mm: íntouri VfRSKA sovra5tva mašiva PRVI AVGUST JE ZAČETEK VELIKE KAMPANJE ZA OJACANJE SOCIALISTIČNEGA GIBANJA Jugoslovanska socialistična zveza sodeluje v akciji S PRVIM AVGUSTOM se je pričela velika akcija širom dežele za zbiranje kampanjskega fonda socialistične stranke, čigar minimum je določen na vsoto $60,000. Kampanja bo trajala. ves mesec avgust. Ce se dobi $100,000, toliko bolje za socialistično gibanje v tej deželi. Predsednik kampanjskega odbora je Norman Thomas, podpredsednik je milwauski župan Daniel W. Hoan, B. C. Viadeck je blagajnik, Marx Lewis pa je direktor kampanje z uradom v New Yorku. Ifedvojni naval ter povojna reakcija je prizadejala socialistični stranki ogromno škodo. Par sto njenih listov je bilo uničenih. Stotine njenih postojank je bilo pod pritiskom terorja razpuščenih. Mnogo njenih agitatorjev m voditeljev je bilo preganjanih. Nekateri, med njimi E. V. Debs, so bili poslani v ječo. V navalih na socialistično itranko so jo proglašali za mrtvo na eni strani re-akcioMurji, in na drugi takozvani ekstremisti. Stranke, ki »«iitanovile, da nadomestijo "mrtvo" socialistično, so dam« mrtve, ali pa životarijo v svojem sektastvu. Socialistična stranka živi in se jača. Novo navdušenje preveva njene vrste. Število njenih članov in somišljenikov senagloma veča. Njeni aktivni agitatorji ^pridobivajo v krog delavske politične akcije unije z ustanavljanjem lokalnih političnih organizacij pod imenom Labor Party. Njeno delo pa je otežkočeno vsled pomanjkanja gmotnih sredstev! * NAJBOLJ ŠKODLJIV BUTTLEGAR Eksekutiva je na eni svojih proišifc sej izvolila poseben od->«k, kateremu je poverila na-iofo organizirati kampanjo za zbiranje organizacijskega fonda. Za direktorja je bil imenovan Marx Lew is, treniran socialistični organizator, bivši tajiA kongresni k a V. L. Ber-Kerja, predsedništvo odseka pa je bHo poverjeno Normanu ihméml Itaad tega odaeka it v New Yorku. kakor ie omenjeno. * pred pričetkom kampanje, to je nekaj dni pred 1. »vgugtom, je znašala vsota, J>n«pevana v ta fond, do H,000. Strankin odsek ape-to* ni vse člane in somišljenike, da prispevajo enodnevno plačo, »ko mogoče. Kdor mo-naj prispeva več. Od vsote, ki jo zbere v tal fond Jugoslovanska socialistična zveza, dobi stranka 30%, JSZ. in Proletarec za agitacijo med našim delavstvom 30%, 4rfavne organizacije 10%, socialistična mladinska liga (YPSL) 10% , Debs radio podaja 10% in angleški sociali-*»čni listi 10%. I* vsote, ki jo dobi stranka. 1)0 pokrit tudi dolg, katerega ji je ostalo nekaj tisočakov od 1 Prosle predsedniške kampanje, i glavni namen tega fonda je,1 da nudi podporo stranki ter J^dm listom pri organizato-ritnemu delu. Iz vseh držav Prihajajo v njen glavni urad »P«H: Pošljite nam literaturi tn organizatorje! Ustavljajo se postojanke, ki ps Jftnofokje v začetku šibke ^ potrebujejo za delo v okroi-jn velikih mest ter okrajev so-dslovtnja skupne stranke. «mag» angleškega delavstva Pn Pošlih volitvah je vzpod-tudi amerftko delavstvo, nredsedniške volitve lansko le-10 »o mu t no v a dokazale, da / nima med demokrati in republikanci česa izbirati. Obe sta kapitalistični stranki in služita profitu. Progresivci v njunih vrstah so neorganizirani in se jih čuj-e le toliko v kolikor so sposobni razglasiti svoje predloge in kritike v časopisju. V odločilnih momentih pa je tudi večina takozvanih progre-sivcev, izvoljenih na republikanski in demokratski listi, s tisto večino, ki služi molohu. V vrstah liberalcev, ki so dolgo kolebali v negotovosti, se pojavlja stremljenje po bolj odrejeni taktiki. . Med seboj razpravljajo, kako in kam. In logičen odgovor je, da ako hočejo v politiki koristiti ljudstvu, morajo delovati za organiziranje stranke, ki je ljudska za ljudstvo. Ta stranka je socialistična. V svoji novi ustavi ima določbe, ki ji dopuščajo taktiko, da se združijo v eni stranki vse delavske in far-marske skupine, katere so pripravljene absolutno prekiniti vse stike s strankama kapitalizma. Clarence Senior, novi tajnik socialistične stranke, obišče (Nadaljevanje na S. §trani). NAROČNIKOM Ako vam je naročnina potekla, ali ste jo že obnovili? Ce ne morete takoj, sporočite, da si zasigurate redno prejemanje lista. Nekaj oažn«/. SODNA OBRAV sklepov novega M gl, odbora S.N.P.J. Uu-_ Prvi kerntest t« vrsta. — Za konferenco jugoslovanskih podpornih organizacij. — Za agitacijo med mladino. NUI PROTI STAVKARJEM Nai di na priče, kampa-iasopis ju in razredni interesi Novi glavni odbor SNPJ., ki je zboroval tri dni v tednu z j dne 22. julija, je napravil več važnih sklepov, med katerimi omenjamo: Razpiie se pisa- teljski kontest, ki traja od 15. j.rori.tične metod« avgusta d0 fconca marca prihodnje leto. jNagrad bo deset v skupnem znesku $1,000. Povabljeni so slovenski pisatelji v Ameriki in starem kraju. To je prvič, da kak ameriški slo- | venski list razpiše tak kontest, ' v Gastoniji se je pričela v in prvič, da bo tak list prispe- pondeljek 29. julija sodna ob-val tolikšmrvsoto hkrati za po- ravnava proti stavkarjem, ozi-vesti. Večinoma jil^onatisku- roma proti uradnikom unije in jejo iz knjig, ne dabi dali pi- voditeljem stavkarjev, ki so ne bodo ugonobile odporne sile delavstva v južnih državah. Apela za unijo, da jim pošlje organizatorje. ZEDINJENE DR2AVE EVROPE V DRŽAVNIŠKEM SVETU Včerajšnja "socialistična utopija" dobiva znake realizma EDWIN PRIMOSICH SMRTNO PONESREČIL Angleška vlada ustavila gradnjo novih vojnih ladij; Hoover jI je odgovoril z enakim odlokom Ameriška tarifna manija je podn-etila v Evropi gibanie za meddržavni carinski sporazum —z drugimi besedami — za u-stanovitev evropske ekonomske unije. Svoje pristaše ima to gibanje celo med državniki kakor je Aristide Briand, ki j« bil do resignacije Poincareja francoski zunanji minister, sedaj pa je tudi premier. Dolgo let so soc ialistično propagando za unijo evropskih držav imenovali v buržvaznih krogih za utopijo, toda ekonomski zakoni so močni in dr žavniki — eni več drugi man; — spoznavajo, da j»e rešitev Evrope ne v zapiranju mej, nego v enotni ekonomski uniji. Do nje prihaja Evropa s kapitalističnimi metodami. Locarn-1 ski pakt, jeklarski trust, ki ga tvorijo nemške, francoske, bel gijske in nekatere druge kom-panije evropskih dežel, izbo-j ljšanje transportacijskih sredstev med državami, 1 ga imro dov itd. so reči, ki gladijo pota k boljšemu sporazumevanju. NajjaČji argument, ki sili ohromele ostanke starega evropskega državniškega ,na/Iranjh na stran, pa je mogočno prodiranje ameriškega kapitalizma. Kaj zmore mala kapitalistična Francija, ali Nemčija, Italija itd., v primeri s kapitalizmom Zedinjenih držav, kadar se podajo v tekmo, so imeli priliko spoznati povsod v Evropi in drugje v povojnih letih. Vsled tega klici po ekonomski uniji Evrope /v meščansko-kapitali-stičnih krogih. Socialisti seveda razumejo, da se proces združevanja mora izvršiti na en ali drug način. Zvesti svoji nalogi delujejo naprej za zgraditev socialistične družbe naro-flov. Omejitev oboroževanja na morju. MacDonald ne verjame v dvojno vlogo, kakor jo igrajo kapitalistične vlade. Na eni strani naglašajo prijateljstvo miru, na drugi zahtevajo nove kredite za oboroževanje. Anglija in Zedinjene države sta v prošlem letu začeli s tekmovalnim oboroževanjem na morju, ki je razburjalo buržvazne pacifiste in ekonome ter delalo skrbi celo v krogih medna-rodnih bankirjev, ki navadno kujejo dobiček v vojnah. Delavska vlada je izdala dekret, s katerim je ustavila gradnjo novih vojnih ladij, kar je povzročilo nemalo senzacijo. Hotela je Zedifijenim državam in svetu dokazati, da je oboroževanje mogoče omejiti samo z omejitvijo, ne z besedami. A-meriški predsednik Hoover je po vzgledu MacDonalda odredil, da se z delom na ameriških (Nadaljevanje na 4. Hrani). Dne 26. julija je smrtno ponesrečil v avtomobilski nezgodi znani elevelandski Slovenec Edwin Primoshic. Vračal se je z orožnih vaj v Carlislu, Pa. Pokojnik je bil urednik angleškega tednika "Cleveland Journal", ki ga izdaja ista tiskovna družba kakor dnevnik "Enakopravnost" in je namenjen predvsem elevelandski slovenski mladini. Studirai je na Western Reserve univerzi medicino tretje leto. Rojen je bil 1. 1903 v Chicagu, od tu pa je šel z roditelji na Slovensko. V Ljubljani je dovrjil šest razredov gimnazije. Po vrnitvi v Ameriko 1. 1920 je nadaljeval študije v Cleveland u. Preživljal se je s svojim delom. V Clevelandu je bil aktiven član Narodne čitalnice, in dram. društva "Ivan Cankar". Bil je tudi učitelj v Slovenski Mladinski šoli. Zanimal se je v splošnem za slovenske ustanove in pri nekaterih tudi sodeloval, v kolikor mu je dopuščal čas. . Bil je član angleško poslujo-čega društva "Comrades" št. 566 SNPJ., h kateremu je prestopil od druš. 147. Pogreb pokojnika se je vr-Sil v pondeljek 29. julija iz doma E. Goršeta, kjer je stanoval osem let. ateljem kako odškodnino. "Prosveta" bo po 31. marcu prihodnje leto preskrbljena z izvirnim povestnim gradivom za dolgo časa. ^Konvencija SNPJ- je na pro- šli konvenciji sprejela resolucijo za združenje, oziroma za stopnjevalno združevanje z drugimi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami, in resolucijo slične vsebine je spre- obdolženi raznih prestopkov, med drugim tudi umora policijskega načelnika, ki je bil izvršen pred tedni iz zasede, oblasti pa dolže voditelje soodgovorne za zločin. Unija tekstilnih delavcev, ki je vodila stavko v Gastoniji, je pod komunističnim vodstvom. V boju se je posluževala ostrejsih metod kot se jih nevadno druge unije, k temu pa so jo iz- jela tudi konvencija HBZ. Se- zivale še kompanije s svojimi ja gl. odbora SNPJ. je izvolila fcrovokacijami. Petnajst komu-poseben odsek treh članov, či- nistov je bilo aretiranih ter so gar naloga med drugim je, da podvzame korake, ki bi dovedli enkrat prihodnje leto do konference podpornih organizacij, bravnavah, se tudi tu provocira na kateri bi bila vsaka enako- priče, ki so na sumu, da bodo predani poroti, da sklepa o njihovi usodi. Kot je običajno v takih o- pravna in bi smela poslati do tri zastopnike vsaka. Tvorijo ga xCainkar, Aleš in Pleše. Izvoljen je poseben odsek, ki ima nalogo izdelati načrt za širokopotezno agitacijo med mladino z d pridobivanje članov SNPJ. V tem odseku so obtožencem prijazne,' in lokalno časopisje ustvarja psiho-logično razpoloženje proti tujim 'Razgrajačem" in "zdraž-barjem". Na pričanje je bil pozvan tudi governer Gardner, ki je dobil baje od nekega stavkarja Lotrich, Lokar in Leksha, ki so pismo, v katerein mu je poja-na prošli konvenciji zastopalij snil prvi naval na urad unije angleško poslujoča društva. t grožnje za nadaljme šikani-Za pomožnega urednika ranje stavkarjev, ter ga s tem Prosvete je bil izvoljen Anton opozoril na zle posledice, ako ne podvzame potrebnih korakov. Stavka tekstilnih delavcev v Marionu, N. C., se nadaljuje. Traja od 11. julija. Iz tekstilnih centrumov na jugu prihajajo na unijo apeli za organizatorje. Kompanije so se v svojem domnevanju, da bodo v južnih državah proste pred neprilikami, ki jih označujejo za "labor trouble", zrno-Listi v Belgrad u pišejo, da tile. Izkoriščanje naleti vedno ima Henry Ford v načrtu igra- na odpor, pa bilo kjerkoli. diti avtomobilsko tovarno v _ Dalmaciji* tflr obrežja, iz ka- # tere bo oskrbov al z avti j Vojno rožljanje med Rosh vsem trg v Jugoslaviji. Seda-, nje Fordovo zastopstvo za Ju- m jn Kitajsko je potihnilo goslavijo je v Trstu s podružni-|J s s v mi uradi v jugoslovanskih me Garden. Louis Beniger je prvi pomožni urednik in A. Slabe drugi. Razpisamo službo v tajniškem uradu je dobila Mary Jug iz Kansssa. kjer je učiteljica angleščine na višji šoli. Ford zgradi tovarno v Dalmaciji KAJ JE S PROHIBICIJO. Ljudje, katerim je prohibici-ja glavno vprašanje, postajajo zopet nestrpni. Eni, ki so pričakovali, da bo Hoover v stanju posušiti deželo, se jeze ker tega ni storil, drugi pa se jeze, ker je poostril naredbe, da jo uveljavi. Multimilijonsrji — .i **// f/t ne podpirajo delavstva v politiki. Čitajte članek v prvih dveh kolonah. Grozeči vojni oblaki, ki so se pomikali ob madžarski meji ter ob progi Kitajske vzhodne železnice v podobi armad ter diplomatičnih not, aretacij in deportacij, so se nekak0 razpr-šili. Dogajajo se še demonstracije dijakov na Kitajskem proti "rdečemu imperializmu", in pa v od Moskve oddaljenih ruskih mestih, v katerih zahteva proletariat od vlade, da ne sme popustiti v sporu z banditskimi kitajskimi militaristi niti za las. Predno bo sporno vprašanje rešeno, bo poslanih še precej not, odnošaji med obema deželama pa ostanejo bržkone še dolgo neprijazni. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ^^TT- ** ■««ond-tlaiSI mmifr D«Makb«r t. HM. »t Um p*« A if t t iirmromi /11Tniton, - v - JiJ"-tk« Aet ^g»««™!.«!*r4- i«7t.CHICAGO^ILL., 1. AVGUSTA ^AUGUST 1,) 1929 OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P ^ _ KAMPANJA ZA OJACANJE STRANKE JIKV.