel s pisali ↑ PO4 ↓ benzen 1/zelo lahko izvedljivo Uporaba tabel s kredami ↑ Cl, benzen ↓ F 1/zelo lahko izvedljivo Tabela 9: Vloga učiteljev pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol Vzdrževalno osebje: z rednimi pregledi lahko preprečijo slabo kakovost notranjega zraka - IAQ. Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Periodično preverjanje / Hitra rešitev, odstranjevanje 1/zelo lahko pregledovanje šolskih stavb plesni in vlage izvedljivo Vgradnja razvlaževalnika zraka v ↓ relativna vlaga in preprečevanje 2/ izvedljivo kleti pojava plesni Vgradnja predpražnikov pri ↓ količina zunanjih onesnaževal 1/zelo lahko vhodu v šolo izvedljivo Vsakodnevno naravno ↑ dovod svežega zraka in nadzor 1/zelo lahko prezračevanje vseh učilnic zjutraj onesnaževal, ki se ponoči izvedljivo OSEBJE, KI pred poukom kopičijo v prostoru SKRBI ZA VZDRŽEVANJE Strokovno izvajan nadzor Poznavanje vab za škodljivce, 1/zelo lahko škodljivcev označena mesta za namestitev izvedljivo vab, poučevanje učencev v šoli o nevarnosti dela z vabami Primerna temperatura (20 - 22 ° ↓ videz plesni in vlage - 1/zelo lahko C) in relativna vlaga (30-50%) v namestitev merilnih naprav izvedljivo prostoru (vključevanje otrok v merilne postopke) Redni nadzor / pregled in ↓ delci 1/zelo lahko menjava filtrov v sistemih za izvedljivo mehansko prezračevanje Tabela 10: Vloga vzdrževalnega osebja pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol Čistilke/hišniki: imajo svoja pravila, določeni so vsi čistilni materiali; ko pospravijo učilnico, odprejo okno; udeležiti se morajo izobraževanj o čistilnih sredstvih. 124 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Redno odstranjevanje odpadkov iz ↓ neprijeten vonj, pojav 1/zelo lahko učilnic škodljivcev izvedljivo Pregled vseh tehničnih podatkov o ↓ VOC, Cl2, NH3 1/zelo lahko vseh uporabljanih kemikalijah in izvedljivo po potrebi njihova zamenjava (ustrezna koncentracija, uporaba materialov) ČISTILKE, HIŠNIK Pogostost čiščenja ↓Na, Cl, NO3, benzen 1/zelo lahko izvedljivo Izobraževanje o pomenu Izboljšanje procesa čiščenja 1/zelo lahko učinkovitega čiščenja izvedljivo Odstranitev osvežilcev zraka in ↓ ftalati, VOC 1/zelo lahko dišav iz vseh prostorov šole izvedljivo Uporaba varnih čistilnih sredstev ↓ amonijak, klor, VOC 1/zelo lahko izvedljivo Tabela 11: Vloga osebja, ki skrbi za čistočo pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol Oblikovalci/arhitekti: imajo velik vpliv v fazi načrtovanja, ko lahko poučijo vlagatelje in bodoče uporabnike o pomenu kakovosti zraka v notranjih prostorih. Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Dobro vodenje gradnje 2/ izvedljivo (terminski plani itd.) Izolacija zunanjih sten in cevi 2/ izvedljivo STROKOVNJAKI Uporaba lesa ↓ PM, K, toluen 2/ izvedljivo Uporaba plastičnih gradbenih ↑ Mg, VOC. NO3. K , Mg materialov Uporaba deklarirano varnih barv, ↓ VOC 1/zelo lahko notranje opreme itd. izvedljivo Tabela 12: Vloga načrtovalcev, arhitektov pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol 4.3 Javnost Prispevek staršev: predstavljajo vez med učenci in učitelji; lahko podarijo nekaj opreme ali pohištva; lahko med učenci ozaveščajo o kakovosti zraka v notranjih prostorih. 125 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Prispevek skupnosti: Običajno je skupnost večja in bolj vključena v šolo v manjših krajih. Ukrep Izboljšave Stopnja izvedljivosti Nadzor zdravstvenega stanja 1/zelo lahko otrok (astma, težko dihanje, izvedljivo težave z očmi) STARŠI Anketa o zdravstvenem stanju otrok (vprašalniki) V primeru identifikacije 1/zelo lahko zdravstvenih težav o tem obvestiti izvedljivo zaposlene v šoli Tabela 13: Vloga staršev in javnosti pri zagotavljanju ustrezne kakovosti notranjega zraka v objektih šol 5. SKLEP. Šoli KDK za zaključek predlagamo načrt izvedljivosti (prikazano v tabeli 14), ki združuje ukrepe, od bolj do manj izvedljivih, in deležnike, ki naj bi jih izvedli. Zgoščen prikaz ukrepov iz omenjenega načrta: • Ozaveščanje in izobraževanja. • Protokol za odpiranje oken (Odpiranje oken po čiščenju; Prezračevanje v času, ko je onesnaženost zunanjega zraka manjša - ne v času povečanega prometa itd.) Odstranitev okraskov (npr. risbice, izdelki likovnega pouka) iz učilnic. • Zmanjšanje uporabe barv, lakov, lepil, umetnih oblog pri likovnem pouku. • Uporaba naravnih čistil. Novi protokoli za čiščenje. • Redno spremljanje kakovosti notranjega zraka - IAQ. • Redni nadzor / pregledi vzdrževanja. • Dodano mehansko prezračevanje. • Spremembe v zunanji ureditvi šole (umestitev parkirišča stran od šole, v neposredni okolici šole pa umestitev več zelenja (drevesa – hkrati služijo tudi za senčenje). • Umestitev fizičnih ovir med kuhinjo in učilnicami. Umestitev drugih fizičnih ovir. • Celovita prenova notranje opreme: talne obloge, pohištvo itd. (pozornost pri njihovem odstranjevanju – preveriti ali talne obloge vsebujejo azbest). • Sprememba zakonodaje. 126 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Šola Kaj želimo Izboljšava Kdo lahko to naredi? Stopnja izboljšati izvedljivo Tehnična Procesna Ostalo (npr. Šolsko osebje Ostali sti izboljšava izboljšava Zakonodaja) strokovnjaki 01 Zmanjšati Zmanjšati uporabo Učitelji, vsi 1/zelo koncentracijo: barv, lakov, lepil, zaposleni, lahko umetnih talnih vodstvo šole izvedljivo Benzena oblog (umetniška Formaldehida dekoracija) (formaldehid). PM2,5 Premestitev Premestitev Premestitev Strokovnjaki 2/ CO2 parkirišč stran parkirišč stran od parkirišč stran izvedljivo od šole šole od šole Ustrezno 3/ težko prezračevanje - izvedljivo mehansko prezračevanje (PM, benzen, CO2) Uporaba naravnih Čistilke, 1/zelo čistil (formaldehid) vodstvo šole lahko izvedljivo Odpiranje oken po čiščenju (formaldehid) Pogostejše Koncentracije Učitelji (vsi 1/zelo prezračevanje CO2 na zaposleni v lahko (CO2, podlagi šoli) izvedljivo formaldehid) zakonodaje Ne odpirajte oken Učitelji (vsi 1/zelo (prezračevanje) zaposleni v lahko med urami, ko je šoli) izvedljivo promet povečan (velik) (PM, benzen) Tabela 14: Študija izvedljivosti za izbrano osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha 6 LITERATURA. