Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364)  
IZVLEČEK: Krajevni govor Zgornje Velke (Slovenski lingvistični atlas, točka 364) spada v panonsko narečno skupino, natančneje v zahodno slovensko goriško podnarečje. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, ki je zajelo tudi tiste v zadnjih ali edinih besednih zlogih in pod umičnimi naglasi, zato se danes odrazi za te samoglasnike razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako je govor izgubil tudi kolikostno nasprotje.
Med e-jevskimi glasovi ima samosvoj refleks stalno dolgi e (/e:i/), med o-jevskimipa stalno dolgi q (Jo:/).
ABSTRACT: The local speech of Zgornja Velka (Slovenian Linguistic Atlas, point 364) belongs to the Pannonian dialect group, or, more precisely, to the western Slovenske gorice sub-dialect. Two typical features of this speech are the loss of the tonemic opposition and the relatively late lengthening of the old and the new acute vowels in the non-final syllables. This process also occurred in the final or the only syllables and in the words with the shift-back stress. Consequently, the reflexes for these vowels differfrom those which were permanently long or circumflex. The result of this differentiation is the loss of the quantitative opposition.
Among the e-vowels a specific reflex exists for the permanently long e (/e:i/), and among the o-vowels for the permanently long q
Zgornja Velka se z imenom an der Welich prvič omenja leta 1319. Naselje na severu osrednjega dela Slovenskih goric sestavljajo kmetije, razložene po gričevju med dolinama zgornjega toka reke Ščavnice in potoka Velke. Ob Ščavnici je zaselek Žabja vas, ob križišču krajevnih cest proti Sladkemu Vrhu in Selnici ob Muri zaselek novih hiš, okoli župnijske cerkve Marije Snežne iz leta 1788, kije bila do konca prve svetovne vojne tudi znamenita božja pot, pa na vrhu razglednega sleme-
Mihaela Koletnik
(/o:/).
0
UVOD
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
na stoji strnjeno jedro vasi, eno najlepših in najbolje ohranjenih v Slovenskih goricah. Ob cerkvi je prostran trg, ki ga obdajajo stare vaške hiše. Šola je od leta 1806, v sedanjem poslopju, dozidanem leta 1964, pa je tudi knjižnica. Prevladuje razdrobljena posest z majhnimi kmečkimi domovi, ponekod pa se ukvarjajo tudi z vinogradništvom. Zaposleni vaščani delajo v Sladkem Vrhu, Mariboru in Avstriji.
1 INVENTAR
1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1       Dolgi samoglasniki
ü: u:
i:i                   ü:i u:u
i:e u:o
e: o:
ie:
e:i     o:u a:
1.1.1.1     Funkcijo dolgega naglašenega zložnika opravlja tudi /or/. 1.1.2       N e n a g 1 a š e n i s a m o g 1 a s n i k i
i u
e       o a
1.1.2.1     Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi /or/, /n/, /J/.
1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
v/u m
1        r       n j J
1.2.2 Nezvočniki p       b       f
t d
C s        z
č š       ž
k g       x
1.3 PROZODIJA
1.3.1 Govor nima tonemskih nasprotij.
1.3.2 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi.
1.3.3 Kolikostnih nasprotij ni; naglašeni samoglasniki so samo dolgi,
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
nenaglašeni samo kratki. 1.3.4       Inventar prozodemov ima en dolg naglas ('V:) in nenaglašeno kračino (V).
2 DISTRIBUCIJA
2.1 SAMOGLASNIKI
2.1.1 Dolgi samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom.
2.1.1.2 V skupinah umi:, ubi: se namesto /i:/pojavlja [u:]: 'mu.jti, 'mu:jen 'umiti', 'bu:jti, 'bu:jen 'ubiti'.
2.1.1.3 /u:i/, /u:/ v vzglasju ne nastopata; dobita protetični /v/: 'vii:jš, 'vü:ste.