—NO. 1142 Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list LETO—VOL. XXIV. "Proletarec" je delavski list za misleče Čitatelje 11166638 ..........................................m....................I ...................i i M i ..............ji............................"'"O".................................*............ K^lasooi iz flasega (J ii b ct nji a hhhhhhhh i i ! Zapisnik se]e eksekuti ve J. S. Z. dne 26. junija 1929 Prisotni od eksekutive Fr.!odbor kot drugo instanco.— Alesh, Fred A Vider, F. S. Tau- Tajnik prečita zapisnik klubo-char in F. Zaitz. Od nadzor- ve seje in tudi zapisnik zasli-nega odbora B. Novak. Od pro- ševalnega odbora, ki je bil v sve.nega odseka Andrew Mi- to pooblaščen od tajništva JSZ. ¿ko, John Olip in tajnik ekse- Po obširni razpravi, ki se je kutive Ohas. Pogorelec. Od udeleže vsi, sprejet predlog s. nadzornega odbora slov. sek Olipa, da naj gre tajnik v Col cije Fr. Margole, Angeline linwood v svrho, da izravna za-Tich in Mary Udovich. Kot devo ak<> in kolikor mogoče, gost je prisoten Anton Garden. Druga poročila. Zaitz, tajnik Za predsednika seje izvoljen stavbinskega odseka, pravi, da Tauchar. Zapisnik prejšnje se- je podrobno poročilo o stanju je sprejet kot Čitan. stavbinskega odseka izdelal in Poročilo tajnika: JSZ. ima bo priobčcno v Proletarcu. (Bi-sedaj 39 aktivnih klubov. Klub lo je objavljeno 4. julija.) Iz-št. 128 v Nokomisu se je raz- vaja, da so bili dohodki v tej puscil, ker so se člani razšli za polovici leta nizki, največ zato delam. Klub št. 60 v Gillespie,!ker klub št. 1 ni napravil obi 111., ima že .dalj časa le tri čla- čajnega prebitka, oziroma so ne iz istega vzroka. Ako ne se mu izdatki povečali, in pa bo izgledov za napredek khi vsle.d nezadostne agitacije, ka-ba, se bo tajnik s člani posveto- tere tajnik v sedanji zaposlje-val, da se, ako bo tako bolje, nosti ne more vršiti kakor bi stanovanjska kriza po vojni in deloma že med vojno. V mestih vseh evropskih držav je vladalo in še vlada veliko pomanjkanje stanovanj, medtem ko je pri nas bač obratno; pri nas je stanovanjska kriza radi obilice stanovanj. Vsaj za mesto Milwaukee in tudi za predmestja velja to pravilo. Že pred leti je bilo prerokovano, da se bo razvila v mestu takozvana zemljiška kriza, toda tiste čase, ko smo v tem pogledu uživali več ali manj nekako prosperiteto, je pač malo ljudi verovalo v taka prerokovanja, ki pa so se sedaj nepričakovano uresničila. Danes moramo s tem dejstvom računati, zato je pač posebno za lastnike malih stanovanjskih hiš, torej delavce, zelo korist no, ako gledajo razmeram v obraz, ali bolje, da jih vidijo take kakršne so, ne pa kakršne jim slikajo razni zemljiški špekulanti. Ta kriza je bila povzročena po razmerah samih, oziroma po ljudstvu in spremenjeni vpišejo za člane at large. Klub bilo potrebno. Akcija stavbin- j |judski psihologiji. Časi, rekli s*. 15 v Subletu, Wyo., je isto- skega fonda je vzlic tem nepri ^ "dobri stari časi", ko je bilo tako postal neaktiven, največ likam zadovoljiva, ker beleži v po krivdi bivšega tajnika Fr. razmeroma kratkem času bolj-Larka. Je pa možnost, da po- ši uspeh, kot pa so ga razne ak- slane ta klub zopet delaven. V ta namen tajništvo korespondi ra s sod. J. H. Kržišnikom. Ne- cije za domove v naselbinah v enakem času. Aleš poroča, da se nam nudi aktiven je postal tudi klub v sedaj prilika kupiti hišo in ž Luzerne, Pa. V Kansasu so se njo precej veliko stavbišče v zdtužili klubi v Armi, Grossu tei soseščini po zmerni ceni. in Cockerillu v enega s sede- Zelo priporoča, da akcijo oži-žem v Armi. To je sedaj edina vimo s tem, da čimprej kupimo postojanka JSZ. v Kansasu. poslopje, kajti s tem bomo do- takozvano domače ognjišče še lep ideal, ko je mati sedela pri udobno topli peči ali pri s cvetlicami obloženem oknu in šivala ali pletla nogavice, so minuli, kakor so minuli časi, ko sta oče_in mati v polmračni sobi pripovedovala otrokom prav- ali kateri so "preleni", da bi si | nalagali na hrbet hišna dela. Komaj dve leti je od tega, pa stojimo pred stanovanjsko krizo, oziroma se nahajamo sredi nje, »v krizi, katera je povzročila veliko izpremembo na polju zemljiške kupčije. V nekaterih delih mesta, posebno v industrijskih vidimo, da je skoro vsaka druga hiša naprodaj, obenem pa, da je zanje zelo težko dobiti kupca. Zunaj in v središču mesta pa s*? gradi stotine krasnihr, modernih stanovanjskih hiš, katera nudijo stanovalcem vso u-dobnost za razmeroma malo stanarino. Na drugi strani je razvoj mesta samega poleg vedno u-dobnejših prometnih sredstev I povzročil v tem oziru pravcati j preobrat; medtem, ko se sredi i mesta dviga iz tal več in več | mogočnih trgovskih poslopij, se ljudstvo seli izven mesta. Mesto mu je vseeno blizu vsled izboljšanih orometnih sredstev. To so torej jrlavni vzroki te stanovanjske krize, katera bo (imela še dalekosežne posledice. | V interesu občestva, kakor tudi posameznikov ali poedinih raznih organizacij je, da računajo s temi dejstvi. Nič ne pomaga, da kot "stari" vstrajamo pri naših šegah in navadah, ali, ako hočete, pri idealih; razmere so močnejše od nas. V tem ljice. Dom je postal v Ameriki in mogoče tudi že v modemih evropskih državah samo še lepa beseda, snominjajoča na Člani vseh treh klubov so bili kazali, da hodemo uspeti in' star, lep ideal, na nekaj ro-mnenja, da je za naše gibanje ljudje bodo toliko bolj podprli mantičnega, sedaj pa služi sa-v c!;raju Crawford bolje, če i- naš načrt. V istem smislu go-|mo §e kot nekako prenočišče, m a .10 en delaven klub, kakor vorita tudi sodruga Olip in Mi-' j^ič več ni med "modernizira-pa tri neaktivne. Vsled dana- ško, medtem ko Zaitz izraža |nim" ljudstvom zanimanja za šnjih skrajno slabih delavskih pomisleke, utemeljujoč jih, daijepi "yard" poln cvetja, za ko-ra* :ner v Kansasu je naša agi- bi nam velik dolg naprtil bre- modno počivališče pod košatim tacija zelo ovirana. Veliko me, katerega morda ne bi zma-, drevesom, za udobno sobo z ljudi se je že izselilo v druge gali, posebno še ne, če ne bo lepimi knjigami. Knjige je na-kra^e. i ljudi, ki bi hoteli sprejeti zanj domestil radio, vrt in drev esa ustanovil se je nov klub v odgovornost in delo. Razprave pa auto. Deloma skrajšan de-De roitu, Mich., z devetnajsti- se udeleže vsi, končno sprejet lovni čas in avto nudita tudi že mi člani, in reorganiziral se je predlog, da se predlog v svrho delavcu priliko, da pohiti ven klub v Blaine, O., s 7. člani. 6 diskuzije prinese pred sejo v prosto naravo, dasi ie v reško, akih za reorganizacijo naše kluba št. 1 v petek 28. junija. nici zanimanje za to prosto na-poitojanke v naselbini Piney Na dnevnem redu je še ne- ravo le neznatno, ker tukaj se Fork, O., poroča prejšnji k hi- kaj zadev in zapisnik prejšnje gre največ za golo, deloma bo v tajnik Robas. Vzrok ne- »eje omenja, da se je za to se- prazno razvedrilo po monoto-a« ivnosti teh dveh, kakor na- jc odložilo razpravo o raznih nem delu v tovarni ali v pisarja pokreta v teh krajih v nasvetih, načrtih in predlogih, ni. Toda to še niso glavni vzro-sp.ošnem, je bila dolgotrajna ki jih je podal v posebnem re- ki temveč bolestno nagnenje a*avka premogarjev. feratu s. Zaitz. Vider svetuje ljudstva do udobnosti, brez- Pinančno stanje Zveze dne da se radi poznega časa odloži brižnosti, želja za popolno 31. maja: Blagajna $923.39. vse na prihodnjo sejo. Zaitz brezdelje in brezskrbnost po Od te vsote je konvenčnega apelira, naj se bi kolikor mo- končanem delu, kar je seveda fo ida $525.36 in upravnega goče upoštevalo sklep, da se zopet posledica monotonosti $3J8.03. Julijski seji bo poda- sejp. eksekutive redno vrše vsa- dela, katerega izvršuje danes nc podrobno finančno poročilo ko drugo sredo v mesecu, in da povprečni Američan. Med Ijud- jih tajnik razen z dopisnicami stvom opažamo neko mrzlično oziru bo tudi naša slovensTca naselbina doživela v prihodnjih letih velike izpremembe, posebno še, ker jih bo zahteval razvoj mesta samega. V vsakem oziru je potrebno, da računa človek, kateri se zanima za stanovanjsko vprašanje, posebno oni, ki lastuje posestvo, s tem položajem. V Ameriki se izvrši vsaka važna izprememba trenotno; nepričakovano se pojavi val in vse drvi z niim v isto smer. V ameriškem značaju je, da se izvrši vsak preobrat hitro, nepričakovano in z veliko silo, ki je nepremagljiva. Dogodil se je v stanovanjskem položaju in pride čas, ko se bo pojavil tudi v političnem življenju tega dosedaj politično tako brezbrižnega naroda. Postave razvoja So nepremagljive in večne. Član »oc. kluba it. 37. JOHNSTOWNSKA KRONIKA. Iz naše okolice nekaj časa ni bilo glasu, pa bi morda kdo či- tateljev mislil, da smo se vsi predali sv. Mali Tereziji, ali da spimo spanje pravičnega. Temu ni tako. Zaposljeni smo vsi, eni z vsakdanjim delom v tovarnah in rovih, drugi se pečajo več ali manj s politiko, tretji z dušebrižništvom, itd. Vsakdo ima lahko skrbi in dela dovolj. Pisec te kronike se pe ča z neprostovoljnimi počitnicami, katere so postale že kronične in trajajo nekaj mesecev vsako leto. i Dne 7. julija se je tu sešla skupina ljudi iz Cambria County v svrho, da organizira novo politično stranko za ta okraj. Navzoči so bili pripadniki različnih političnih skupin ,kot progresivni republikanci, ki so kaj pridno udrihali po svoji stranki in se zgražali nad predsednikom llooverjem, ker se je podvrgel mogotcem in pozabil na svoje kampanjske obljube. Demokratje na tem sestanku so enostavno trdili, da ni med republikansko in demokratsko stranko nobene bistvene razlike. Navzoči so bili poleg omenjenih tudi _pristaši Labor stranke, socialisti in komunisti. Frank Hoerle, po mojem mnenju nekak krščanski socia za prvo polovico leta. izobraževalna akcija šteje sedaj okrog 106 organizacij, i« s.cer 88 podpornih društev, 9 čer. kulturnih in 9 socialističnih | == kubov, ki ji direktno pripadajo. Razen organizacij je v nji 13 posameznikov. Število organizacij Izobraževalne akcije se veča polagoma skozi vse leto. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. sklicuje tudi z notico v listu.' Zaključek seje ob 11:30 zve- jA/WWVWWSWVS/VWVWWWW. DOPISI VNAAAAAñMAMVVWVWVWWVW* "STANOVANJSKA KRIZA' V MILWAUKEE. nemirnost in bolestno hrepenenje po razvedrilu; to se opaža v vseh fazah življenja, kar nam pričajo prazne zborovalne dvorane, slabo obiskane seie in nezanimanje za poučne ali izobraževalne prireditve. Razmere so povzročile, da drvi vse za uspehi, za dolarjem, ugledom ali častmi, da nihče nima Časa, ozreti se okrog sebe in se poglobiti v resnično lepoto, ki Milwaukee, Wia. — Vsakdo Tajnik nato predloži priziv|Se bo pač čudil naslovu tega jo nu<*i življenje; vse drvi ne-bivšega člana kluba št. 49 JSZ., članka, dasi je pooolnoma pra- kam, brez cilja in tudi brez ..¿1____i r m št • • i • • ! J «aImb» ■ M «4 a « a 1 a ^ i hI « Joseph Presterla, ki pravi, da ga je klub št. 49 izključil v času, ko se ni mogel priti zago- vilen. V Milwaukee, kakor idealov; zato je postalo življe-najbrž tudi v drugih velikih I prazno in brez prave vred-ameriških mestih imamo sta- j nosti. varjati, ker je bil bolan in le- novanjsko krizo—seveda ame-j v takem splošnem razpolo-žal v bolnišnici, niti ni bil po- riško, kakoršno morejo roditi ^enju se ne smemo čuditi, da so Priredbe klubov J. S. Z in drugih soc. organizacij. zvan na zagovor. Vsled tega samo ameriške razmere, oziro-smatra, da mu je bila storjena ma ameriško ljudstvo. V ev-velika krivica in se obrača na ropskih državah je nastala Tole mi ne gre v glavo: Kako morejo delavci misliti, da je kak Smith, Roosevelt ali Hoover delavski prijatelj, ko vendar vidijo, da prispevajo v njihove kampanjske fonde milijonarji od pet do sto tisoč dolarjev? Bankirji in industrialci ne dajejo v politične fonde tisočakov iz prijateljstva do delavcev. Le čemu te resnice ljudstvo n* zapopade, to meni ne gre v glavo. nastale opisane razmere. Želja po udobnosti in brezbrižnem življenju žene družine v stanovanja, katera jim nudijo vsakovrstne udobnosti, kjer jim je dom samo nekako prenočišče, ki jim ne nalaga ne dela in ne brige. "Tako so nastale velike stanovanjske hiše, tako-zvani apartmenti, kjer se Človeku ne nudi samo vsa moderna udobnost, temveč tudi prilika, da se mu ni tr »ha brigati glede stanovanja n ničesar drugega kakor da za^re vrata in vtakne ključ v ž'p. Poleg tega pa so taka stanovanja poceni, oziroma cenejša kakor pa dosedanje male eno ali dvodru-žinske hiše. Pred par leti je bil "apart-ment house" v Milwaukee še brez pomena; te hiše se je smatralo kot bivališča za ljudi, kateri niso stalni v enem mestu, Avgust. WAUKEGAN. ILL. — Piknik klub« it. 45 JSZ. v nedeljo 4. avgusta. CHICAGO. ILL.—"Moonlight" piknik t soboto 10. avgusta i»tctr v vrtu rojaka Kaglna v Willow SpringMi (prejšnji Steršinarjev vrt). SPRINGFIELD, ILL.