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 127 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 128 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.3 FEASIBILITY PLAN FOR IMPROVEMENTS IN SCHOOLS – CASE STUDY OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH 1Dr. Anja Jutraž , 1,2Dr. Andreja Kukec, 1Mag. Simona Uršič, 1Nacionalni institut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija Keywords: feasibility plan, indoor air quality, school environment, action plans ABSTRACT. As a case study we chose primary school in Ljubljana, Primary school Karel Destovnik Kajuh (KDK), which is also involved in the project InAirQ as a partner. The main aim of the research is to evaluate each action plan based on the level of feasibility, cost and time. Two methods were used to prepare feasibility study: vurnelability assessment and field study. Urban planning, architecture and interior design have a big influence on the indoor air quality. The monitoring campaign was done in the winter season 2017/2018. We made measurements of the following parameters: air temperature and relative humidity, particles (PM2.5), CO2, aldehydes (formaldehyde), VOC (volatile organic compounds) (benzene), NO2, radon. The indoor air quality was in the moderate category based on the indoor health index. To conclude, for the observed school we propose following feasibility plan, which combines actions from more to less feasible, and the stakeholders to be implemented. 1 INTRODUCTION. As a case study we chose primary school in Ljubljana, Primary school Karel Destovnik Kajuh, which is also involved in the project InAirQ as a partner. School was involved also in the monitoring campaign in the winter period 2017/2018. Feasibility plan has following elements: • Vulnerability assessment • Field campaign • Action plans 2 AIM. The main aim of the research is to evaluate each action plan based on the level of feasibility, defined in following table: Level of feasibility Cost Time 1 REALLY FEASIBLE Cheap, less than 10.000 EUR Could be done really fast - less than one year 2 FEASIBLE Between 10.000 and 50.000 EUR It takes around one-three years for implementation 3 HARDLY FEASIBLE Really expensive, more than 50.000 A lot of time is needed for its EUR implementation - more than three years Table 1: Levels of feasibility 3 METHODS. Two methods were used to prepare feasibility study: vurnelability assessment and field study. 3.1 Vurnelability assessment Urban planning, architecture and interior design have a big influence on the indoor air quality. Based on the analysis we defined possible pollutants and feasible improvements. 129 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT As a case study we chose primary school, which is located in the suburbs of Ljubljana, in the residential environment and was built from brick and concrete in 1976. The school was partially renovated only twice and it has no mechanical ventilation. Figure 1: Location of the school Figure 2: Basic characteristics of the school 3.1.1 Urban planning School is located in residential area, near the river Ljubljanica and close to a busy road. On the north there is bigger area of production activities and energy infrastructure. The main industrial point source is heating plant, which has a big influence on indoor air quality. 130 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Figure 3: Location of school and use of the space in the surroundings (bigger and smaller scale) The biggest outdoor pollutants are busy road, heating plant and parking lot. Unfortunately, it is not in our power to change anything with busy road and heating plant, however we could have the influence on the parking lots nearby (their distibution). Figure 4: Potential sources of indoor air pollution (outdoor sources) School is located in the residential environment, where there is lack of parking spaces. With a new urban plan and traffic strategy for the whole neighborhood we could reduce the number of cars nearby and increase the amount of greenery. Figure 5: School building 131 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Feasible improvements: • Change the location of parking lots - 2/feasible: municipality should change the traffic strategy for the whole neighborhood • Increase the number of trees in front of the school - 1/really feasible: small amount of money, it should be decided by the municipality, could be done really fast. 3.1.2 Architecture The school building was built from brick and concrete at the end of the 18th century (1976). It was renovated in 2006 (windows) and 2008 (roof renovation). Air conditioning and mechanical ventilation is only in some parts of the building: kitchen. The main source of indoor air pollutants is the kitchen (odor from the kitchen), which is located in the middle of the building. Figure 6: School building Feasible improvements: • Natural ventilation: Extraction of air (air outlet) from the kitchen (the smell of food) - 2/feasible – some physical changes should be done (new walls/ doors) in order to separate kitchen from another school; 3/hardly feasible – to move kitchen on another location • Mechanical ventilation: Plan for maintenance of HVAC system. The plan should include monitoring, inspecting and cleaning HVAC components such as outside air intakes, outside air dampers, air filters, drain pans, heating and cooling coils, the interior of air handling units, fan motors and belts, air humidification, controls and cooling towers - 3/hardly feasible – placement of mechanical ventilation in all classrooms (really expensive) • Flooring: Change of flooring with healthy building materials - 3/hardly feasible – could be done only in summer, as the building is quite old, when starting this renovation some other problems could appear 3.1.3 Interior design In most of the classrooms we noticed heavy textile curtains, linoleum floor coverings, chalk boards, old furniture, a lot of decoration (from art classes and other activities), storage of various accessories such as various adhesives/ glues and in some classes lots of greenery (plants). 