2.1.1.4 V položaju pred -u < -1 se namesto /i:i/ govori [i:]: fto'pi:u, ga'si:u, si 'ši:u.
2.1.1.5 V položaju pred /n/, /r/ se namesto /i:e/ govori [i:]: lsi:n 'sem', (mi:ra, 'vi:ra.
2.1.1.6 V položaju pred /m/ in /n/ se namesto /i:e/ lahko govori [ie:]: b 'rie:men, v 'rie:men; slo 'vie:nski.
2.1.1.7 V položaju pred /n/, /J/, /1/ se namesto /u:o/ govori [u:]: 'gu:nin, 'kw.nec, 'ku:ji, 'du:la.
2.1.1.8 /e:/ se redko izgovarja širše: f'če:ra, ve 'če:r.
2.1.1.9 V položaju pred /r/ se namesto /e:/ govori [i:]: (ci:rkva.
2.1.1.10 V položaju pred 1x1 se namesto /e:/ redko govori [s:]: 'volka.
2.1.1.11 /ie:/ se v nekaterih redkih položajih premenjuje z [e:]: pe:sji, 'se:je; 'ne:so, t're:tji.
2.1.1.12 V položaju pred /j/ se namesto /e:i/ govori [e:]: b 're.ja, 've:ja.
2.1.1.13 V položaju pred /j/, Ixl se namesto /o:u/ govori [u:o]: g'nu:oj, 'lu:oj; 'mw.orje.
2.1.2 N e n a g 1 a š e n i s a m o g 1 a s n i k i
2.1.2.1 Fonem /u/je redek; govori se v knjižnih in prevzetih besedah: ust 'va:rili; 'a:bux.
2.1.2.2 V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajno različico [e].
2.1.2.3 /ar/, /n/, /J/ ne nastopajo ob samoglasnikih.
2.2 SOGLASNIKI 2.2.1       Zvočniki
2.2.1.1 /v/, ki se premenjuje z nezvočnikom [f], lahko prištevamo med zvočnike, ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki.
2.2.1.2 /v/ je možen v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'vi:eter, k'ra:va, kraje:vni, v 'le:is.
2.2.1.3 /u/ je možen v položaju za samoglasnikom in pred premorom: 'da:u, fto'pi:u, ga'si:u, k'la:u, lo'vi:u, ž'ga:u ter v redkih novejših besedah:
'A:ustrija, 'a:uto'bu:s.
2.2.1.4 Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
nezvenečemu nezvočniku in da [f]: bez'ga:fke, f'ča:si, fk'ra.j, fša:k, f 'sie:, 'ži:ifčna; f pie: či, f S 'ko:pji.
2.2.1.5 Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju, ampak se tam menjava s [f]: ko 'la:cof, p 'ra:f zd'ra.f.
2.2.1.6 Vizglasju se v večini primerov (redno v končnicah) namesto /m/ govori [n]: 'di:elan, 'ta:n, zzre'bie:ton.
2.2.1.7 V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [1]: 'gü:mla.
2.2.1.8 V položaju pred /s/, /z/ se vzglasni /v/ izgublja: (sa:k, (ze:la. 2.2.2       Nezvočniki
2.2.2.1 V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se lahko govori [g]: g'nie:s.
2.2.2.2 V položaju pred /1/ se za /t/ govori [k]: k'la:čin, za /d/ pa [g]: gleftva.
2.2.2.3 Vpoložaju pred /J/ se namesto predloga z govori z: z Ji:mi.
2.2.2.4 V položaju pred /č/ se za 1x1 lahko govori [š]: š'če:rka.
2.2.2.5 V položaju pred /u:u/ (< -ol-) se za /t/ govori [k]: 'ku:učen 'tolčem', lku:ukla 'tolklja'.
2.2.2.6 Za /s/ se v skupini sk- govori [š]: sk'ri.Ja.
2.2.2.7 V položaju pred Iti se izgublja vzglasni /p/: 'ti:č, 'ti:či.
2.2.2.8 V položaju pred /p/ se izgublja vzglasni /s/: p 'refdi, p 'ro:uti.
2.2.2.9 V položaju pred /c/, /n/ se izgublja /t/: m 'la:ci, 'korsni, 'ča:sna.
2.2.2.10 Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku.
2.2.2.11 Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje nezveneče pare.