—V nada-I jo 11. avgusta piknik kluba it. 47 na Logarjavi farmi. MILWAUKEE. WIS. — Piknik «riseonsinske soc. stranka v node-jo 11. avgusta na Mugako Beachu r Milwaukaaju. CLEVELAND, O.—Piknik kluba it. 27 JSZ. v nedeljo 25. avgusta na Močil nikar jar i farmi. Saptambar. IRWIN, PA. — Priradba soc. stranka okraja Wastmoraland v Graanban parku blisu Irwina v pondaljak 2. saptambra na Labor Day. WAUKEGAN, ILL— Konfaran-ca JSZ. ma Wisconsin-Illinois v na-daljo 29. septembra. Oktobar. CHICAGO. ILL.—V nadaljo 27. olrtobra dramska pradstava kluba it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS. BLAINE. O.—Konfaranca JSZ. sa vshodnt Ohio in Wast Virginijo V nadel io 27. oktobra. Novambar. CHICAGO, ILL.—V nadaljo 30 novambra koncart pavskaga «bor» "Sava" v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — "Zarja" u-pricori na Zahvalni dan v četrtek 28. novambra v S. N. Domu oparo "Urh grof Celjski". . December. CHICAGO, ILL. — Silvestrova ■abava kluba it. 1 v torek 31. decembra. (Tajnika klubov prosim a, da *«m spor oče datuma svojih prida jih uvrstimo v ta aa- > ' list, je imel glavni govor ter prečital pismo sponserjev Konference za progresivno politično akcijo. Temu je sledila razprava, ki je trajala ves dan. Končno so zborovalci zaključili, da ker bo imela Labor Party tega okraja konferenco 21. julija, se počaka njenih zaključkov. Kakor sem čital po 21. juliju v lokalnih listih, so tukajšnje sponserje Progresivne politične akcije odstranili s konference iz vzroka, da so to samo sitneži in komunistični agitatorji, kar je deloma res, ker jih osebno poznam. Takoj nato so konferenco zapustili tudi zastopniki lokalov National Miners unije, trdeč, da so voditelji konference sami fakirji. Konferenca je nato nominirala in indorsirala listo kandidatov v okrajne urade. a Tukajšnja slovenska fara dobro napreduje, to je, postala je jako progresivna. Ker se ne morejo na noben način zediniti, kje naj stoji božji hram. so v svrho izhoda pod vodstvom župnika frančiškana kupili dve hiši, v katerima naj bi se vršili verski obredi. A glej spaka, mesto ima gotovo ordinanco, ki določa, da spadajo verski hrami v isto kategorijo kakor gledišča ali dvorane, in morajo biti zgrajeni po določbah zdravstva in varnosti. Za hiši so dali $8,000, a sam škofov zastop-1 nik je mnenja, da sta polovico predragi. Župnik je domalega obupan. Pustil bi vse skupaj, se mi zdi, samo ako bi imel kam iti. V Lemontu bi moral delati najbrž pokoro za neuspeh, drugod pa ga ne rabijo. Zadnje čase je hodil okrog vseh, ki so še malce "veri uda-ni", da se gotovo udeleže seje, katero poseti sam škofov predstavnik. Prišli so in dosti jih je bilo. Miha je celo pustil pred-sedništvo društvene seje ter hitel, da bi ja nič ne zamudil, ravno tako Vitus. Vse je pričakovalo razodetja, kakšna bo cerkev in kakšno bo škofovo poročilo. Njegov zastopnik je takoj spoznal situacijo. Izpre-videl je, da župnik ni poročal resnico o fari, in da je navedel tri četrtine faranov več kot jih je v resnici:*" Videl je, da prostora za cerkev sploh nimajo, in je navedel mnenje, da če hočejo cerkev v resnici imeti, jo morajo postaviti v sredini mesta in predvsem morajo imeti denar in farane. Ako tega ni, je veliko bolje, da se ne gazi naprej—z drugimi besedami, je bolje za župnika, da odide, predno jo zavozi. Pameten in praktičen nasvet, vreden upošt e v a n j a.—Kronik ar. "VILHAR" IME PEVSKEGA ZBORA S. D. Z. Z. Col linwood, O.—V petek večer 19. julija je dobil pevski z,bor SDZZ. na seji direktorija lin odseka žena ter članov zbo-;ra ime slovenskega skladatelja 'Josipa Vilharja, narodnega 'mučenika, ki je kljub tmjevi •poti skladal slavčkove melodije. Zbor je imel svoje vaje par mesecev. Vse je bilo le bolj formalno, za poskušnjo, ali se bi SDZZ. izplačalo imeti svoj zbor ali ne. Začeli smo z moškim zborom, ko pa smo defi-nitivno zaključili, da zbor o-stane, smo ga spremenili v mešan zbor. Ko smo ga ustanovili, so se pojavile razne kritike, češ, čemu je v Collinwoodu treba še enega pevskega zbora? Na skupni seji smo vse pomisleke prerešetali, in rezultat v splošnem navdušenju je bil, da je bil pevski zbor definitivno u-stanovljen. Kaj je naloga "Vilharja"? Peti slovenske pesmi, nuditi sodelovanje vsem in vsakemu društvu, kadar ga povabi na sodelovanje. Pridobiti v zbor mladino in odrasle ter za-početi složno v razoranem Collinwoodu. Ali ne bi bilo veselje za očeta in mater, ko bi opazovala svojega sina ali hčer, ali oba na odru pred slovensko publiko, ki bi igrala na violino, klavir, ali v ttmetnem plesu -a spremljevanjem ubranega pe tja, videti pod svojim narodnim krovom nekaj, o čemur pravimo, videli smo to in to v downtown šovu in lepo je bilo? Vse to lahko vidite na našem ¡odru, samo pridite v naš krog in priporočite sinovom in hčeram, da naj pristopijo k "Vilharju". Sovražnosti bado pozabljene, slovenski Collin-wood bo živel predvsem za delo, za kulturo, ki dviera človeka in dušo. Posledice naše bojevi-tosti in "špetirov" vidimo in čas je, da prenehamo, ako ne. bomo lahko vzkltkniH s tistim Ribničanom, ki je konstatiral, da "pri zadnji hiši se bo ogenj že sam ustavil." Za jesenski koncert ima "Vilhar" namen vprizoriti eno izmed romantičnih spevoiger, za "extra" se pa bomo učili razne kuplete in komične pevske nasiope, kakor tudi simbolične viziie s petjem. Ako vaše društvo želi na svoji priredbi sodelovanje našega zbora, se obrnite na odbor. U-stregel bo radevolje. Oni pa, kateri imate veselje do petja, pridite v petek zvečer na pevsko vajo. Žene in dekleta, prijavite se! Čimveč vas bo, tem laglje bomo izvajali izbrane programe.—V. Coff. Na prihodnji konvenciji JPZ. Sloga ne bo brez propagande za te nove "ideale", da se z njimi reši narod, naše duše in morebiti še kaj drugega, ter uniči učinek na prejšnjih konvencijah sprejetih resolucij in če mogoče tudi načelne izjave, ki je vsekakor zastarela—vsaj za nekatere—ker izvira iz čaaov, ko je delavstvo še mislilo, da ni vseeno če gre na volišče aH ne, ali koga voli, oziroma če se briga za svoje gospodarske razmere ali ne. a Sicer me takozvani nazori našega dičnega rev. Trunka brigajo tako malo kot napri-mer Buhdova vera, vendar pa sem radoveden, kako je prebavil angleške volitve in kako prebavlja MacDonalda in njegovo delavsko vlado. a Prijatelji, socializem je nesreča za delavstvo in brez pomena, vendar pa je bilo treba delavske vlade v mogočni Veliki Britaniji, da se je pričelo resno delovati za svetovni mir in razoroževanje. Treba je bilo delavske vlade, treba je bilo socializma, da se je pričelo resno upoštevati star socialistični ideal—ustanovitev Združenih držav Evrope. To kar je zavrženi in brezpomembni socializem učil že več kot pol stoletja, se sedaj resno upošteva. Predno bo minilo net tet, bo vladalo delavstvo v vseh velikih industrijalnih državah v Evropi. Ako bo ameriško delavstvo ostalo zvesto svojim starim idealom in se ne bo vmešavalo v politiko, tedaj ga ne bo zadela "evrooska kriza" in bo lahko os.alo še naprej kulturno in narodno ter se veselilo sedanje divne prosperitete in suše. S tega ozira opozaijsra tudi delegate in delegatinje J. P. Z. Sloga, naj bodo na konvenciji moderni, naj se potrudijo, da ne bo sprejeta nobena resolucija, ki bi nas umešala v politiko, naj bodo tolerantni in puste, da "delajo" politiko za nas drugi, ki ^o razumejo, ter skrbe, da ostanemo mi samo narodni in kulturni, pa bo zavladala sreča v. Izraelu. Jaka. PRI NAS. Milwaukee, Wit.—Ko sem bil še za ministranta v naši fa ri. se je vršil takozvani sveti misijon. Na spovednih listkih so imeli napisano med drugim: "Reši svojo dušo," jaz pa sem skrivoma na nekatere dodal: "in daj goldinar za mašo." Mojo dušo so potem reševali s palico. a Na to sem se spomnil sedaj ko se v naši naselbini razlegajo klici: "Proč s politiko v podpornih društvih" in "Mi ne po trebujemo politike, samo da smo kulturni, da smo Slovenci in da smo narodni oziroma narodno zavedni". a Učeniki teh novih idealov i-majo sicer prav—proč s politiko, da bo prostora za našo! Kaj pa potrebujejo delavci politike? Naj imajo drugi te skr- bi! . i V Italiji dela politiko en sam Mussolini, zato v Italiji vladajo tako krasne razmere. Danes n pr. ko to pišem je stopil papež prvič iz svojega petinse-demdesetletn^ga ali stoletnega ujetništva in po svetu se je razlila ploha blagoslovov. Ali nismo srečni—br**. politike? w PIKNIK KLUBA J. S. 2. V WAUKEGANU BO 4. AVGUSTA. Waukegan HI.—Piknik treh odsekov S. N. Doma. ki se je vršil 21. julija, je povoljno izpadel. Vreme je bilo jako u-godno in udeležba obilna. Na istem prostoru bo imel v nedeljo 4. avgusta piknfk klub št. 45 JSZ., ker je za take izlete eden najbolj prikladnih. Drevja je mnogo in sence ne manjka. Ker je na hribčku, i-ma to ugodnost, da v slučaju dežja voda sproti odteka. Da bi gazili obuti po vodi, se vam torej ni treba bati. Tudi daleč ni, le šest sedem milj po gladki cesti. Truck odpelje prvič izpred SND. ob 9. zjutraj in drugič ob 2. popoldne. Voznina na obe strani je 25c za osebo. Otroci v spremstvu staršev je ne plačajo. V slučaju grdega vremena bo piknik "pod streho" Slovenskega narodnega doma. Pripravljalni odbor zagotavlja, da bo posetnike zadovoljil v vseh ozirih. V nedeljo 4. avgusta na svidenje na naši priredbi, rain or shine.—Odbor. NA LABOR DAY V BOWSERS GROVE. Herminie, Pa,—Na Delavski dan prvi pondeljek v septembru priredi socialistična stranka okraja Westmoreland piknik v Bowsers Grove, kjer nastopijo govorniki, poleg teh pa bodo na sporedu razne igre, plesna in prosta zabava. Med drugimi bo govoril Frank Crosswaith. Naša stranka bo imela v o-krajne urade tvoje kandidate. Fradel in Zomik sta že iaročila nominacijike peticije z nabranimi podpisi.—Poročaralac. KAJ BO S KLÜBOM NA SYCANU7 PIKNIK WlSCON5INSKE SO-CIAL1ST1ČNE STRANICE. Milwaukee, WU. — Socialistična stranka države Wi»con-•in priredi svoj piknik v nedeljo 11. avgusta na Muskego Beach v Milwaukeeju, ki je e- v C«""* P-- - V nedeljo21. den Mjiep|ih otoikih parkov iolji. b. imel klub 4t. 13 JSZ. tem kraju. p £ obdrtavati redno aejo Ko aem vraten z« otroke In odraale, ka-ob 1:30 popoldne pniel v xbo- kor V8ako ,eto Govori, ^ rovalne proetore. aem dobil tam di novi ujnik KC,al{(tj{|M! aamo enega aodruga Člani i- gtranke a. Clarenoe Senior. majo do njih le nekaj minut j Vabimo na ta piknik tudi hodu, iz česar sklepam da je Cikažane. ki 8e pripeljejo lah-morda preblizu. Čakam d0 pol |ko gem z vlakom North West-itinh, nakar pride tajnik Ur- ern po zniiani ceni $2 15 v oba sich nič dotore volje in mi pove, kraja. Pazite na |a8 že da ao ostali Sli nekam na nde. ieZnice v vaših listih pred kon-Prttlo je Se par članov, a ne do- tedna. volj za sklepčnost seje. j Na letni" piknik wisconsinske Dogovoriti smo se, da bomo 80c stranke pride ,lavadno od imeli izredno sejo v nedeljo 4. de8et do dvaj:iet tisoč ,judi Tu. avgusta pc seji ruStva SNPJ. di letog( ako bo vremc ugodnJ Kdo «ta Banovec In I Ropasova? V naslednjem podajamo ne- Druga—istotako važna in pokaj biografije obeh pevcev, ki membna turneja ie bila po prideta v Združene države Prekmurju (Ptuj, Ormož, Mur-koncem avgusta in bosta prvič ska Sobota, Ijutomer, Cako-nastopila v Milwaukee dne 8.»vec, Radgona, Murtko Sredi-sepbembra, zatem 15. septem- We). Tudi ta koncertna tur-bra ob priliki konvencije J. P. j neja je končala s pravim trium-Z. Sloga v Sheboyganu in 22. fom in zmago slovenske peami septembra v S. N. Domu v 2al—se je moral ta kvartet za-Waukeganu. Oba sta v domo- radi velike zaposlenosti v ope-vin, Hnhrn .n-n« ^ n razitj. Ker je Banovec naglo napredoval, ga je njegov pokrovitelj in neumorni učitelj— Upam, da ne bo nanjo nihče pozabil, in da pridemo vsi. Na zadnji bi morali sklepati, koga bi poslali za zastopnika na her-minijslco konferenco, kajti spodobilo bi se, da bi ga izvolili. Mar naj naš klub po osemnajst letih delovanja postane neaktiven ter zapade razpadu? To se ne sme zgoditi. Vsi na prihodnjo sejo! Anton Shaffer, blagajnik kluba. se pričakuje izredno velike u-detežbe. LISTNICA UREDNIŠTVA. La Salle. — Vprihodnji številki. Isto drugim, katerih dopisi niso v tej izdaji. Ker je urednik odšel za nekaj dni na deželo, bodo odgovori na pisma, naslovljena njemu, nekoliko zakasneli. Vse nujno delo opravi v novem kraju, ostalo uredi, ko se vrne. vini dobro znana in visoko cenjena, ne pa tako nam, ameriškim Slovencem, ki nimamo prilike skrbno zasledovati kul- sedanji' intendant Narodnega turni razvoj naših bratov v do- gledališča v Ljubljani g. Ma-movini. Zato je potrebno, da tej Hubad v sezoni 1922-23 an-seznanimo rojake pred njiju gažiral za male tenorske vloge pnhodom z obema. j v ljubljanski operi. Od tedaj Svetozar Banovec, prvi tenor d»Ue Je ^a njegova pevska pot ljubljanske opere, je bil rojen rapidno navzgor, ter je imel v Uttbiiapi (Trnovo) kot petindvajseti otrok enega očeta in ene matere. Tu je obiskoval osnovno šolo (VI. razredov) in je pozneje študiral na II. državni realni gimnaziji. Svoj žirana kot aolistka-altistka na operi v LJubljani. Tu je končala v raznih ulogah, predvsem odlično se je pa udejstvovala v ruskih opersh, kot npr. Pikova dama, Onjegin in druge. Tudi na koncertnih desksh je našla vedno in. povsod odličns priznanja. Iz tega sledi, da sta Banovec in Ropasova iskana in priznana pevca, in so se zlasti Banovče-vega prihoda veselila in ga navdušeno pozdravljala razna, v glasbeni kulturi, močno razvita in razvajena mesta. Oba pevca zaslužita, da ju v naših naselbinah sprejmemo z odprtimi rokami. Koder žele, da nastopita o-ba pevca tudi v njihovi sredi, H. G. Perusek o razmerah na Slovenskem.