132 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Figure 7: Example of classroom The main indoor pollutants are chemicals for cleaning, a lot of decorations and chalkboards. Also, school bags and all the material pupils bring to school could be the potential source of indoor pollutants. Figure 8: The main sources of indoor air pollution (indoor sources) Feasible improvements: • New protocols for cleaning - 1/really feasible – clean in the late afternoon, open windows after cleaning etc.; 3/hardly feasible – moving kitchen on another location • New cleaning agents for cleaning tables, flooring etc. - 1/really feasible – agreement with cleaning company, small investment (new cleaning agents if necessary, first assessment of what is being used) • Remove the decorations (art products etc.) and heavy textile curtains - 1/really feasible – remove all curtains, art products, check the plants (if there is dust on them) etc. • Change of chalkboards with other appropriate boards (with markers) - 1/really feasible – change chalkboard with the boards for markers. 3.2 Field study The field study was done in the winter season 2017/2018. We made measurements of the following parameters: air temperature and relative humidity, particles (PM2.5), CO2, aldehydes (formaldehyde), VOC (volatile organic compounds) (benzene), NO2, radon. 3.2.1 Monitoring campaign The indoor air quality was in the moderate category based on the indoor health index. The main air pollutants were benzene, formaldehyde, CO2 and particulate matter (PM2.5). The concentration of formaldehyde was 15,74 µg/m3 and CO2 1396 ppm. It should be noted that the outdoor value for the PM2.5 and benzene mass concentrations were also high (benzene 133 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT indoor 3,11 µg/m3; outdoor 4,61 µg/m3; PM2.5 indoor 12 µg/m3; outdoor 19 µg/m3), thus the inappropriate indoor air quality was mainly caused by the outdoor air pollution. Furthermore, all the comfort parameters (temperature, relative humidity) were in the healthy range. Feasible improvements: • Additional monitoring campaigns - 1/really feasible – new protocol for regular monitoring of IAQ • Technical and process improvements - *See the table 2 and 3. Pollutant Action plan Level of feasibility Benzene "Prevention" of the entry of benzene from the outside air 3/hardly feasible – move the (location of parking lots, cigarette smoke, etc.: traffic, gas industry stations, industries (coal, oil, natural gas, chemicals, steel) 2/feasible - Change location of parking lots During and after using products that are the source of 1/really feasible – protocols for benzene, the living areas are well ventilated (e.g. during using paints and other products painting/ use of colours). Avoid the possible source of benzene: building materials 1/really feasible – prepare and furniture, particleboard furniture and polymeric guidelines for renovation process materials (vinyl, PVC and rubber floorings, as well as nylon carpets and SBR-latex-backed carpets), remodelling and decorating, plywood, fiberglass, flooring adhesives, paints, wood panelling, caulking and paint remover. Avoid the possible source of benzene: stored solvents and 1/really feasible – prepare various human activities: cleaning, painting, use of guidelines and protocols consumer products, photocopying and printing, the storage and use of solvents Formaldehyde "Prevention" of the entry of formaldehyde from the 2/feasible outside air. We select suitable, dedicated furniture and linings - we 1/really feasible – prepare equip the rooms with interior equipment that does not guidelines for interior design contain formaldehyde or as little as possible. process and purchase of furniture and other equipment The rooms are ventilated, in particular new, refurbished or 1/really feasible – protocols for equipped with new furniture. natural ventilation 3/hardly feasible – mechanical ventilation 134 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH During and after the use of products that are source of 1/really feasible – protocols for formaldehyde, the school environments are well ventilated. natural ventilation 3/hardly feasible – mechanical ventilation Maintain the temperature and relative humidity of the 1/really feasible – monitoring T school environments at the lowest comfort levels and RH in classrooms, control T (formaldehyde concentrations increase with increasing and RH temperature and humidity). Remove materials that contain formaldehyde: building 2/feasible – replacement of materials that emit formaldehyde, furniture and wooden elements that contain products containing formaldehyde-based resins such as formaldehyde particleboard, plywood and medium-density fibreboard; insulating materials; textiles. Remove do-it-yourself products such as paints, wallpapers, 1/really feasible glues, adhesives, varnishes and lacquers. Use household cleaning products such as detergents, 1/really feasible – protocols for disinfectants, softeners, carpet cleaners and shoe products using cleaning products that doesn’t emit formaldehyde Remove electronic equipment, including computers and 2/feasible – find appropriate photocopiers location for computers, photocopiers, out of the classrooms CO2 specific frequency and type of natural ventilation (change 1/really