2.3 PROZODIJA
2.3.1 Naglas je možen na katerem koli zlogu besede.
2.3.2 Dolgi samoglasniki so le naglašeni.
2.3.3 Distribucija dolgih in kratkih samoglasnikov glede na položaj v besedi ni omejena.
3 IZVOR
3.1 SAMOGLASNIKI
3.1.1       D o 1 g i s a m o g 1 a s n i k i
i: < staroakutiranega / v nezadnjem besednem zlogu: 'xi:ša, lli:pa, lri:ba,
(ti:či 'ptiči', 'ži:la;
< staroakutiranega i v zadnjem besednem zlogu: 'mi:š, 'ni:č, 'ni:t, 'ti:č 'ptič';
< stalno dolgega i pred istozložnim -u < -/ : fto 'pi:u, ga ši:u, si'ši:u;
< staroakutiranega e v položaju pred n in r: 'si:n 'sem', 'mi:ra, 'vi:ra;
< v prevzetih besedah: fbi:der, 'i:bercuk, s'ti.i;
< v imenih: 'Ci:lika;
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega /: p 'ri:nas, 'vi:ski 'visok'.
142
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
ii: < staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu: ju:žna, k 'rü:xa (rod.
ed.), 'kü:pa (rod. ed.), 'kü:ra, 'kü:sar, 'vü:ste 'usta';
< staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu: f'kü:p, k'rü:x, 'kü:p, 'tü: ;
< v prevzetih besedah: g 'rü:nt, 'lü:ft, s'tü:nfe, 'zü:pa\
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: s 'tü:denec, 'vü:xa.
u: < staroakutiranega/v nezadnjem besednem zlogu: 'du:ga (prid.), 'pu:xi
(im. mn.), 'pu:na (prid.), 'vu:na\
< staroakutiranega/v zadnjem besednem zlogu: 'pu:x, 'pu:n;
< prednaglasnega / po umiku naglasa s končnega kratkega zloga nanj: 'bu:xa\
< novoakutiranega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'gu:nin, 'ku:f
< umično naglašenega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'kw.nec, 'u:na;
< stalno dolgega i v skupinah umi:, ubir. 'mu.jti, 'bu.jti.
i:i < stalno dolgega /: k'rifs, Ti: ist, m'li:in, 'pi:išen, s'vi: ija, t'ri:i, 'zi:it,
'zi:ima;
< v prevzetih besedah: g'li.'ix, t'ri:i'fu:s.
u:i < stalno dolgega u: 'dii.jša, g'rüfska, k'lu:ič, 'lu:ič, 'lü:iplen, o'lü:ip;
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: 'lü:idi.
u:u < stalno dolgega/: 'du:uk(ssm.), 'ku:učen 'tolčem', 'pu:unin,'su:unce,'vu:uk,
'žu:uti.
i:e < staroakutiranega ë v nezadnjem besednem zlogu: b'ri:eza, ko'li:ena
(im. ed.), 'li:eto, 'mi:esto, m 'ri:eža, ne 'vi:esta, po 'vi:edat, 'ri:ezat, st'ri:exa;
< staroakutiranega ë v zadnjem besednem zlogu: 'di:et;
< v prevzetih besedah: 'ki:etna, 'li:eder,p'li:ex.
u:o < staroakutiranega q: 'du:oga, 'gu:oba, 'ku:oča, 'tu:oča;
< q po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil ç še dolg: 'mu:oški, 'tu:ožba\
< novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'bw.otra, 'cu:ota, 'xu:oja, 'mu:olin, 'nw.osin, 'nu:oša,p'ru:osin, š'ku:oda, 'vu:ola, 'vw.ozin;
< novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: g 'ru:op, 'ku:oš, k 'ru:op, 'nu:oš, 'pu: os t, š'ku:of;
< prednaglasnega o, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'bu:ožič, 'dw.obra, 'kw.osa, 'kw.osec, 'kw.oza, 'ru:osa, 'vu:oda, 'vw.ojska, 'w.orex;
< dolgega o v položaju predy in r: g'nu:oj, 'Iw.oj; 'mu:orje\
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'pu:o(t)plat, 'pu:oznan, 'u: otrok;
< v prevzetih besedah; k'nu:of, 'kw.orp.