—Joško Oven obljubu je, da opise svoje vtise H. G. Perušek, ki se je povrnil v Ameriko z obiska v starem kraju v soboto 20. julija, pravi, da se je na Slovenskem mnogo izpremenilo v dolgih le-1 naglem "umikanji pred drveči-tih, od kar je zapustil rodni mi avti ni mogel videti. Vračal kraj. Pri takem obisku človek se je z dela. še posebno spozna, da ZDRAVSTVENO STANJE V. L. BERCERJA SE IZBOLJŠUJE. V tednu z dne 22. julija se je nahajal V. L. Berger, pred sednik eksekutive soc. stranke, več dni v krizi in zdravniki so že obupavali, da okreva. Ko to pišemo, se mu je obrnilo na bolje in zopa je upanje, da prestane težke poškodbe, ki jih je dobil 17. julija, ko ga je zadela poulična kara, katere v ♦ 8e Je tudi sam spremenil. Dobil je vtis da ljudstvo v splošnem ni tako revno kakor se tukaj domneva, dasi so tam navajeni lal/n i n m» i ■ i_ x___a f . i LISTU V PODPORO SIJAJEN PIKNIK "PIONIRJEV". Chicago, III.—Društvu "Pio-neer" it. 559 SNPJ. v Chicagu ^ «v. izkaz. ^ ^ je treba dati priznanje, da or- 2Abkar> j. Vitez, J. Krese, F. Trav-ganizira svoje prireditve ne lesnik, J. Krainc, D. Hubner, P. Bene-privlačno nego tudi tako, da diet, A. Sluga in A. Jure«; po 50c: njegovo delo ni brez uspeha »a ^ Schweiger, A. Grum H. * . Kugel, A. Jurca Jr., J. Butala, Seli- blagajno. 4nik Family, A. Semrov, M. Menton, Piknik, ki se je vršil v nede- m. Jurca, Katie Petrich, J. Gorup, ljo 28. julija, je posetilo do pol- Mr. P. Ocepek; po 26c: A. SemeC, F. drug tisoč oseb, ki so plačale?*^ \ L ^ V . Wiu I toehnik, F. Zehel, L. Boštjančič, W. vstopnino, 700 pa je bilo otrok. iBohinc j Bohinc p BJohinc; M To je bil vsekakor največji slo- Glad( j. Zomik, J. Grum, M. Sever; pod Hubadovim vodstvom dovolj prilike nastopati v vedno večjih vlogah. Tako je že v prihodnji sezoni nastopal v prvih tenorskih partijah in šlo je z uspehi vedno dalje in dalje, glas je podedoval po svojemu danes je absolviral v operi očetu, ki je bil izvrsten barito- preko 560 predstav v prvih vlo-nist in dolgo vrsto let član zna-;tf»h in pel v 36 glavnih vlogah, nega pevskega kvarteta. • Na gimnaziji je dobil prve nauke o glasbi in petju sploh. Poučeval ga je pred kratkim umrli konservat. profesor Josip Ve-dral, ki je ustanovil gimnazijski pevski oktet, pri kateremu je Banovec sodeloval kot L tenorist. Ze tedaj je z največjo radostjo in vnemo posečal pev- Poleg teh je nastopil še v devetih manjših vlogah, kar znaša 45 opernih partij.— Deloval pa je obenem tudi kot koncertni pevec—solist na koncertih "Pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani", "Ljubljane", "Slavca", "Ljubljanskega Zvona", "Pevskega društva Krakovo-Trnovo", na ski pouk ter prepeval pri šol- koncertih zagrebškega "Kola", skih mašah. Ne dolgo zatem je začel nastopati — kot mnogo naših pevcev-prvakov v svojih mlajših letih—po raznih cerkvenih korih: V Trnovem, Križankah, Sv. Jožefu, kjer je i-mel dovolj prilike udejstvovati venski piknik v Chicagu to leto a. Krvina; Fr. Krvina, 76c (Oba « Se kot solist—začetnik. Se da- nes se z veseljem spominja svojih tedanjih nastopov. Leta 1913 je postal član "Glasbene Matice v Ljubljani", ki jo je vodil naš mojster g. Matej Hubad. Njegovo mojstersko pou- in tudi ostane največji. Razne Girard, O.), skupaj $21.65. (Nabrala tekme in igre so bila ena ^ ^^ ^ mivost, otroci so se zabavali s Jubilejnem pikniku dr. 33t SNPJ. tekanjem, vožnjo in ježo. mla- v Ambridge, Pa. Prispevali is Canon«, dina S plesom in igrami, drugi burga. P».; po 60c: John Terčelj, Z igrami, pomenki in Tcakor je John Koküch, John Troha in John pač kdo hotel Nedvomno si je forL^U^rn^&h ^vanje zbora mu je šele vlilo "Pioneer" pridobil zopet novin XekgUrf jogeph peiu, Anton Kern;1 pravo veselje in vneno za pe-prijateljev med mladino, kar Anton Repovi, 40c; po 2&c: John U- tje. 2al, da ga je iz srede vsega i ris Godunov. Domeni zanj več članov in s hernik, Avgust Rosenbetger, Joseph tega iztrgala svetovna vojna!, Dubrovnik: s katerim se je udeležil mednarodnega glasbenega festivala v Frankfurtu ter na neštetih drugih koncertnih prireditvah. Sodeluje tudi stalno kot pevec —solist pri ljubljanski Radio postaji. Z odličnim uspehom je zastopan iïâ~ôp€iTjilnidTttr.—~ Zagreb: Boheme, Rigoletto, Brivec Sevilski, Tri oranže. Beograd: Hoffmanove pripovedke, Manon, Tri oranže. Split: Manon, Rigoletto, Butterfly, Faust, Cosi fan tutte, Zvedave žene, Tri oranže, Bo- vsznz ffis—HE kakor tukaj, zabave pa je veliko več kakor j0 imajo naši ljudje v Ameriki. Milwaukee, Wis. O obeh pevcih ter njenih nastopih po raznih odrih Evrope bomo seveda še poročali.—"O." 'The Milwaukee Leader' Največji amerifiki socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, $3 za pol leta, $1.60 sa tri mesece. Naslov: 528 Jun««u A v. MILWAUKEE, WIS. J. S. Z. v kampanji za ojačanje stranke pomeni zanj tem večii napredek.—Piknikar. Koéele, Fred Ogulin, Nick Vlasic, An-lem večji naprcum. Zi(Uniek gkupaj |3 90. ix w##t VABILO ROJAKOM V SPRINGF1ELDU IN OKOLICI. j Springfield, III.—Klub Št. 47 JSZ. priredi veselico v prosti v naravi v nedeljo 11. avgusta na ^"^^^jul^^shTr" Fr~Pe7k¡! Aliquippa, Pa.: po 6Oc: Frank Ôtru-belj, Geo. Smrekar; po 26c: Andy Anton¿i¿, John Sivec in Frank Simon-tU, skupaj $1.76 (nabral Geo. Smrekar). Milwauk*«, WU.: Po $1: Frank Zajec in Albert Hrast; po Me: John Shabus, Joe Evankh, Ant. Martiniek, Logarjevi farmi. Ker klub že- Vene in Ant. SUrich; po 26c: li da bo to res zabava, se vese- John Zajec, John Dolinar, Lenard liAni odbor prizadeva preskr- Alpner, Lovrenc Kale, Tom Sestan I1CI11 O vi LTV I r A J«^. RitAni. Clm flit, beti vse potrebno in najboljše, da ne bo tam ne žeje ne glada. Rojake tu in okolici vljudno vabimo, da pridejo na to zabavo v velikem številu. Kdor se pripelje z električno karo. naj vzame transfer za South Grand East karo ter se pelje z njo do konca. Od tu bo prepeljan brezplačno na pik-niSki prostor. Zabava se prične ob 1. popoldne.—Odbor. SODRUGOM IN SOMlSUENI-KOM V DETROITU. Seje socialističnega kluba it. 114 J. S. Z. se rrim vsako tretjo soboto ▼ mosocu ob 8. zvečer ▼ navadnih prostorih na 116 Si* Mile Road. Ant. Valenlič, Joe Ritonia, Geo Su star, Leo Sustar, Ant. Jeriin, Frank Candek, Louis Saje, Fr. Pechets; po 10c: Kristina Šinkovec, Agnes Laik in Vincenc Pugelj; Jacob Rosic, 45c, skupaj $10.00, (poslal Jacob Rosic). Dot roil. Mien.: John Lamuth, $1. Yukon, Pa.: Joseph Robich, 26c. Girard, Kan*.: Rudolf Prosence, 26 centov. Latrofca, Pa.: Mary Fradel, $1.20. Mullan, Ida.: Andrew Oraiem, $0c. Waoksbury, Kj.i Joe Grahonja, 26 centov. Pittsburgh, Pa.: Po $1: Louis Glaser in Mike Pleshe, skupaj $2.00. ChitkoisB, Minn.: Frank Klun, $2; Jos. Sterle, $1, skupaj $3.00. Cloraland, O.t Joseph Kodric, $2. Chicago. 111.: Frank Bosich, 76c. Waukagan, III.: Neimenovan $1; Martin Judnkh, »6c, skupaj $1.86. Strabane, Pa.: John Terčelj, 80c. Skupaj v tem izkasu $46.16; prejšnji iskaz $407.90; skupaj $464.06. Apeliram na vse nase som»- Konvencija farmarskih se iljenike in simpatičarje, da nam pridružijo in postanejo aktivni člani našega kluba in socialistične stranke. TAJNIK. IA6ITAÎQEJI MA DELU | Naročnin na Prolatarca ao poalali: Joseph Snoy, Bridgeport, O.— 6 Chaa. Pogorelec, Chicago, 111..... 4 Frances Zakovéek, No. Chicago, Illinois ................................. Anton Su lar, Arma, K ans. ------- Martin Judnich, Waukegan, 111. Mary Fradel, Lat robe, Pa. -------- Joseph Lever, Cleveland, 0......... 2 Frank Zaita, Chicago, 111. ------ Frank Bosich, Chicago 111. ------- Frank Zorman, Detroit, Mich. — | Leo Zevnik, U Salle, IU............ 2 Mike Krults, Willard, Wis. ------- 2 C. G., Duluth, Minn_________________ H. Stan ich, Collinwood, O..... Frank Cesen, Detroit, Mich.......». D. J. Lotrich, Chicago, 111., ....... Anton Zomik. Herminie, Pa. .... Anton Zaits, Forest City, Pa. .... Rudolf Potochnik, Detroit, Mich. John Rak, Chicago, 111. ............... Skupaj ... Prejšnji iskas 40 101 kooperativ v Lousiani V Baton Rouge, La., je bila 29. julija otvorjena konvencija farmarskih kooperativ. Bile so zastopane iz vseh krajev dežele. Med drugimi sta bila navzoča agrikulturni tajnik Arthur M, Hyde in pa Alexander Legge, načelnik komisije za od pomoč farmarjem, kateremu je poveril to pozicijo predsednik Hoover. Oba sta prišla na konvencijo neuradno kot zastopnika administracije, da pojasnita farmarjem, koliko in v čem jim bo vlada pomagala na pod-lagi nedavno sprejetega zakona. Sodrugom v Clevelandu. Sojo ki«ha it. 17 JSZ. so vrlo vsak pv-vi potoh oh 7:30 >vo4or in vsako trot-jo nodoljo oh 2:30 popoldno o klub« Tih prostorih v Slov. narod, ¿«mm Sodrugi, prihajajta rodno na sojo in pridobivajte novih ilanov, da ho mo-gol napraviti Hm vo* na polj« soai-I alistUna vsgojo ie v harhi sa naia tega iztrgala svetovna vojna Moral je kot poročnik na italijansko in gališko fronto, kjer je bil tudi ranjen. Že med vojno so mu mero-dajni faktorji prorokovali lepo bodočnost in pevsko karijero ter ga neprestano vzpodbujali (zlasti neki profesor dunajskega konservatorija), da naj se posveti po končani vojni pevskemu in glasbenemu študiju. Ta misel mu ni dala miru, zato je takoj po končani vojni zopet pristopil k "Pevskemu Zboru Gla&bene Matice v Ljubljani", obenem pa je bil angažiran tudi v operni zbor, katerega član je bil le nekaj mesecev. Ker je imel lep glas je takoj dobil nekaj manjših vlog kot pevec— solist. Toda g. Matei Hubad, ki je odkril že toliko Število sedanjih odličnih pevcev, je slišal tudi njega ter mu prav očetovsko svetoval, da naj se posveti pevski karijeri. Banovec je imel razne pomisleke, toda ko se je ustanavljal v Ljubljani "Konservatorij Glasbene Matice se je na Hubadovo pobudo vpisal za solo-petje in glasbo ter je izstopil iz gledališkega zbora. Pod Hubadovim mojstrskim vodstvom je dovršil 6. letnikov solo-petja in glasbe. G. Hubad je bil za Ba-novca tako vnet, da ga je vso to dobo skoro brezplačno izobraževal za bodočega opernega pevca. Toda samo Študiranje Ba-novcu ni zadostovalo, hotel se je udejstvovati javno. Zato je 1. 1920 pristopil k tedaj že znanemu pevskemu kvartetu "Primorski kvartet", pozneje "Pri-morje", ki je pozneje postal sloviti "Slovenski kvartet" (Banovec, Sečenko, Faoršan, Zupan). Ta kvartet se je z vso vnemo posvetil študiranju zborovskih skladb ter razširjanju umetne in narodne slovenske pesmi sploh. S tem kvartetom je Banovec absolviral lepo število samosvojih kvartetov. Absolviral je 1. 1925 dve vekepo-membni koncertni turneji po Italiji (Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija), in se je ta tu-reja razvila tedaj v pravi triumf in zmago slovenske pesmi. Kvartet je navdušil celo Italijane, ki so mu nriznava-nedeljen—umetniški uspeh. Rigoletto, Faust, Butterfly, Brivec Sevilski, Tri oranže, Boris Godunov. Subotica: Marta. Osijek : Cosi fan tutte. Sarajevo: Boris Godunov, Rigoletto, Butterfly. Maribor: Gianni Schicchi, Oedipus rac.-------------------- Celje: Manon. Lepa Vida. Kranj : Brivec Seviljski. • Gdč. Zora Ropasova izhaja iz znane muzikalne rodbin« Ropasov iz Novega mesta. Njen oče (Celjan) po poklicu bančni uradnik, je bil znan po vsej Dolenjski kot izredno muzika-len in izvrsten pevec—basist. Tako se ni čuditi, da je tudi njegova hčerka Zora podedovala po svojem očetu vse muzikalne in pevske vrline. 2e v zgodnji mladosti je kazala mnogo zanimanja za glasbo in petje ter izbujala zlasti pozornost s svojim bogatim altom. V 18. letu se je posvetila izrecno glasbenemu in pevskemu pouku ter se začela učiti solo petja pri mojstru Hubadu v Ljubljani. Ob preobratu je vstopila na zagrebški in pozneje na ljubljanski konservatori, katerega je 1. 1921 obsolvirala z velikim uspehom. Že kot konservatoristka je nastopala v Ljubljanski operi z lepimi u-spehi. Po končanih študijah, je odšla v Prago, kjer se je še nadalje izobraževala v pevski umetnosti.