feasible – change of of protocol) protocol reduce the number of children in the class 2/feasible add air quality sensors (CO2, T, RH) 1/really feasible PM2,5 limit the ventilation of the rooms during the increased 1/really feasible – define protocols traffic, and during the temperature inversion reduce biomass heating *not in this school, because there is central heating system change filters regularly in mechanical ventilation 1/really feasible – define protocols 135 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Radon specific frequency and type of natural ventilation (change 1/really feasible – define protocols of protocol) Visible mould remove possible mould sources 1/really feasible – maintenance prevent water ingress into the building (roof, construction), 1/really feasible – maintenance condensation control humidity and temperature (humidity 43-67%, 1/really feasible – define protocols temperature between 18,5 and 25,5 C remove potted plants with a large amount of soil (fungi can 1/really feasible pass from the soil of pot plants to air), specific frequency and type of natural ventilation (change 1/really feasible – define protocols of protocol) VOCs minimize the use of paints, varnishes, adhesives, artificial 1/really feasible – define guidelines floor coverings (plastics), wood glued panels do not use air refreshers, scents, etc. 1/really feasible – define guidelines use more natural cleaners for cleaning 1/really feasible – define guidelines add mechanical ventilation 3/hardly feasible specific frequency and type of natural ventilation (change 1/really feasible – define protocols of protocol) Table 2: Action plans based on the field campaign (proposed because of the lack of results of monitoring campaign) 3.2.2 Observation As part of the field campaign we also visited the school and prepared the list of elements that could have influence on IAQ. Based on observation we prepared and evaluated action plans. Elements that could have influence on IAQ Action plan & Level of feasibility BASIC The school is about 40 years old. All windows in 3/hardly feasible - Comprehensive CHARACTERISTICS school were changed in 2007/08, all are plastic. Most renovation of the entire building of the floor surfaces are original, in some places the 2/feasible – partial renovations: floor coverings were replaced. Furniture is also much furniture, flooring more original. General renovation was carried out in the area where the pupils of the first triad are located. EQUIPMENT Art decorations on glass windows (large surface 1/feasible – remove art decorations windows are covered with pictures/other art from windows 136 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH products - the question: is the space enough illuminated; what is the quality of the colours for glass?). TEMPERATURE In two classrooms on the eastern part of the 2/feasible – plant new trees near CONDITIONS building, in an area which is not covered by these classrooms surrounding objects or trees, there are extremely high temperatures in summers (over 30°C, even 33°C). CLEANING MODE Cleaning is performed before or after lectures, in the 1/really feasible – new cleaning afternoon or in the gym in the evening. protocols Annually general cleaning is carried out during the summer holidays (according to the cleaning plan). Cleaning products are ordered by the public procurement system; the cleaning staff have to attend training on the use of cleaners. The personnel who clean the school are part of the collective. VENTILATION It is carried out by teachers, and in some cases, 1/really feasible – protocols for pupils are also in charge. natural ventilation, pupils’ involvement It is important topic in school, supported by all staff. 2/feasible – regular monitoring of T, All rooms are naturally ventilated in the morning, RH, CO2 further individually according to the interest of the teacher and, if necessary, depending on the activities that are carried out in the classroom. ART SUPPLIES Each student has his own colours, in the first triad in 1/really feasible – requirements for the drawers in the classroom. colours and other art material; storage out of the classroom POTTED PLANTS Potted plants are allowed, their presence depends on 1/really feasible – new protocols the teacher's interest. PETS There are no pets in the school. There is a small aquarium in the corridor where there were no fish at the time of the visit. Tableb 3: Elements that could have influence on IAQ (observation method) and proposed action plans 137 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Specific observations (self-assessment on IAQ in different rooms) Action plan & Level of feasibility GENERAL a lower IAQ at the office entrance (smell from nearby 3/hardly feasible – physical toilet facilities and distribution kitchen) intervention (new walls/ distribution of rooms/ mechanical ventilation) a lower IAQ in the corridor of the first triad (smell of 2/feasible – move of wardrobe to softer and damp clothes and shoes - because of the another location wardrobes in the corridors) a lower IAQ in the corridor in the central part of the 3/hardly feasible – physical school (smell of food, cooking - the vicinity of the intervention (new walls/ distribution dining room and distribution kitchen). of rooms/ mechanical ventilation) CLASSROOM 1 inadequate shading (only internal shades) 3/hardly feasible – new shading systems (in the warm part of the year the Art decorations on glass windows (large surface 1/feasible – remove art decorations temperature windows are covered with pictures/other art products from windows measured is the - the question: is the space enough illuminated; what highest) is the quality of the colours for glass?). a lot of potted plants - some moulds on the ground 1/feasible – remove inadequate potted plants in the