e: < dolgega e:je'se:n, 'le:t, 'pe:č, s'me:t, 'še:st;
< stalno dolgega ç: de 've:t, g 'le:dan, i'me:, pe:t, 've:zen, 'ze:be;
< redko e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: g're:da, k'le:čo, 'pe:ta.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
< dolgega p: 'de:n, 'le:n, 've:s, z 'me:no;
< stalno dolgega ë v položaju pred j: b 're.ja, 've.ja;
< redko novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: (pe:sji, (se:Je\
< redko novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'ne:so, 'pe:ko, 're:ko, t're:tji\
< zgodaj podaljšanega novoakutiranega e: 'se:ster, 'že:n (oboje rod. mn.);
< v prevzetih besedah: 'fe:xtala, 'ke:ksi, 'pe:nzija, 've:lbana, 'ze:lxali. o:           < stalno dolgega ç: d'ro:k, 'go:bee, go 'lo:p, k'lo:p, k'ro:k, 'mo:š, ot'ro:bi,
'ro:p\
< v imenih: 'Bo:sna, 'Po:xorje\
< v prevzetih besedah: b 'lo:ntna, p 'ro:t 'ro:r, š 'la:f'ro:k, 'ti:rš 'to:k.
ie: < staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'die:tela, pok 'lie:knt,
s 'rie:ča;
< staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'vie:č, 'zie:t\
< e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: j'ie:čmen, j'ie:zik, 'mie:xka, 'tie:ška;
< novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: k'lie:plen, 'mie:len, 'sie:dn, 'žie:nim 'ženin', 'žie:nska;
< novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: k'mie:t;
< prednaglasnega e, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'čie:la, 'mie:tla, 'nie:sen, 'pie:čen, 'rie:kla, 'zie:mla, 'žie:na;
< novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: f'sie:xne, 'gie:ne, 'mie:ša, pre 'mie:kne, s 'nie:xa, 'vie:ški, 'zie:men;
< novoakutiranega q v zadnjem besednem zlogu: 'die:š, 'pie:s, 'tie:š;
< prednaglasnega q, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'die:ska, 'mie:gla, 'pie:kl, 'tie:ma;
< redko staroakutiranega ë: b 'rie:men, v'rie:men, slo 'vie:nski.
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega e: 'čie:tortek, p 'rie:več;
< v prevzetih besedah: c 'vie:k, p 'rie:ša, 'rie:men.
e:i < stalno dolgega ë: 'be: ili, be'se:ida, c've:it, g're:ix, k'le: it, 'le: is, 'le:ite
(im. mn.), m 'le:iko, 'me:ix, 'me:išan, 'pe:isek, 're:ižen, s'me:ix, s've:iča.
o:u < dolgega o: 'bo:uk, 'go:ut, me'so:u, 'mo:uč, 'mo:ust, 'no:uč, 'no:us,
s 'po:uvet, s 'to:u, 'šo:ula, 'vo:usek;
< zgodaj podaljšanega novoakutiranega o: 'ko:uža; 'ko:us, 'o:us (oboje rod. mn.);
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'o:uje, p 'ro:uso\
< v prevzetih besedah: 'fo:uter, pla'fo:un, 'zo:us.
a: < stalno dolgega a: d'va:, g'la:va, g'ra:t, x'ra:st, k'la:s, ko 'va:č, k'ra:l,
'la:s, p 'ra:x, t 'ra:va;
< staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: b'ra:ta (rod. ed.), b'ra:zda, d'la:ka, k'ra:va, 'ma:ti, s'la:ma, 'ža:ba;
< staroakutiranega a v zadnjem besednem zlogu: b'ra:t, 'ga:t, m'ra:s, 'na:s, 'ta:n;
< v imenih: 'A:nčka, 'A:ustrija, 'Ka:tja;
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
< po mlajšem naglasnem umiku naglašenega a: 'a:dvent, 'na:pne, 'za:čnen\
< izjemoma dolgega o: 'ča:st, 'la:š\
< v prevzetih besedah: fa:šenk, for'paint, 'ga: tre, g'la:š, 'la:mpa,pe'ra:jt, s'kaf.
or < stalno dolgega in staroakutiranega p. 'borf 'zorje; 'gdrča, 'xorbet.