—Tam je tudi nastopala na raznih koncertih ter je žela celo od tamkajšnje zelo razvajene publike in strokovnih kritikov mnogo priznanja. , L. 1923 se je zopet vrnila v domovino ter bila na to anga- (Nadaljevanje s 1. strani.) razne kraje tekom kampanje, in govoril bo tudi na pikniku socialistične stranke dne 11. avgusta v Milwaukee, katerega se običajno udeleži nad dvajset tisoč ljudi. Načrti za agitacijo, "ki jih izdeluje strankina eksekutiva, predvidevajo predvsem koncentracijo aktivnosti v okrožjih, kjer ima stranka priliko za volilne zmage v bližnji bodočnosti, povsod pa bo vodila akcijo za organiziranje lokalov, razširjenje svojih listov in za pridobivanje somišljenikov v unijah. V tem o-ziru ji bo v veliko pomoč nedavno ustanovljena Delavska jimgresivna akcija, r katere glavna naloga je delovati v u-nijah proti pogubni taktiki konservativnih unijskih voditeljev. Da bo delo uspešno, je treba poučiti članstvo, čemu je politika Wollov škodljiva, in kaj mora Storiti, da postanejo ameriške delavske unije delavske tudi po mišljenju in taktiki. Eksekutiva JSZ. apelira na članstvo klubov in somišljenike, da sodelujejo pri akciji za zbiranje agitacijskega fonda, in da pošljejo vse prispevke na tajništvo JSZ. O-bračun in'imena prispevateljev bodo objavljena v Proletarcu. ......................§ JoSko Oven, ki potuje s svojo soprogo po Evropi, nam piše iz Rima, da porabita ves čas za ogledovanje starin in slik v muzejih, mest in naravnih krasot. Prepotovala sta že Švico, Jugoslavijo in Avstrijo, pred povratkom pa ostaneta par tednov v Parizu. Obljubu-je, da svoje vtise opiše v Proletarcu. FRANK MIVŠEK Coal, Coka and Wood.—Gravai WAUKEGAN, ILL. Phono 2726 Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St.. Chicago. IM. Uradne ure: Od 9. do 12. doe., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 8. svečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. svečer. Tal Crawford 2S93. Tal. na «šooiu Rockwall 2816 ANTON ZORNIK HERM1N1E, PA. Trgovina s mašanim blag Peči in pralni stroji posebnost, j Tel. Irwin 2102-R 2. .......................... ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. o 1724 S. Sheridan Rd.v Ne. Chicago, III. Gospodinie, sahtevajte v trgovinah kruh is naAe pekarne. 4>«oo»»6»666MeeeeMieeee John Metelko, 0. D. Preittetno oči in določimo očala. 6417 St.Clair Ave., CLEVELAND, O. SLOVENCEM PRIPOROČAMO Kavarn* MERKUR _ 3551 W. 26th Si. Chicago, 111. (V bližini «rada SNPJ In Prolotarca). FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL G LASER, lastnik. "NEW LEADER" anglaaki socialistični tada* Irfiaja v New Yorlra. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše u reje van angleški socialistični li* v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga JHta. NaroČite si ga tudi vi Naročnino sanj sprejema "Proleterec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD « ' 324 Broad Street ToL 147». JOHNSTOWN, Pa. ........................... Dr. John J. Zavertnik \ ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Waot 26th St. Stan 2225 S. Ridgoway Ave., Chicago, III. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2218. Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. do 8. ivečer izvzemši srede in nedelje. ..................... ■ II Ml II ms g uu nun "m"w "m s h h ni Ako hočete biti DOBRO ZNANI morate t>it> ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI iz čistega volnenega blaga £ro $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rand. 3131. VINKO ARBANAS 1320 W. lSth St.. Chiacgo, III. Telefon Csnsl 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC labora sraiih cvetlic sa plesa, svatba, pogrobo, itd. Za«top. za Whking, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jarack, 401—131st Stroot 7 Tel. Whiting 323-R. DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St, CHICAGO, ILL. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 svečer. TEL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. V gov avtoportret bledega obraza(smehniia. Kar je. pač je. Pe-i „ J™ Je dejal: Pozno v okvirju črnih las. Brali smo rušek je videl nasmeh in slišal 8l)0Znah' Peru- o njegovih potih in romanjih, smeh naših ljudi, in postal je,* - 1 ' po gozdovih, po Meksiki, pa domač z njimi. da nima več svojega pristnega obraza. Edino, kar ie vredno, je grad s svojim skalovjem in svoio barvo. Drugače pa mi o-kolica blejska mnogo bolj u-gaja." jah zaposljenim delavcem m vseeno, kajti delo je delo. V interesu splošnosti pa so take naredbe ne le opravičljive, nego potrebne. Proti Hooverje-vi odredbi je protestiral tele-grafično tudi Paul V. McNutt, komandant Ameriške legije, in odbori nekaterih drugih patri-otičnih organizacij, za katerimi je velik kapital, drugače pa so kot organizacije le na papirju. To prekinjen je z delom ne znači, da oboroževalna tekma v navalizmu Zedinjenih držav in Anglije preneha. Odvisno je, koliko časa bo Lloyd Georgova libeialna ■ - - . . , --- - ......... Tudi drugo in * j ¡nam je bilo kot pravljica. Ra- tretje jutro je stopal zjutraj i M ; rovna stremljenja, in pa kak- di daljave, radi njegove svoje-'na trg. To mu je bil jutranji1 Nl to ,e skr°m ™st preproste- ken bo izid konference, na ka- vrstnosti, 1 adi njegove moči, da sprehod. ln nine* 11 " je sam po sebi nekje daleč ra-j 3. junija sva se sešla. Do te-ttftl in aorti. Kadi h ga nam je} daj sploh ni nihče vrdfl, da je bilo kot pravljica. On sam ve najbolje, da -ni !bila. pravljica; njegov obraz ; priča to. ln ko smo ga pozdravili in govorili z njim mnogo večerov pozno v noči, smo spoznali to še bolj. Clovek-umet-nik je Križišče dojmov, nasilnih in dobrih; te naj izraža. Večer pred odhodom mi je v "Unionu" dejal Perušek : "Spoznal sem se tu s slikarjem, ki mi je pravil, da živi prokleto težko življenje. Tare ga. A on riše—rože, cvetlice! Čemu se hlini in—laže? Umetnik bi moral razločevati med ' poklicem, ki je v njem, in službo, ki je prav za prav zunanja njegova zadeva. Bodi kakor-šen si, nikar se ne pretvarjaj!" Umetnik nai živi tako kot živi, daje kar premore, kar je njegovega, pristno njegovega. Nikar naj ne laže in naj se ne ozira na nič! In Perušek se spomni: "Veste, pri nas je tudi precej slikarjev, ki bi jim prav lahko re- bil že prišel pred dnevi. Skril se je in hodil sam s seboj. Uvi-del je, da je tu vse drugače, da je narava predelala njega in sebe. Stojiva ob zunanji strani ljubljanskega gradu. V sobah in celicah gradu, ki ie bil svoje dni jetnišnica za kaznjence, med vojno za vojne jetnike, v teh celicah v močnem zidovju stanujejo zdaj. Mračne so celice, majhna so okna in debel je zid, rešetke so v oknu, vlaga na zidovih, včasi rasto celo gobe po tleh—in v gradu stanuje krog 300 ljudi. Stojiva ob zunanji strani gradu. Gledavs v okno, ki je globoko vsekai.o v močno zidovje, skono meter debelo; iz dna okna se vije droban nagelj z edinim cvetom na dolgem steblu, kot bi hotel priti do solnca in ga je to hrepenenje vzvalovilo. Na drugem oknu se suši perilo, skozi oba okna pa čujeva violino. Bržkone so vrata te sobe odprta na dvorišče, zakaj violina j rovna stremljenja, in pa, kak- ------- —šen bo izid konference, na h fa,!" Pmtne?f f eiu.ška, je to\t*xi bodo zastopniki držav , tudi vera v silo^ sprejemati in velikimi mornarnicami sklepa-dati se več kot doslej, ne miro- ii 0 razoroževanju. Za ljudmi s svoj.m razvojem, ampak stva je pri tem razveseljivo naprej ,n navzgor. Tako dejstvo, to da je vojna že ¿elo iti more rasti le človek in umetnik | "diskreditirana'" ki je zrasel sam iz sebe, ki je ¡de boje. in se je vla- • — TONE SELISKAR: Mo\ oče kli fotografi. Nastanijo se in ¡igra nekje daleč znotraj, goto- • 1 • • aiwtl «•• dm a • • . . __ izobesijo "šild": 'Izgotavijam portrete v olju, velikost 50x75, cena 25 dolarjev. Sedeti je treba samo dvakrat po eno vo se kdo uči, vadi po strunah, ki pojo žalostno kot bi umirale od hrepenenja—vse to čujeva iz oken v sivem, dolgočasnem uro/ To je ponarejeno, mrtvo | zidovju. Obstala sva, gledala življenje, to je tisto, čemur pravijo Evropci—ameriško. To je služba, poklic ni." Sredi težkega ameriškega življenja prvih let ie znal Perušek rasti samostojno, sprejemajoč vse udarce in vsa božanja, ki jih je urejal v samem sebi. Način, kako povedati vsaj deloma drugim vse to, je našel v slikanju. Ko smo zvedeli mi zanj, je bil že v Ameriki znan (ali kot govorijo tako radi tisti, ki ne poznajo niti ne razumejo u-metnosti, priznan). In letos 22. maja je prišel v Ljubljano, po dolgi, nad 20-let-t ni odsotnosti. Na Jesenicah je stopil v brzi vlak sprevodnik, prislonil svoje prste na svojo čepico in pozdravil: "Dobro jutro!" Tedaj je Perušek začutil, da se je nekaj zgodilo: Saj to je, t to pa je !—in veselo je začel ti-| pati samega sebe: ali sem ali nisem ? Dobro jutro! Kako je bilo, Perušek, pred več kot dvajsetimi leti, ko si odhajal tod? Molčita, srce in duša, nerad jočem. A ve, oči, glejte! j Prišel je v Ljubljano, odšel v Sodražico k svoji sestri. Ne bi jo spoznal, otrok je bila, ko je odhajal. Pokazali so mu hišo: Tu živi tvoja sestra z družino. V Ameriki je slikal po spominu Križno goro, oči in duša so mu narekovale sliko, barve, oblike. Zdaj je videl s svojimi dozorelimi očmi in glej, sai to so barve z moje slike, oblike z moje slike, prav tako sem videl Križno goro iz dalja* ve kot jo gledajo zdaj moje žive oči. Naiprej je bila duša in so bile oči! poslušala violino—nikdar ne bo tu prijetno pela—in .bila sva hvaležna nageljnu in njegovi rasti. "Pa—bezeg raste tu," prekine Perušek molk in pokaže na bolan bezgov grm ob zidovju, ki je razvil nekaj svojih belo-rumenih cvetov. V tej pusti sliki je našel Perušek v bezgu nekaj bolno-svetlega. In če bi bil Perušek morda naslikal to zidovje z okni, globokimi kot slepe oči, bi položil v svojo sliko mnogo teže, bremena, a sredi slike bi skromno cvetel en sam bolan bezgov cvet, edina svetloba te slike. Violina s svojo žalostno pesmijo. Spoznaj je Ljubljano v enem dnevu bolj kot drugi izletniki iz Amerike za ves čas svojega obiska. Gledal je s stolpa ljubljanskega gradu in opazil pas starega mesta Ljubljane, kako s»e ovija gradu. Slemena hiš starega .dela Ljubljane silijo naravnost v hrib gradu, linije so preproste in fine, vse se gne-te kot indijanske "pueblos" v zapadni Ameriki. Gledal-je zaokroženo liniio slemen Stu-dentovske ulice in je bil naenkrat ve« zaposlen s seboi. Venomer se je v/ačal v Studen-tovsko ulico in skiciral. Vsak dan je našel kaj novega, izpopolnjeval je skico. Barve? Saj to so moje barve, ta težka siva in rumena. "Oni, ki so lani in Še poprej obiskovali Ljubljano in se vračali v Ameriko, So imeli polno pohvalo, kako daleč se vidi z ljubljanskega gradu; samo to so vedeli povedati. Jaz tudi s ceste vidim daleč, če pogledam navzgor v nebo. A tik pod grad naj bi bili pogledali in— Orjaška lokomotiva drv« pobesnela po železniškem tir« in «e zaganja v klanec in bobni mimo pečin «n rjove kakor satan na »trmih bregovih . rek. Moj oče stoji na nji in drži za vzvod in strmi v praznino, ki jo žre železo pod seboj in je strašno lep v tej «voji pozi, obžarjen od luči, ki mu plamti v obraz iz odprte peci in ognjeni šlem isker mu vihra nad glavo in je lokomotiva in on jezdec, ki vihra v ž a rečem oblaku. Ko «em bil otrok, sem stal ob progi in sem mu mahal v pozdrav, ko je švignil mimo mene. !n mi je vrgel ognien poljbb in je prevozil miljon kilometrov in je mislil name. Sedaj sem jaz mož in moj oče je starček. Petinsedemdeset let. Pa je «e vedno kovač in kuje železo! In ko «ediva na vrtu, on ves sajast in jeklen ter malce upognjen, mi pripoveduje in je mehak ko solza in vroč še vedno kakor pec. To ni prav, moj «in! Jaz vem in sem trpek kakor bolest njegovih besed in mi je vse jasno: Miljon kilometrov je šlo v njegovo mladost, tisoče ton premoga je žgalo njegovo kri in osem otrok je poljuboval! To ni prav, moj sin!, Gledava se v oči kakor takrat, ko je drvel mimo mene, cibžarjen kakor nebeški jezdec in neznansko grenka raza gre v naju, ko oba veva: Stal bom ob progi in ga ne bo več nazaj. v TO JE RES ČUDNO! Čudne vara! Prej «em * tehtal « klobukom na glavi ln « suknjo na »eM, p* niaom bil ni* t*iji, kot «edaj, ko i,tn «ntl klobuk in t£ kri nuknjo! POČITN1ČARJI BREZ DOMOVI\L Kako je bil umorjen ruski car? "proletarc^vseh, dežel. Ob IJ-letnioi zadnje carje e noči v Jekaterinburgu Piše Anton Kristan, Ljubljana. I o znanem glasovanju na le- de: postanimo zadrugarji—in ...........toš.nJj. konvenciji SNPJ. radi glej od 1. 1843 sem so jim sle- Nekega dne me je obiskal na(laIjn->lh 8t»kov s staro domo- dili enakomisleči in danes; l*a-kolega Miku. Bil je imenovan' vij*° .sem Prej«l več nepodpisa-,mor te pripelje pot, povsbd nih dopisov, ki se norčujejo iz najdeš zadrugarje in njih insti- monh strpmlioni ___U.if p_____• _ a ... Ljubljana, junija 29. in je bila last kakega inžinirja 11 let je poteklo, kar je bil ali doktorja, ruski car Nikolaj 11. umorjen v Jekaterinburgu od boljševi- kov oz. rdeče armade, ki je iz- za komandanta in je povelje- praznjevala mesto. Kaj vse se val moštvu, ki je stražilo car- . -- - ----- je dogtfldilo v noči na 17. juli- ja. Nikdar ni smel zapustiti (,omov,na. v kateri mi živimo, aj 1918 v oni kleti v Jekate- hiše in me je prosil, naj vsaki10 nova Preko ,uže. v k a te-rinburgu, ko je bil car s svojo dan pridem k njemu ter obri-j™ e rojaki-izseljenci in nji-Uruzuio od rdeče armade u- jeni njegove ljudi. Naslednje- hovI °t,0 kaj ko je stopal proti izhodu, je lahno šepal. Posadili so ga v avto, ki je vozil preko Gla* j vnega prospekta do okroglega trga s štirimi kinomatografi, potem je zavil levo in obstal pri drugem cestnem križišču pred neko hišo. Ceste si nisem zapomnil. Hiša je imela plot ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke zgubili radi neopreznega vlaganja. Zakaj ne bi upoštevali naših nasvetov in vložili svoje prihranke v-sigurne investicije? Na razpolago smo jim vedno, kajti to je naša naloga. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL. HANS KUtCHSTCIGERi POD SPOVEDNIM PEČATOM (Romam, poslovenil A. A'. (Nadaljevanje). . Debeli menih je čital in propovedoval po &irikrat na dan, vselej po celo uro o mukah, s katerimi trpinči hudič v peklu nečiste; toda pater, pekel in hudič niso mogli izpreobrniti velikega grešnika, dasiravno je mislil škof, kateremu se je moralo poročati vsaki dan. m ki je prisrčno molil za izpreobrnjenje svo-jego sina, da se bo kmalu udala njegova zakrknjena duša. Koncem prvega meseca vaj se je ponižal ¿kof toliko, da je sam obiskal župnika, ter ga jo skušal pregovoriti, naj skesano prizna. Čutil se je posebno svetega na tej poti v samostan ; saj je bil na las podoben dobremu pastirju, ki gre iskat izgubljeno ovco. Skoraj da ne bi bil izpoznal nekdanjega gospojinskega župnika. Svobodni sin planin se je postaral v jetništvu samostana, še bolj pa vsled duševne torture vaj za leta; sivi lasje so postali beli kakor sneg, plamen v o-čeh je ugasnil, obraz mu je bil bled in upadel in kaziio ga je pravo strnišče. - Skof je lahko silil vanj ter ga nagovarjal, naj prizna krivdo in naj se spokori; vsa očetovska ljubezen je bila zaman nad grešnikom, ki ga je zapustil Bog. "Seveda, liberalnemu duhovniku odvzame Bog celo milost izpreobrnitve," je vzdihnil škof, ko je videl, da padajo njegove besede na skalnata tla. Zato je zapovedal, naj se sleče nevrednemu duhovniku, ki ne plača niti stanovanja in Hrane v samostanu, duhovniško obleko, kar so menihi, razjarjeni nad nespokorjenim župnikom, storili z veseljem. Zavrženi jetnik se je sprehajal poslej v stari obleki samostanskega hlapca po svoji celici. XXI. Ko je škof nagovarjal župnika, naj prizna svoj greh, je imel čisto vest; saj je bil sedaj popolnoma prepričan, da je bil župnik krvo-sramnik. Bil je pač pravičen škof. Ker je župnik tajil krivico, je bilo treba strogo preiskati slučaj. Nastopilo je škofovsk6 sodišče.* Najvažnejši priči sta bili kuharica Lenka in njena hči Anka, kateri je bil pripravil župnik obe ob devištvo. Ker pa bi se bili obe lahko sporazumeli, a-ko bi se ji bilo zaslišalo na enem mestu, je sklenil škof, poslati v Gospojno kanonika in-kvizitorja. da zasliši mater, hčer pa povabiti za tisti dan v župnišče v Ramingu, da jo izpraša ondotni dekan in da sestavi zapisnik. Da "se olajša dekanu preiskavo, se mu je poslalo gotov zapisnik z 32 vprašanji, tako da je bil poleg vsakega vprašanja prazen prostor za odgovor. Dalje se je reklo: "Vprašanje je pa, ali pride Ana Zehetner ki naj se jo povabi dan pred zaslišanjem potom gospoda župnijskega oskrbnika Grosa proti potrdilu pisma, katero se ji izroči, prostovoljno. Dvomljivo je in morda bode treba, d» jo pripelje orožništvo. Prečastiti bode znal to izvršiti brez javne pozornosti in se sporazumi, ako je treba, s svetovno oblastjo. Tej, odnosno c. kr. žandarmeriji lahko pravite, da želi škofijski konzistorij razne matri-kularne podatke. Seveda ne smete povedati, zakaj se gre v resnici. DotiČna oseba Vas naj. brže nalaže. To Vas pa ne sme premotiti. Prečastiti ima itak že vse dokaze za njeno krivico v rokah." Ta nalog je bil dekanu v Ramingu prav všeč. Saj je bil namerjen proti gospojinske-mu župniku, katerega sploh ni maral. Dočim je bil oni pri občini nenavadno priljubljen, je bil on sam v Ramingu vzlic svoji gorečnosti za klerikalizem, ali pa ravno zaradi nje skrajno nepopularen. "Evo, tako je, tako gre. Duhovnik, ki ne gre strogo s svojo stranko, mora pasti." Seveda, tega kar stoji v zapisniku, vendar ne bi bil mislil o župniku Hercogu. Grozno, kakšno nesrečo utegne povzročiti svobodomiseln župnik. Hvala Bogu, da se je pustilo cerkvi v Avstriji še vodstvo matrik. Dobro je, da ima človek kot vodja matrik še posvetno oblast v svojih rokah. Ako ne pride Anka prostovoljno, pošlje lahko on, služabnik preganjane cerkve, orožnike po njo. To bi bilo krasno! On, zaničevani far, bi lahko pokazal, da razpolaga v Avstriji ravno tako lahko z žandarmerijo, kakor okrajni glavar. Moj Bog, ljudje dobe vendar &e respekt pred sveto cerkvijo, ako si da dekan prignati ljudi z orožniki. Skof—ta pač razume, kako varovati cerkvene pravice. To je pameten mož. Tudi on, raminški dekan> je zelo pameten. Ali na to , se ne bi bil spomnil. Torej je le treba reči: "Orožniki sem! Podatkov v matričnih zadevah želim!" To je le praktično. Kmet Jaka mu je itak že celo leto dolžan za pogreb kmetice. Naj pišem, kar hočem—on ne pride in ne plača. Le počakaj! Prihodnjič pošljem dva tandarja po te, seveda za podatke v matričnih rečeh. Najprej ga vprašam, kdaj je bila rojena njegova žena. To je vprašanje v matrični stvari. Potem ga pa vprašam, ali mi že plača pogreb. Dokler imamo tako praktičnega ikofa in tako neumne sovražnike, še ni nevarnosti zft vero. Sicer bi bili sovražniki *) Vsi spisi, ki se odnašajo na zadevo, so v rokah piaatelja. cerkve tudi pri nas te davno zahtevali, naj se podržavi matica. Hvala Bogu, da ao v Avstriji sovražniki cerkve bolj neumni, nego v vseh drugih evropejskih državah, sicer ne bi mogla preganjana cerkev razpolagati i žandarmerijo niti pod pretvezo, da se gre za matrike. Saj so itak vse slabši časi. Prej, ko sem bil še mlad kaplan, je poslal župnik lak-, ko žaiidarje po ljudi, da jih priženejo na velikonočno izpoved. Tudi ta lepi čas se mora povrniti; tega ne dovolimo, da bi propadls Avstrija pod rokami sovražnikov cerkve! Se tistega dne je šel dekan osebno k orož-niškemu postajevodji. Naročil mu je, ne kot dekan, temveč kot vodja matice, naj bode prihodnje dni pripravljen, da dobi primeren nalog. Vabilo na kozarec vina v župnišču je še podprlo zapoved. Postajni vodja, ki ni vedel, kaj je matica, je odšel takoj k okrajnemu glavarju in mu je sporočil čudno zahtevo gospoda dekana. Okrajni glavar zopet ni mogel storiti nič drugega, kakor naročiti žandarmeriji. naj točno izpolni zapoved dekana kot vodje matice, -ker se dobi sicer le od zgoraj dolge nosove. Po tem dvojnem nalogu si je napolnil orož-niški zapovednik doma svojo torta) z ostrimi patronami, kajti matrike morajo biti gotovo nevarne reči. Prav tistega dne je dobil tudi gospod administrator važno pismo od škogovskega sodišča, ki ga je zelo vznemirilo. Obsegalo je nalog, naj izroči Anki priloženo vabilo ter naj pošlje podpisano sprejemnico takoj škofijskemu dekanatu v Kaming. Temne slutnje so mu vstajale, ko je čital. Kaj naj pomeni vabilo Anke pred delegata škofovskega kazenskega sodišča? Mar se že ve, da je nosna? Ali ga je vendar izdal župnik, dasiravno mu je z izpovedjo tako trdno zaprl usta? Nikakor ga ne sme Anka izdati in nikakor ne sme iti v Raming. Kako lahko bi ji izvabil dekan priznanje- To se mora preprečiti. Sedaj je župnijski upravnik. Kako prijeten je ta položaj; vse lepši, nego dušebrižje v mračni uredniški sobi. In koliko sedaj lahko deluje za svojo sveto cerkev, ko mu ni župnik na poti! Kdo ve, ali se povrne kdaj frama-sonski župnik, ki ga škof itak ne mara. In če se že povrne, požene zdravo seme. ki ga sedaj tako pridno seje, dotlej že močne korenine. V politično čitalnico stopa vedno več udov, dobri, pridni cerkovnik ga pa podpira bolje, nego bi ga mogel kaplan. Katoliškemu časopisju je pridobil štiri nove naročnike, in kadar bode njegov oče zopet župan, si osvoji cerkev v Gospojni zopet svoje pravice. Njegov oče je užival veselje, ko mu je pokazal star, zarjavel nož z odkrhnjeno ostjo, ki ga je bil našel, ko je prebrskal, imenovan za upravnika, vse župnikove miznice. Ako bi našel kakšna pisma, ki bi obremenila župnika, pa bi jih poslal škofu, bi bilo to le na korist cerkvi—in seveda tudi njemu. Ali žal, da ni mogel najti nič takega. Samo stari nož se mu je zdel čuden, ker je bilo zarisano vanj ime njegovega očeta. Torej je imel prokleti far res še nož, s katerim je takrat zabodel Miho! Spravil ga je, da bi ga lahko porabil za obtožbo, kadar bi se mu poljubilo! Ako bi sedaj vedel, da'mu je on, oče dobrega Gustla, tako zasolil s pismom, ki ga je pisal škofu—gotovo bi pričel s svojim nožem. Vražji smehljaj je zdrknil žez mlinarjev obraz, ko je vrgel najdeni nož v zakurjeno peč, potem pa ostrico v potok. Sedaj naj se župnik le povrne; ni se mu ga treba več bati. Brez skrbi deluje sedaj lahko za svojega sina, da postane župnik v Gospojni. Saj stori dober oče vse za svojega otroka. In brigati se mora pač, da spravi sina naprej, kajti Gustel res ne zna nič skrbeti za svojo bodočnost. In tudi Anka je njegovo dete; tudi za njo mora poskrbeti. Kuharica naj postane pri Gustlu. pa je tudi ona dobro preskrbljena. Dobro se ji bode godilo, in to ji želi od srca, saj je tudi njej ljubeč oče. Kaj ni btlo dobro delo, da jo je že rešil slabega, liberalnega župnika? . Dočim je mislil oče na veselo bodočnost svojega sina, so njega prešinjale hude skrbi. Pismo škofovskega sodišča je zelo sumljivo. Ali o njem se vendar še ne more sumiti, sicer ne bi bili pustili, da gre vabilo za Anko skozi njegove prste. Toda Anka bi ga le lahko izdala, ako bi jo ugnali v zagato. Zato jo je pregovoril, naj njemu na ljubo ne gre v Raming. Ta pot bi bila nesreča zanjo in zanj. Vrhutega pa je nad vse čvrsto zaupal v Boga. Njega, ki se tako goreče bojuje za božjo cerkev, ne more tako zapustiti Bog. S krepkimi koraki je šel sam na pošto, da odda sprejemnico z Ankinim podpisom. Nje-Vova bodočnost je bila zopet prosta nevarnosti. Anka mu je obljubila, da ne pojde v Kaming in prisegla je. da ga ne izda. Zato ji. je pa tudi on vnovič prisegel večno ljubezen in zvestobo. Ni pa itiislil tako resno, da bi bila lahko postala ljubosumna cerkev, kateri je tudi prisegel ljubezen in zvestobo. Ne, te prisege se hoče držati vestno, tudi ako bi veljalo življenje. Tistega večera, ko je poplačeval gospod Gros Anki prisego molčanja z viharnimi dokazi ljubezni, sta sedela v Ramingu pri često že napolnjenem kozarcu vina dekan in z večernim vlakom prispeli gost, škofovski in-kvizitor, kanonik Fink. Z večerno pošto je prišlo iz Gospojne potrdilo za vabilo. Če le pride ta Anka? Ako pa je do desete ure ne bode se popeljeta dva orožnika ž njim v Gospojno, da jo priženeta, že vsled izostajanja krivo, pred matičnega vodjo. (Dalje prihodnjič.) KONVENCIJE NAŠIH PODPORNIH ORGANI- ZACIJ IN "BLOKI" PlSC MIHAEL PLESE. (Nadaljevanje.) Rimac iz Detroita ščeblja v svojih "Opažanjih", kako je pisec teh vrstic bil zopern konvenciji, kadar je govoril. Razumem, da on ne more pisati drugače in od njtga torej ne pričakujem, da bi me hvalil ali mi dal priznanje. Nasprotno, če bi me on hvalil, bi to značilo, da sem na krivem potu in zato je zame in za SNPJ. mnogo bo-jlje, da me razni Rimci napadajo ter magari "smešijo" v svo-ijih "opažanjih". spoštujem, in tega pravila se bi morali držati vsi. Za Šepiča ne drži, kajti on je glasoval za provuentoa pravila v»ik temu. da mu je eno dm*tv0 naročilo nasprotno. Rimac je pred lotil reaoluci- io, s katero obsoja diktaturo v ugoalaviji. Bodisi, da ru. Nič boljši niso bili v tem li. kakor npr. v slučaju Brook- pogledu klerikalci. Prišedši v wooda. Dolžini odbor sa reaolu- ________ Chicago sem Čul, da je "mnogo cije, ker bi moral v važnih zar .deiegacijT zdela" nerodno nepravilnosti", za katere je od- devah skrbeti, da bili pozvani v ' tavljena, bodisi, da je ni sma- govorengl. odbor kot celota, in dvorano vsi člani konvencije, ne! tr4ja znanje Brookvvood kolegiju v Katonah, N. Y. Trdili so, da to ni "radnička škola", dasi vidim v istem zapisniku, kako je ek-sekutiva A. F. of L. temu kolegiju nasprotna ter ga proglasila za "komunistično in proti-versko gnezdo". Mar morete v takih okolščinah vzeti izvajanja SepiČa in njegovih drugov resno? V konvenčnih odsekih, ki so zborovali največ v konvenčnih urah v drugih sobah, je bilo mnogo članov, ki so v takih razpravah bili odsotni. Vsi "briljantni govorniki" naših prijateljev okrog Sepiča in Varčnost zagotovi streho v deževnih dnevih » Neglede kako malo prihranite, začnite s svogo vlo^o rl-TAKOJ s pristopom ▼ Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo svojim •jedno pitanje'," so ustvarili podlago za šaljivke, ki jih ču-jete danes vsepovsod na naših sejah. Varujte se, brat Rimac, otročjih fraz, pa bo mnogo bolje za vas in vaše drugove, S. N. P. Jednoti pa boste prihranili dragoceni Čas *n dolarje njeni blagajni. Naš