area of the washbasin, the cleaner is within the 1/feasible – move cleaner on the reach of children higher position or in the save place (not in the reach of children) waste bins do not have a lid 1/feasible – add lid to waste bins the smell of the food (unprotected sandwiches on the 1/feasible – protocols/requirements plates – they bring them in the classroom before the for the snacks snack break) CLASSROOM 2 inadequate shade (internal shades only) 3/hardly feasible – new shading systems (in the warm part of the year the paintings on glass windows 1/feasible – remove art decorations temperature from windows measured is the the smell of the food (unprotected sandwiches on the 1/feasible – protocols/requirements highest) plates – they bring them in the classroom before the for the snacks snack break) 138 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH CLASSROOM 3 inadequate shade (fabric curtains, transparent and 3/hardly feasible – new shading cotton curtains) systems waste bins do not have a lid 1/feasible – add lid to waste bins in the area of the washbasin, cleaning equipment is 1/feasible – move cleaning within the reach of children (broom, garbage dump) equipment in the closed spaces (not in the reach of children) SMALL GYM Odour 3/hardly feasible – mechanical ventilation BIG GYM Nothing special / WARDROBES IN Odour 3/hardly feasible – mechanical THE BASEMENT ventilation Other observations Action plan & Level of feasibility PREPARING AND When preparing a snack that has been waiting for the 1/feasible – protocols/requirements DISTRIBUTING youngest since the morning in the classroom, it for the snacks SNACKS should be prepared in such a way that no subsequent food contamination is possible (the food on the tray must be protected - for example, covered with foil). At the same time, the film will at least partially prevent the spread of the odour of food in the classroom. Food storage time should also be taken into account in order to ensure the safety of foodstuffs at room temperature. FIRE The hydrants are locked and there are no keys in the 1/feasible – add key EXTINGUISHERS key store windows. The hydrants must be equipped IN THE with keys immediately. CORRIDORS BRIGHTNESS Effective shading is achieved by placing the shades on 3/hardly feasible – new shading AND SHADING the outer parts of the windows. systems OF ROOMS 139 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT At the same time we can contribute a bit to reducing the temperature (direct influence of sunlight) in the classroom in the spring and summer part of the year. Table 4: Observations based on the field study and proposed action plans 4 RESULTS AND DISCUSSSION. Based on the field campaign (measurements of indoor air quality in chosen schools, interviews with the representatives of the primary school) we propose some action plans that have been evaluated in terms of the three-level feasibility scale (1-very feasible, 2-feasible, 3-difficult feasible). However, since different stakeholders, from government representatives to the profession and the public, are involved in the design, maintenance and use of school buildings, different measures are also proposed below depending on the different stakeholders / interested public that could be implemented. The latter is shown in detail in Table 6 and in sections 4.1, 4.2 and 4.3. Action plan Level of feasibility Technical Natural ventilation: 3/hardly feasible – kitchen is improvements located in the centre of schools, Extraction of air (air outlet) from the kitchen (the smell of physical barriers are hard to be food). implemented, need for comprehensive reconstruction of the building Mechanical ventilation: 1/really feasible – define protocols Plan for maintenance of HVAC system. The plan should 3/hardly feasible – installation of include monitoring, inspecting and cleaning HVAC HVAC system in the classrooms components such as outside air intakes, outside air and other parts of the building dampers, air filters, drain pans, heating and cooling coils, the interior of air handling units, fan motors and belts, air humidification, controls and cooling towers. Flooring: 3/hardly feasible – need for comprehensive reconstruction of Change of flooring with healthy building materials the building Process Operational improvements: 1/really feasible – define protocols improvements modifying the mode of some activities that can affect the quality of the indoor environment (e.g., increasing air exchange rate, limiting the number of people in the room, changing the cleaning period). Systemic improvements: 1/really feasible – define protocols Regular measures that will lead to the removal of the source (e.g., replacement of floor coverings, prohibition of using some detergents). 140 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Cleanliness of the rooms: 1/really feasible – define protocols Select cleaning methods that are effective for the given and guidelines need. Buy products with the least adverse impact on human health. It is important that the housekeeping staff are trained on how your housekeeping procedures and products may affect IAQ. Preparation of written procedures, list of equipment and products that could be used in the building and purchasing safer products. The use of more natural cleaners, avoid using colours, paints Maintenance (cleanliness, quality) of the roof, gutters, 1/really feasible – define protocols drainage: and guidelines Regular inspection of the rooms and quick action and remediation in case of leakage of water and accumulation of moisture in the premises Art classes/ use of specific materials for lectures: 1/really feasible – define protocols After activities using adhesives, glues, paints, etc. (art and guidelines lessons) ventilate the classroom well Other Legislations: 3/hardly feasible – new laws/ improvements Establishing the law regulations - monitoring parameters regulations (CO2, T, RH), regulations for schools (number of pupils in classroom according to its size). Awareness raising: 1/really feasible Improve knowledge about the importance of indoor air pollution (ventilation, materials, behavioural, etc) – different actions for different groups of people. Table 5: Action plans In the design, maintenance and use of school building are involved different people, from government to profession and public. Following are proposed different actions that could be done by different stakeholders. GOVERNMENT PROFESSION PUBLIC (=users) AUTHORITIES: EMPLOYEES: PARENTS (indirect impact) - Ministry for education, science and - management PUPILS (direct impact) sport - teaching staff COMMUNITY - Ministry of health - technical/ support staff (janitor, - Ministry of the Environment and cleaners) Spatial Planning DESIGNERS: NATIONAL INSTITUTIONS: - architects 141 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT - National institute of Public Health - civil and geodetic engineers - Slovenian Environment Agency - mechanical engineers - Universities (Medical faculty, Faculty - urban planners of health science, Faculty of Civil and - contractors Geodetic Engineering, Faculty of HEALTH CARE WORKERS Architecture) (part of Healthy school iniciative) MUNICIPALITIES: PUBLIC HEALTH - Municipality of Ljubljana PROFESIONALS - public health experts - pediatrics - environmental health engineers Table 6: Different people from government to profession and public that are involved in the design, maintenance and use of school building 4.1 Government Government: responsible for new laws/ regulations; municipalities are owners of the buildings and decide on money issues. Action Improvement Level of feasibility Time plan of holistic building 1/really feasible renovation Providing parking spots for ↓ CO 2/ feasible employees (not near classrooms) Roof replacement, thermal ↓ energy consumption 2/ feasible insulation, replacing windows, new flooring Regular inspections/ 2/ feasible GOVERNMENT maintenance: Public buildings that were built 30-50 years ago are mostly in poor condition due to irregular internal and external maintenance. Comprehensive reconstruction of 3/hardly feasible building: Ensure regular reconstruction of public buildings from the municipal budget and European budget (schools, health centres, kindergartens etc.). Table 7: The role of public authorities in ensuring adequate indoor air quality in school facilities 142 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH 4.2 Profession Management board: they have authority to make decisions, define protocols, invest in smaller technical improvements. Action Improvement Level of feasibility Establishment of IAQ team The feeling of belonging of school 1/really feasible staff, regular checking of school building, improvements preparation Awareness raising actions about General awareness about IAQ 1/really feasible IAQ in schools Efficient and regular ventilation of ↓ O3 1/really feasible MANAGEMENT offices with photocopier machine BOARD Classroom distribution ↓ CO2, benzene 2/feasible Appropriate number of pupils in each classroom (avoid overcrowding) Adequate ventilation of sanitary ↓ mould and moisture 2/feasible facilities and kitchen Use of the basement for the ↓ PM, benzene, toluene, Na, Cl, 1/really feasible learning process only exceptionally ethanol Table 8: The role of school management in ensuring adequate indoor air quality in school facilities Teachers: they are bond between parents and children, their role is to educate both of them (raise awareness on the importance of IAQ). Action Improvement Level of feasibility Organized food distribution in ↓ unpleasant odour and appearance 1/really feasible Mensa, not in the classrooms of pests Natural ventilation every 45 ↓ CO2 1/really feasible minutes (opening windows and TEACHERS doors) Prohibited smoking near the school ↓ NO, CO 1/really feasible building Avoiding hanging different ↑ level of air condition and 1/really feasible elements near windows frequency of fresh air supply 143 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT The presence of plants in ↓ formaldehyde, benzene, 1/really feasible classrooms, properly maintained trichlorethylene, carbon monoxide, carbon dioxide Using tables with markers ↑ PO4 ↓ benzene 1/really feasible Using tables with caulk ↑ Cl, benzene ↓ F 1/really feasible Table 9: The role of teachers in ensuring adequate indoor air quality in school facilities Maintenance staff: they could prevent bad IAQ with regular inspections. Action Improvement Level of feasibility Periodic checking/inspection of A quick solution, removing 1/really feasible the school building moulds and moisture odours Installation of air dehumidifier in ↓ relative humidity and 2/feasible basement preventing the appearance of moulds Installation of doormats on the ↓ amount of outdoor pollutants 1/really feasible school entrance Daily natural ventilation of all ↑ fresh air supply and control of 1/really feasible classrooms in the morning before pollutants that accumulate in the MAINTAINANCE lessons room at night STAFF Expert control of pests Knowledge of lures, marked 1/really feasible places for placing lures, education of pupils in school about the danger of handling lures Adequate temperature (20 - 22 °C) ↓ the appearance of mould and 1/really feasible and relative humidity (30-50%) in moisture – the installation of the room measuring devices (involving kids in measurement procedures) Regular control / inspection and ↓ particulate matters 1/really feasible replacement of filters in mechanical ventilation systems Table 10: The role of maintenance staff in ensuring adequate indoor air quality in school facilities Cleaning staff: they have their rules, all cleaning materials are set; when they clean the classroom, they open the window; they need to attend the trainings about cleaning materials, elements. 