3.1.2  N e n a g 1 a š e n i s a m o g 1 a s n i k i
i < i: ci'ga:n, i'me:, ti'ši:i; 'xw.odin, 'nw.osi, na 'mi:zi;
< u: ki'pü'Men, di'sift, si'ši:it; 'pa:zdixe\
<uv daj., mest. ed. m., s. sp: b'ra:ti, 'si:ni; zre'bie:ti\
< redko a: ti'ko:u;
< v prevzetih besedah: 'pe:nzija, 'ra.js 'ne:gli. u           < v redkih knjižnih besedah: ust 'va:rli;
< 1: gu 'či:imo; j'a:buka;
< v prevzetih besedah: 'a:bux.
e < e\ be'se:ida, ve'se:la, že'li:ezo\ 'nie:sen, 'pie:če, 'tie:če;
< e: me'so:u, pe'ši:ca; 'mi:ze (im. mn.), 'tie:le, 'žie:ne (im. mn.);
< e: čre'pi:Ja, sme'ja:t, te'lo:u; č'lu:ovek, 'so:set, 'u:obet;
< o: 'kw.nec, 'za:vec; 'pefsek, 'pe:tek;
< v prevzetih besedah: 'xa:mer, 'li:eder, š'pa:rxet.
0 < o: ko'li:ena, ko'va:č; 'li:eto, 'mi:esto;
<q: glo'bw.oki, klo'pi'.i; 'mi:zo, 'li.po (tož., or. ed.), 'zie:lot\
< redko u: 'Je:zos, o'ra:t 'urad';
< -//, -el, -al, -ol: pos'ta:vo, z'gi:no; 'vi:edo, 'vi:so; 'ba:ro, 'di:elo; 'mwogo, 're:ko;
< -l za samoglasnikom e: 'me:o, por'je:o.
< v prevzetih besedah: fa:rof 'fu:rtox.
a < a: brada 'vi:ca, mla 'tiftva; g'la:va, g'rwiska, 'ža:gat;
< redko ë: 'go:usanca; 'vi:dat, 'vi:edat;
< v prevzetih besedah: plafo:un; 'da:mfar, fa.jfa, š'pa:ga. ar           < f: Qr j a: va; smor 'de:ila, tor 'pi:eli\
< po onemitvi istozložnega /, e in u: por'pie:lo, por 'le:isi; 'vie:vorca; dor 'go:uč 'drugič'.
1 < po onemitvi samoglasnika ob /: 'ki:slca, 'kwotl.
< po onemitvi samoglasnika ob n: 'me.jsnc, S'li:vnca.
3.2 SOGLASNIKI
3.2.1       Zvočniki
Zvočniki /j 1 r m n/ so nastali enako kot izhodiščni splošnoslovenski
glasovi, poleg tega pa še: v < w pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'vi:eter,
k'ra:va, kra'je:vni, v 'le:is;
< redko m: 'vie:n(d)a 'menda';
< kot proteza: 'vü:is, 'vü:xa, 'vü:ste.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
u < -/ za samoglasnikom in v izglasju: 'da:u, 'du:ol 'zi:u, fto 'pi:u, ga ši:u,
k'la:u, lo'vi:u, 'šo:u, ž'ga:u.
< w v redkih posameznih besedah: 'A:ustrija, 'a:uto 'bu:s.
j < 0 v položaju pred Id, š, n, s, z, z/: 'xu.jda, 'na.jšli, s'ta.jnga, 'mojstra,
'vü.jzda, 'vu.jžgen;
< redko r: 'fa.jmošter;
< redko d: 'tü:j.
1 < n v položaju za m: 'gü:mla;
<1: 'da:le, 'die:tela, k'lüfc, k'ra:l, ne'di:ela, 'mie:len;
< redko v: 'la:mp, 'la:mpasti;
< primarne skupine //, dl: 'ši:la, 'vi:le.
n < n v izglasju in v položaju ob soglasniku: 'ku:ostan, 'lü:ikna,p're:idna,
'za: dna;
<-mv večini primerov, redno v končnicah: 'di:elan, 'ta:n, z žre 'bie:ton;
< redko r: 'ma:ntrat, z 'ma:ntrani. m           < n po disimilaciji: 'žie:nim 'ženin'.