pregovor pravi: Srebro je govoriti, a zlato je molčati. Ce bi vaša skupina to upoštevala, ne bi postala joke konvencije. Res je, da je eden vaš drug, ki na waukeganski konvenciji ni hranil grla, bil na tej konvenciji s taktičnih razlogov zelo molčeč, se je pa oglasil toliko bolj po konvenciji radi "ne-pravde", ki jo trpe Hrvatje v SNPJ. vsled "socialpatriotov". Kako to, da tisti ljudje, ki so toliko govorili, da med nami ni narodnostnih razlile, da smo vsi samo delavci, kar naenkrat nastopajo v pozi užaljenih Hrvatov," katerim se godi krivica?! Sem član SNPJ. že dolgo in vem, da se me od strani Slovencev ne prezira ker sem Hrvat niti ne vsled drugih vzrokov. Z njimi prav lahko izhajam, in vzlic temu imam lahko svoje prepričanje ter zastopam na seji svoje nazore. Ce bi pa organiziral okrog sebe skupino, ter skakal zaeno s svojimi tovariši vedno kvišku ter zahteval riječ, ali bi hotel "jedno pitanje", ali bi napravljal dolgovezne govorance, na bi me ne gledali prijazno. Vzrok bi bile moje neslane Šale z "jed-nim pitanjem", ne pa to, da sem Hrvat. To birmoral razumeti tudi br. Sragal. Na konvenciji je Sragal predlagal, da se izvoli poseben odbor petih članov, ki bi pogledal "poročila glavnih odbornikov"; predlagal je to vsled svojih osebnih motivov. Stvar je sledeča: Vsi člani porotnega odseka so se sporazum j meli, da napravijo skupno po-j ročilo konvenciji. Sragal se je pozneje premislil in je poslal še svoje dodatno poročilo, ki se ni moglo upoštevati. To ga je razžalilo in je smatral "za shodno", da posebni konvenčni odbor ugotovi, čemu se ga ni upoštevalo. Zame niso bila važna samo poročila glavnih odbornikov, ¡nego tudi njihovo delovanje tekom prošlih štirih let, in to posebno, ker so baš drugovi brata Sragla vsa leta od waukegan-ske konvencije kričali o korupciji v glavnem uradu in odbo- gih, ki bolje poznajo radnička pitanja in radničke škole nego oni, je kriva, da so včasi prodr KI JIH OBRESTUJE OD 5 DO 7% Sprejemamo vloge n« delnice tudi po poiti is vseh krajev Amerike. VSE VLOGE SO ZAVAROVANE S PRVIMI UKNJIŽBAMI NA NEPREMIČNINE. __Zbor«j« vsak p«t«k v dvorani SNPJ. 43. SERIJA DELNIC JE BILA IZDANA V PETEK S. JULIJA. IMOVINA se. JUNIJA 1929 $859,299.64 JOSEPH STEBLA V tajnik 2636 S. RIDGEWAY A VE. CHICAGO, ILL Tal. LawndaU 9562 j X Bili smo doma že pred b. urami - imeli smo brezskrbno in udobno vožnjo!'' • fltCTKIC INTIDUMANl - MOTOR C.OACH NOUTta Potovanje z električno železnico je vedno brez zaprek! Zakaj naj vam gnječa na poti vzame vse veselje do potovanja? Peljite se brezskrbno na sever—vzhod in zapad. 70 milj na • aro do cilja — 70 milj proti domu ! Nobenih ovir — nobenega menjanja avto obročev in ne vožnje po grapavih cestah — nobenih vremenskih neugodnosti.' Dospete na cilj sveži, Nobene potrebe ranega potovanja. Vlaki vedno na razpolago pri odhodu in povratku. /A m in/i red. i ene, in vse drnge info* matije na vseh treh progah pokličite R 4.VOO/.P/f *J69 CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE A MILWAUKEE RAILROAD A SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD < The Smmset I.imes) Poaluftite se naiega Outing and Recreation biroja, 72 West Adams St., Randolph 8200. Pronta pojasnila o krajih primernih xa iilete, peft-hojo in druge ssbavne in poulne svrhe v okrožju ¿ikaikega otemlja. VZHOD SEVER SHOR NE ZAPAD — 'CHICAGO A'lROWA and £ W A1L P C A C PROLETAREC ;_* Knjigarna "PROLETARCA 3639 West 26th Street, Chicago, II!. Aristide Brand ni cehi francoske vlade . Poučno in inanitren« knjigo. Angleike knjigo m a I ne in snangtvene VMbilM. Romani, povesti, ¿rtiče _in opisi. Sprememba vlade ne znati spremembo zunanje ali notranje politike Francije. Takoj ko je francoaka zbornica ratificirala pogodbo, s katero se Francija obvezuje odplačati Zedinjenim državam svoje dolgove, je premier Poin-care, Ici se je zelo prizadeval spraviti to pogodbo pod streho ter ohraniti z vlado Zed. držav kolikor mogoče prijateljske stike, podal ostavko. Na reaig-nacijo ga je prisilila bolezen. Predsednik republike je od stop sprejel na znanje 26. julija in po običajnih posvetovanjih s predstavniki poslanskih klubov je poveril sestavo vlade zunanjemu ministru Briandu, ki je imel to službo že večkrat prej in je že dolgo na čelu francoskega zunanjega ministrstva. Odstop Poincareja ne znači spremenitev francoske notra nje in zunanje politike, ker so ostale v vladi večinoma iste stranke in osebe kakor doslej. IGRE , AnfUa, (Leonid Andrejev), broširana .......................... Beneiki trgovec (Wm. Shakespeare-), ve*ana ..................... Čarlijeva zenitov—Trije ienini (F. 8. Tau<-har), dve ialo- lgri, enodejanke, broi........... Goigota (M. Kriei), drama v treh dejanjih ........................ Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi..... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ............................... Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana ................................... Mecbetk (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Othello (Wm. Shakespeare), vera na .................................... Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v ieatih scenah........ Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................................... Sen Kresne noči ((Wm. Shakespeare). vezana ................... Umetnikova trilogija (Alois Klaigh r), tri enodejar.ke, ki so celota zase. Broi. 76c., vezana ............. letnik 1920. vezan ............... letnik 1921, bnd................... letnik 1922. vexan ................ i«tnik 1922. broi................... letnik 1923, vezan ................ letnik 1924, vezan ____________ letnik 1920, vezan ............... letnik 1926, vezan ................ letnik 1927. vezan ........... letnik 1928, vezan ................ letnik 1929. vezan ..... ........ Cank ar jeva slika na dopisnicah, (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva Kevilka z njegov« sliko ........................................ Kres. vezan letnik 1921-22 ...... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih drla v ............ O zdravstvenih nalogah soc. sa-varovanja (Dr. Demet. Blei-weis-Trsteniški) .................... Proletaroc, vezani letniki, 1919-28, vsak ............................ BOGASTVA V GROBNICAH. Poročajo da so bile grobnice kitajskih cesarjev v bližini Pekinga oropane draguljev in zlatnine v vrednosti tri milijarde dolarjev. Taka vrednost v grobnicah bivših vladarjev nebeškega carstva se glasi kakor pravljica. Edgar L. L. Morgan, tajnik babtistične tiskovne družbe na Kitajskem, zatrjuje o teh tatvinah v posebnem članku, in pravi, da so bile izvršene največ v prošlem letu. Okradli so jih tatovi, ki imajo zveze z mogotci. 263 UBITIH V IMENU PROHIBIC1JE. Agentje prohibicije so v svojem prizadevanju posušiti de-ZVEZA ŠPORTNIH DRU- želo ustrelili glasom poročila, STEV BO IMELA KON- ki ga je podal kongresnik La FERENCO.' Guardia, 263 oseb, izmed ka- Ameriška zveza delavskih terih so bile ene popolnoma ner športnih društev bo imela dolžne. Strupeni alkohol, ki je športni zlet ter zborovanje prišel na trg po prohibiciji, pa 24-25. avgusta v Flushingu bli- pomori nagloma ali polagoma zu New Yorka. i več tisoč oseb vsako leto. MOONLIGHT PICNIC SOC. PEVSKEGA ZBORA "SAVA soboto večer 10.. avgusta na KECLOVEM VRTU Vstopnina v predprodaji 25c, pri vhodu 35c RICHARD J« ZAVERTIMIK ODVETNIK. JOSEPH 8TEBLAY ZEMLJIŠČA — POSOJILA —ZAVAROVALNINA 2552 So. Central Park Avenue, Chicago, III. (blizu 26th St.) Telephone Crawford 8200. Tajniški urad Jugotl. stavbinskega in posojilnega društva PESMI IN POEZIJE ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franc: Kols Ljubljana, vsebuj« 10 slik ...................... RAZNO Ameriikl Druiinski Kola 'ar, 0 a» letnik «l«*vsssn ........... letnik It 17, v*»-n ........... »etrrfk if 19, vesan"........... iu.;___l o- v A Jufotlay Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jufoalav Federation, S. NO. 1142 rSIÛwTw U W..kly . WlQtkSt. CHICAGO. ILL., AUGUST 1. 1929 iÇU^hvne Rockw.il 2M4 Our Tame Issues Political issues in the United States look cheap and tawdry compared with the problems which Europe has to face in the contest between the Socialist parties and the parties of the old disorder. < Over there, the workers are a real power. Over here, politics is a game of old party humbug with the votes of the workers. The issues which the two old parties in the United States discuss with solemn seriousness are mere begatelles, a matter of spoils for the pets of the amalgamated machines that take •orders from big business. European Socialists are fighting the battle of the common people against the whole camp of reaction all over the world. The American wage worker and farmer hardly know that European Socialist parties are a* the threshold of power. The big American uews companies and dailies don't want {fee people to know anything about that. But some day soon, the old party politicians in Washington will suddenly have to face a combination of European Socialist governments. i The policies of those Socialist governments will force American big business to meet real isoues which the big press has persistently veiled by a screen of misinformation. • The American government, with badly informed old party politicians and a misinformed electorate, will be up against it as never before. The American people will pay for misinformation with years of suffering that could easily have been spared them by a more farsighted and intelligent ruling class, and by more socially minded Labor leaders. Kinds Of Patriots *'l suppose that the most fertile cause of war is patriotism," writes Hey wood Broun in The Nation. "Naturally, 1 wish to qualify and define the word Patriotism can and should be a far wider and deeper emotion than the lip-service igijppsed on school children. ^If any American ever devised a more harmful slogan than 'My country right or wrong,' 1 have not heard it. "The truest patriot is the man who sets the highest standard of conduct for the government under which he lives. Nobody would consider it frisndship to allow an individual Uf embark upon obviovjsly anti-socisl conduct, ii*d we have every right to insist upon good Miavior on the part of Uncle Sam. MIn preaching to the citizen of what he -owes his country, he should not be allowed to forget that his country can also be in debt U> him." Toward Socialism There is hardly a measure of public development, where the larger interest of the people is made paramount, that was not at first advocated by the Socialist movement. The force of public opinion and public education have more and more been evolved in the direction of Socialism, and the old parties in power have been forced to grant many Socialist measures as a result of Socialist agita-ion. Despite the size of the Socialist party .numerically in this country, it represents a movement, platform and ideals that have proved more potent in making for the public welfare and progress of our people than any other movement of recent times. We don't expect any spectacular changes or any rapid Hie to power at the next election; but the whole trend is toward the progress of Socialism in the world today; toward a system of co-operation for our mutual welfare. The gradual Socialization of many industries and the use of the powers of government for the public welfare is a vindication of our efforts. Morris Hillquit. California California has a state pension law. which provides that indigent aged persons may receive a pension not to exceed $1 a day. One-half of the pension will be payable bv the state and the other half by the county in which the beneficiary resides. The beneficiary must be at least 70 years of age, have beea a resident of the state 15 years and the county one year and without children or other persons to support him. His property may not exceed $3,000 in value and any out-aide income must be counted as a part of the total income of $1 a day. WhHe the act is not wholly satisfactory to old-age pension advocates, they point out that details can be perfected, since the principle is accepted. * And harking to the supplications of the erstwhile brawn and backbone of the nation, Congress met in solemn Conclave and boosted the duty on Beer, 100 per cent; Lamb, 100 par cant) Milk, 223 par cant; Pork, 40 par cant; Cheese, M par cant; Cuban sugar, 67 par cant. The latter item alone will add gome three hundred million« to the NON-UNION PROSPERITY BY ADAM COALDIGGER "Out looking for a job. Went to But alas, time» hav« changed. The Continental Motors. Stayed for half supplicant before Congress is no hour. Young bullet-headed clerk longer the working man praying for j ignored us . . . Went over to Hud- high wages o» the one h»u4 and son.