144 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Action Improvement Level of feasibility Regular removal of waste from the ↓ unpleasant odour and appearance 1/really feasible classrooms of pests Review of all technical data on all ↓ VOC, Cl2, NH3 1/really feasible used chemicals and, where appropriate, replacement (appropriate concentration, use of materials) CLEANING STAFF Frequency of cleaning ↓Na, Cl, NO3, benzene 1/really feasible Education about the importance of Improvement of cleaning process 1/really feasible effective cleaning Removal of air fresheners and ↓ phthalates, VOC 1/really feasible fragrances from all school premises Use of safe cleaning products ↓ ammonia, chlorine, VOC 1/really feasible Table 11: Role of cleaning staff in ensuring adequate indoor air quality in school buildings Designers: they have a big influence in the planning stage when they can educate investors and future users about the importance of indoor air quality. Action Improvement Level of feasibility Good construction management 2/ feasible (time plans etc.) Insulation of external wall and 2/ feasible PROFESSIONALS pipes Use of wood ↓ PM, K, toluene 2/ feasible Use of plastic building materials ↑ Mg, VOC. NO3. K , Mg Use of declared safe colors, ↓ VOC 1/really feasible interior decoration, etc. Table 12: The role of planners and architects in ensuring adequate indoor air quality in school buildings 4.3 Public Parent contribution: represent the bond between students and teachers; they can donate some equipment or furniture; they can raise awareness on indoor air quality among their pupils. Community contribution: in general, the community is bigger and more involved in the school in smaller towns. 145 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT what improvement Level of feasibility Surveillance of health status of 1/really feasible children (asthma, severe breathing, problems with eyes) PARENTS health status of children survey (questionnaires) in case of health problem 1/really feasible identification informing the employees of the school Table 13: Role of parents and the public in ensuring adequate indoor air quality in school facilities 5 CONCLUSION. To conclude, for the chosen school we propose following feasibility plan, which combines actions from more to less feasible, and the stakeholders to be implemented (Table 14). An overview of the action plans in the feasibility plan: • Awareness raising and capacity building trainings. • Protocol for opening the windows: Opening windows after cleaning; Ventilation at times when ambient air pollution is lower - not during increased traffic, etc. • Removing decorations in classrooms (eg drawings, art products) • Reduction of the use of paints, varnishes, adhesives, artificial floor coverings for art classes. • Use of natural cleaners. New protocols for cleaning. • Regular monitoring of IAQ. • Regular control/inspections of maintenance. • Adding mechanical ventilation. • Changes in the external arrangement of the school: placement of a parking lot away from the school, and placement of more greenery in the vicinity of the school (trees – they also serve for shading). • Installation of physical barriers between the kitchen and the classrooms. Placement of other physical barriers. • Comprehensive renovation of interior design: flooring, furniture, etc. (care when removing them - check if the flooring contains asbestos). • Change of legislations. 146 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH What do we Improvements Who can do it? Level of want to feasibility Technical Process Other (law, School Outdoor improve improvements etc.) personnel expert Improvements Lower the Reducing use of Teachers, all 1/really feasible concentrations paints, varnishes, employees, of adhesives, artificial Head floor coverings (art (leadership) of Benzene decoration) school Formaldehyde (formaldehyde). PM2,5 Dislocation of Dislocation of Dislocation of Experts 2/ feasible parking lot parking lot parking lot CO2 Balanced 3/ hardly ventilation and feasible positive pressure – mechanical ventilation (PM, benzene, CO2) Use of natural Cleaners, head 1/really feasible cleaners (leadership) of (formaldehyde) school Opening the windows after cleaning (formaldehyde) More frequent Concentration Teachers (All 1/really feasible ventilation (CO2, s of CO2 employees of formaldehyde) based on law the school) Do not open the Teachers (All 1/really feasible windows employees of (ventilation) during the school) the hours when traffic is increased (heavy) (PM, benzene) Table 14: Feasibility study for selected Primary School KDK 6 LITERATURE. • Interreg project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ) – https://www.interreg-central.eu/Content.Node/InAirQ/InAirQ.html 147 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT • Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). WHO Expert Consultation: Available evidence for the future update of the WHO Global Air Quality Guidelines (AQGs). Meeting report Bonn, Germany 29 September-1 October 2015. • Svetovna zdravstvena organizacija. WHO guidelines for indoor air quality: selected pollutants. Kopenhagen: Urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, 2010. 