j < n na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma: 'Ji:xove,
za 'ji:n; 'kii:xija, o 'že:jeni, s 'vi:ff e. 3.2.2       Nezvočniki
Nezvočniki so se razvili iz enakih psi. glasov kot v izhodiščnem
splošnoslovenskem sistemu, poleg tega pa še: f < w pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede: bez'ga:fke,
f'ča:si, 'ži:jfčna, f S 'ko:pji; p 'ra:f, zd 'ra:f;
< nenaglašenega vzglasnega u pred nezvenečim nezvočnikom: fk'ra:la, fšie:xne, fto pi:u;
< začetnegapf- v starejših izposojenkah: fa.jmošter, fa:rof f'la:nce,;
< v mlajših prevzetih besedah: fab 'ri:ka, k'la:nfa, ž'la:xta, z'la.jf. s            < x v položaju pred /: s 'tefla, s 'ti:eli.
š < skupine šč: 'i:išen, k'le:iše, 'ni:še, 'pifše;
< s v skupini s k-: šk'ri:ja, š'ku:orja;
< x (neobvezno) v položaju pred š: š 'če:rka.
ž < predloga z v položaju pred/: z 'Ji:mi, ž 'jo:u.
k < t v položaju pred /: k'la:čin;
<tv položaju pred u:u (< -ol-)\ 'ku:učen, 'kw.ukla. g < d v položaju pred n: g 'nie:s;
<dv položaju pred /: g'leftva.
Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z ustrezno asimilacijo na sledeče nezveneče in v izglasju.
3.3 PROZODIJA
3.3.1       Naglasno mestov besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu,
razlike pa so naslednje: 3.3.1.1     Naglašeni so refleksi za e, o m q pred naglašenimi kratkimi zadnjimi
zlogi: 'žie:na, 'ku:osa, 'mie:gla.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
3.3.1.2 Ponovno so lahko naglašeni samoglasniki pred zadnjimi cirkumflek-tiranimi dolžinami v odprtih zlogih: b 'la:go, (o:uje, p 'ro:uso, 'vü:xa, z'la:to.
3.3.1.3 Naglašeni so samoglasniki (tudi v predponah in predlogih) pred slovenskimi kratkimi naglasi na zadnjem zlogu: 'a:dvent, p'ri:nas, 'pu:o(t)plat, 'pw.oznan, 'w.otpren, 'u: otrok, (za:čnen.
3.3.1.4 Naglašeni so samoglasniki v besednih oblikah, analogičnih po osnovni: 'xw.odla,p'rw.oste, s'kw.opano, z'mie:tala.
3.3.2 K o 1 i k o s t je enaka kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih: k'ra:va, (li:pa, 'zie:men; 'die:š, k'rü:x, 'ku:oš, 'ni:č.
3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasne e, o in o.
3.3.2.3 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih s slovenskih cirkumflektiranih končnih dolžin in kračin.
3.3.2.4 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih zaradi analogije.
3.3.3 'V < vseh prvotno, umično ali po analogiji naglašenih samoglasnikov; V < nenaglašenih samoglasnikov;
< naglašenih samoglasnikov po umiku naglasa z njih.
3.4 ONEMITEV GLASOV
3.4.1 Samoglasniki
3.4.1.1 Najpogosteje onemevajo /, e in 3 ob zvočnikih: gi'ba:nce, 'ju:nja, 'kü:rli, 'mi:eli, m'la:tli, ' nu : osla, pri'žie:nla, 'vi:lce; 'vefdla, 'vi:edli; 'ie:dn, 'ku:otl, v redkih primerih onemevata o: (ka:k, 'ta: k inu: m 'reft, 'morla, 'morli.
3.4.1.2 Pogosto onemi / v nenaglašenem velelniškem obrazilu v mn., dv. : 'zie:mte, za 'kü:rta.
3.4.1.3 Pri glagolu včasih onemeva prvotni nenaglašeni / v nedoločniškem obrazilu: 'liifčat, 'vu:ozit.
3.4.2 Soglasniki
3.4.2.1 Vzglasni v onemeva v položaju pred /č/, /z/, /si: 'ča:si, 'ze:t, 'sa:k.
3.4.2.2 Vzglasni /s/ onemeva v položaju pred /pl: p 'refdi, p 'ro:uti.
3.4.2.3 Vzglasni /pl onemeva pred /tl: 'ti:č, 'ti:či.
3.4.2.4 V položaju ob /c/, /nI onemeva /t/: m 'la:ci, 'korsni.
3.4.2.5 V položaju ob /z/onemeva /j/: 'za.j.
3.4.2.5 Zaradi oblikoslovnega izenačevanja se odpravlja /j/ v pregibnih oblikah pri samostalnikih na -r, -rja: k'ra:mara, 'micžnara, zi'da:ra.