* Passed through quickly with no cheap food on the other, but the job. Went to Chrysler. Big mob. farmer who wants more- pay for the C lushed. Waited for two hours but things that go into dinner pails, ever-no job. After being rejected went to alls and breakfast food. Wherefore, U. S. Rubber Company. Found wait- the cry for farm relief, ing-room full of men who had been there from eight in the morning. (This was about 11 a. m.) Left and went over to Dodge; no job. Went to Murray Body; also passed through. McCord Radiator Company wanted women only. Took street car to Ford ttouge plant. Theic were about 750 men inside a clearing surrounded by steel-wire fence—just like cattle in I pens. Many of them had been there since early morning. My feet are sore and hot from tramping all day annual sweet bill, according to ioffl«| on burning sidewalks . . . Sweated Democrat». Democrats from- the all day and am very weary and un- Louisiana sugar bowl look sweet and comfortable . . V »pent over half a say nothing. Senator Smoot, rep re-dollar on carfares; as a result did not senting Utah beet sugar and the have enough to eat lunch. 4 walked Mormon church, don't seem to mind many miles from plant to piant. Ten the raise either. hours wasted today looking for' The duty on wheat remain« aj the work." present rate of 42 cents per bushel. This is a day's entry in the diary Thi» no doubt wiU kw?P Canadian and of job-chaser Robert L. Cruden as Argentine wheat out of the American set forth in a recent issue of The mmrket* but *><* out of Liverpool Nation. However, Bob landed a job 'n*"*«*1» and the Pric* oi American at last at the Packard plant where whettt » «ktanalned by the Liverpool the car of the chosen people is turned rocket, continuation of the prevail-out, and this is what he found: I1"« prosperity among American .... ... . _ . ;wheat farmers is assured. (Note: No Loitering. Got out Produc- Reference to prosperity among wheat, tion. inis sign on our general fare- Urmen ia pure irony., May 1 also be! man« desk symbolizes the whole permitted to point to the highly system. Our job was to pot ventl- slgni{lcmni fact whetl neW8 of the lators into bodies as they came aioiig proposed tariff-farm relief bill leak- nn "lino " U kn.l »a ...»-L. 1 r ed out, wheat dropped 15 cents per bushel. The price of bread, however, on the »>. lor 'line." Yv e had to work swift-ii a body went through un- is still 10 cents per loaf. The disparity between the price of wheat assembled there was trouble and plenty of it. We would receive a vuut irom the general foreman, after ^ ^ fr^ due to the which all would speed until our shirts abiencff of communications in stuck to our bodies. But then the the jjmted States jobs would not be well done and Beaideg raiaing'the duty on other another visit would result. It was an food producU too numerous** men- impossible situation; the output was u the new Uriff ^ boo-ted the increased almost daily but no one was duty on mw materials. Left to the added to our "gang. Besides, due beneficent working of "business as - physical strain, our gang was U8Ual/. the increased coat of THE MUFFLER Locomotive Engineers' Journal. SEARCHLIGHT BY DONALD J. LOTR1CH ' to raw rarely at full strength. Some one was material would either reflect itself fifty thousand dollars Is sought h|T the Socialist Party for ox always at home resting up. The in- in~iower ¿¿ft to 'the manufacturer ^^h of*Ai^ ^ly^ri^S the official start, however, three spectors were told to co-operate with or hi her iceg the consumer* mo°th ?f August only, us by not looking at the jobs too But as Congress has already an- ih* oifn ,Urt' howfv . » closely, but that was offset by the nollIu.ed that^'where the dutv ia thousand dollars have already been general foreman's firing our best man "nc^VJd on a basts raw material contributed. This is indicative of the Utter, With their determination tor talking back to him. Finally, in the compensatory duties ( on the Ul*ent de*ire of *ome 01 our Uom-jthey most likely will. It is amazing Two St Louis aviators have stayed in the air for over IS days as this goea to press. They take on fuel while flying. Perform all of natures needs while flying» They are out to set a record which will be hard to among the ranks of labor. i_ u, a» °< «— a last effort to make us speed up he fini,hed products) are neceesarily made us record the number of job« increased we did every day. At first we all conveniently forgot about it, but e around ^re.lTr^to '"e w™ J*?* ,M-mJh\ «*U" Kxeeutive Secret.» of .ur party ha, arounu mreavening 10 lire me wnoie tioned Congress to extend additional ^ HPi„rtHd To him „4.,.d_ goddamned bunch'-this same gen- ppptection to American labor by h'm Ueman taught Sunday «chool—our meam, of Wfher dutiefJ ^ be in. panic was pitiful to behold. We tereite<1 ^ that the new tariff ,it u abi>0,ute»v neceesarv that the full speeded up as fast as we could, wiiJ increw the co«t of living ia the r—urialW nn. n H ah man ivKrktn ur.......... . T n .< amount De gOllen. rades to bring the party to the front, nevertheless to have two men show With.the such marvelous stamina. A plane to spirit for the 31 keep in motion for such a length of days of August, the quota should be time,—it means that its makers have oversubscribed. A new National t put the best into it,—for which they will receive due credit. It mean* been selected. To give him the needed encouragement so that he can fulfill his duties properly and with ease especially one oldish man whom we neighborhood of eight per cetit. Peti-called "Frenchie." He suffered from - a- » tions to Congress for a compensatory For the consolation of the farm leaders, who complain that the farmers did not get all they asked for, the sort of stomach trouble and it was wa^e incntiMe are now in order. Do cruel to see him bent up under the I hear a motiabor Day'' at Bowsers Giove, which is located 3 miles east of Irwin, Pa. Comrade Frank Croaswaith will be the principal speaker. Dancing will be enjoyeu by Uic young una o«u •he whole day. Music will be furnished by "Miunight Strollers a well known orchestra in this section ot the state. Here's a little joke 1 heard at the meeting. It happens to be true: Our comrade« didn't know whether one man could b« nominated for two offices, so they sent one of the members to make the inquiry at the courthouse. But he knew just as much when he left the courthouse as he did before he went in. It hardly pays to go to the courthouse for 9V chances out of a hundred the people there are more ignorant than you are yourself. If this fact was incorrect there would be less corruption and injustice In this country. JMa Fradel. OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH vol. XX Soathern Corporation Feudalism BY JAMES ONEAL Hi»toiy never repeats itself although it sometimes upp< a** to do so. The reason for this is that a former situation appears to be similar to ^mething that today attracts our attention and for this leason we make comparisons between the past and the present We have an example of this in the southern textile strike«. If it were possible to place a gigantic scoop beneath the factory system in Massachusetts in 1820 and transport it to the modern so^th we would find that it would lit in with conditions there today. The old abuse«, the old despotism, the low wages and long hours of the eariier period, emciged in the south and the strikes in that region have served as a mirror in which is reflected the early capitalism of New Lngland. • as. There are two phase« of this textile feudalism that are especially notable. The mill villages are dominated by the textile companies and this amounts to corporation control of the political, educational, social and reugious life of these towns. It is almost impossible for a church to escape this influence. The reeult it that many preachers are on the payroll of the companies. 1 he result is also a religious creed of textile supremacy. The mill-owned pastor gives his time to reconciling the workers to their lot He becomes the spokesman of textile capital. He cannot justify the men and women of thejnills when they strike, as that attitude would result in separating him from the payroll of the company. The pastor endeavors to justify his role on the ground that the owners arid laborers are members of the same churches, and they usually arc. What follows this situation is a division within the churches between the owners and the laborers. The conflict within the mills is carried into the realm of religious faith, and it could not be otherwise. ' Certain preachers not on the payroll of the companies take their stand with the workers. So we have the striking contrast of workers at their meetings opening with prayers for victory while the cnamber of commerce has a company pastor open with prayers for the defeat of the strike. This company ministry repeats the textile history of New England. • *'« Then there are the welfare workers employed by the textile companies. They look after the health of the workers, encourage gardening and savings plans; supervise home sanitation, advise mothers, and ia general serve the textile owners as overlords responsible ler dependent serfs. This "benevolence" was also a feature of early New England capitalism. Naturally, when there is some bill before the legislature which atfects the industry and the workers these welfare workers are called before legislative committees as "experts". They are in intimate contr^t with the industry and the workers and their opinion}« are considered authoritative. That they have important knowledge is certain, but that they can give any unbiased opinions so long as they are- in the paid service oi the corporations is not certain. They are as much tied to the corporations as the company pastors and yet their advice weighs heavily in legislation relating to these mill-owned villagers. • • • So this southern textile system repeats many of the old abominations that persisted in the New England of a hundred years ago. The assertion of their humanhood through the prewent strikes is a splendid answer to this corporation domination. The latest word from Elizabethton is that these striking men and women will organise independently in their own party to wrest the political powera of the city and county from their enemies. That is inspiring news. Let us hope that these workers will carry out- their determination and transfer public offices used against them into their own hands. Women Workers There is still a considerable difference between men s and women's wages. Internationally speaking, theie has been a slight improvement In Denmark, for instance, women's wages have risen from 53.8 per cent of men's to 60.7 per cent A similar development is reported from Norway, Sweden, France and the United States. The German Factory Workers' union has had a similar experience. The lower payment of women depends partly on the lower standard of the vocational education of girls. The special protection of women is practically undisputed in Germany. The position is different abroad, a* will appear from the resolutions of the women's sulfrage society and other organizations. These efforts deserve special consideration owing to the importance of the international regulation of social protection. We must also watch the congress of the Intel-national Suffrage Alliance to be held in Berlin in the near future. It is an established fact that among other things, infant mortality can be reduced still further by improving the special social protection of women. The modernization of our civil law and the revision of all antiquated laws which have already become obsolete will be possible only when women, including married women, have complete economic independence. The reform of the marriage law is closely connected with this independence. The political interests of wom.n in legislation are concentrated to a high degree in the laws arising out of the industrial employment of women and ite social effects: the distress of mothers and children. But at the same time, general pol.cy should not be neglected.—Marie Juchacz, in an address at the general congress of the German Social-Democratic party. Political Prisoners in Russia The Hehef Society for Socialist Prisoners and Exiles in Soviet Russia in issuing a recent appeal for aid to be distributed by the Socialist parties of Russia, regardless of party affiliations—distribution being allowed by the soviet authorities—asserts that "The number of prisoners and exiles in Soviet Russia runs into teas of thoussnds. In Solovski island and Kern alone ther« are more than 46,000.* It is stated that these prisoners are forbidden to seek work and are allowed only $S.2(-a mouth on whisti to eke out a miserable existence.—The World Tomorrow.