148 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH ZAKLJUČEK Projekt InAirQ je bil izveden v sklopu projekta Interreg »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. Rezultati projekta so plod interdisciplinarnega sodelovanja med devetimi projektnimi partnerji iz petih držav. Zahvala gre celotni mednarodni ekipi, vsem, ki so sodelovali na projektu krajšne ali daljše časovno obdobje, vsem predavateljem na forumih kakovosti okolja in izobraževanjih, dvanajstim osnovnim šolam, ki so aktivno sodelovale pri izvajanju meritev kakovosti notranjega zraka, Mreži zdravih šol, ki nas je ves čas projekta podpirala ter vsem sodelavcem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki so bili aktivno vključeni v projekt. Mestni občini Ljubljana za posredovanje podatkov o ljubljanskih OŠ. Vsem ravnateljem, staršem in otrokom, ki so aktivno sodelovali v projektu. CONCLUSION InAirQ project was conducted within the project Interreg »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)«. The results of the project are the result of interdisciplinary collaboration between nine project partners from five countries. Thank you goes to the entire international team, to all the participants in the project no matter if for a shorter or longer period of time, to all the lecturers at the Environmental Quality and Education Forums, to all of the 12 elementary schools that actively participated in the implementation of the indoor air quality measurements, to a network of a healthy schools who supported us through the whole project, and to all colleagues at the National Institute of Public Health who were actively involved in the project. Thank you also to City of Ljubljana for providing information on primary schools in Ljubljana, and to all the school principals, parents and children who actively participated in the project. 149 INDOOR AIR QUALITY IN SCHOOL ENVIRONMENT Ob koncu bi vas radi povabili k obisku prispevkov na temo zraka na spletni strani NIJZ. • ZUNANJI ZRAK - ONESNAŽENOST Z DELCI PM Prispevek Povišane ravni delcev PM10 v zraku - priporočila za prebivalce Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku-priporocila-za-prebivalce Infografika Vplivi okolja na zdravje - onesnažen zunanji zrak DELCI PM Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/plakat_pm10_za_splet_1.pdf • ZUNANJI ZRAK - ONESNAŽENOST Z OZONOM Prispevek Povišane koncentracije troposferskega ozona - priporočila za prebivalce Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/povisane-koncentracije-troposferskega-ozona-priporocila-za-prebivalce Infografika Vplivi okolja na zdravje - onesnažen zunanji zrak OZON 150 KAKOVOST NOTRANJEGA ZRAKA V ŠOLSKIH PROSTORIH Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/prizemni_ozon_-_plakat_splet.pdf • NOTRANJI ZRAK - ONESNAŽENOST Prispevek Notranji zrak - priporočila za prebivalce Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/notranji-zrak-priporocila-za-prebivalce Infografika Vplivi okolja na zdravje - onesnažen notranji zrak Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/notranji_zrak_za_splet.pdf 151 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov z naslovom “Kakovost notranjega zraka v šolskih prostorih: gradivo za izobraževanja v okviru projekta InAirQ” je namenjen strokovnjakom in uporabnikom s področja javnega zdravja, arhitekture, gradbeništva ter zaposlenim v osnovnih šolah. V okviru projekta InAirQ smo proučevali vplive onesnaženega zraka v šolskih prostorih na zdravje otrok in uporabnikov ter osveščali odgovorne ter pristojne strokovnjake o tej problematiki. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da predstavlja izpostavljenost onesnaženemu zraku, zunanjemu in v bivalnih prostorih, enega glavnih okoljskih javnozdravstvenih problemov z resnimi zdravstvenimi posledicami. Do sedaj je bila večina raziskav in ukrepov v zvezi z onesnaženim zrakom usmerjena v problematiko zunanjega zraka. Način življenja v Evropi je tak, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih, tudi otroci. Mednarodni projekt z naslovom “Mednarodno sprejeti ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih” je potekal od julija 2016 do konca leta 2019 in je del projektov Interreg, Central Europe. Vodilni partner projekta je bil Nacionalni center za javno zdravje iz Budimpešte (National Public Health Center Budapest). Poleg Madžarske in Slovenije so v projektu sodelovale še organizacije iz Italije, Poljske in Češke. Iz vsake države sta bili v projekt vključeni zdravstvena ustanova in osnovna šola, v kateri se je izvedel aplikativni del projekta. Slovenijo je zastopala Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane. Book of a peer-reviewed scientific paper with the title “Indoor air quality in school environment: material for capacity building trainings” is aimed for professionals and users in the field of public health, architecture, construction and elementary school employees. As a part of the InAirQ project, we studied the effects of indoor air pollutants in schools on health of children and employees, and raised awareness within the group of responsible persons and competent experts from this field. The World Health Organization points out that exposure to polluted air, outdoor and living spaces is one of the major environmental public health problems with serious health consequences. Up to now, most of the research and action on polluted air has focused on ambient air. The way of life in Europe is that we spend most of our time indoors, including children. According to the literature, the effects of air pollution are most sensitive to children between the ages of 6 and 14, with schoolchildren accounting for over a tenth of the population. International project Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management took place from July 2016 to the end of 2019 and is part of the Interreg, Central Europe projects. The lead partner of the project was the National Public Health Center Budapest. In addition to Hungary and Slovenia, institutions from Italy, Poland and the Czech Republic also participated in the project. From each country, a health institution and a primary school were involved in the project, in which the application part of the project was implemented. Slovenia was represented by Primary School Karl Destovnik Kajuh from Ljubljana.