3.5 RAZLIČNO
3.5.1 Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: 'mu.jti, 'mu.jen, 'bu.jti, 'bu.jen
3.5.2 Disimilacija r-r > j-r: 'fa.jmošter; r-r > n-r: z'ma:ntrana.
3.5.3 Disimilacija v-m > l-m: 'la:mp.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
3.5.4 Diferenciacija mn > ml: 'gü:mla.
3.5.5 Diferenciacija ti, dl > kl, gl: k'la:čin, g'le:itva.
6       NAREČNO BESEDILO
(Pripoveduje Marija Vajnhandl, roj. 1925)
P'ri:nas 'nksmo 'mixli 'čsrne 'kü:xije, 'ne:i, 'ne:i 'tü:, ki sn se pri'žie:nla, pa 'ne:i 'ta:n, ki sn 'gu:or z'ra:sla. 'So:set pa je 'me:o 'ti:isto 'čsrno 'kü:xijo in 'pe:č k'ru:šno, prêt 'pexjo pa je 'bi:u 'ta:ki 'ko:umen 'ne:i, in 'ta:n 'gu:ora pa še 'bi:u 'ti:isti t'ri:i'fu:s, 'ne:i, ki 'lie:xko t'ri:i 'pi:skre 'gu:or pos'ta:vo. In 'ta:n sn 'ja:s f'ča:si 'vi:dla, 'ka:k so 'kü:rli s'po:ut, 'ne:i, in da so 'ti:iste 'sa:je le'tixle 'gu:or pa 'ka:k je šp'ri:calo, 'ne:i, 'tkiste 'i:skre, 'ne:i, pa 'čsrni 'pi:skri so bi'li:, 'ne:i, 'ja:, pa 'tkisto niti 'ne:i 'mixlo 'ta:k 'dii:ixapo 'di:mi, 'ne:i. 'Sa:mo b'lo:upa je ze'lo:u ne'ro:dno 'vi:dat, 'ne:i, 'ja:. 'Tie: je s 'ti:isto 'bü:irklo z'di:gno, ker je 'bi:u 'pi:sker 'čsrni pa 'tie:ški, 'ne:i, z'gexi, 'ne:i, z'gexi je cbi:u. No, 'na:x pa. 'Ca:sipa so 'nu:otra f'piexax 'kü:xali. Sn 'tü:j 'ta:n 'vi:dla. P'ri:nas 'te:ga 'ni:smo 'mixli, 'ne:i, ti'ko:u da. 'Ta:n je pa 'du:go še b'lo:u. 'Za:j pa 'ta:n 'tü:j ni 'viex, 'ne:i. 'Za:j ne 've:in, če bi 'to:uki 'na:jšli 'viex 'tu:oto. 'Ni: 'viex 'cornix 'kü:xin pa, pa 'ti:istix t'ri:i'fu:sof 'nixga, pa, pa f'sie: je pač 'bo:l 'ta:k. 'Ma:lo'ki: že 'ma:jo k'rii:šno 'pex, f'sie: 'ta:k šte'di:lnik, 'ka:k 'piexejo k'rü:x pa 'to:u, 'ne:i. 'Mi:i smo 'mixli 'sie: 'le:ite k'rü:sno 'pex in 'lixtos so mi pa po'dsrli, ker so si ti m'la:di 'ta:n 'nixke d'rü:iga ust'va:rli. In 'ma:n f'sie: pe'ra:jt, 'ne:i, da bomo 'no:uvo 'pex 'dixlali. Ker bres k'rü:sne 'piexi ne 'mu:oren 'bi:t. Ker 'piexen 'tü:idi gi'ba:nce f 'piexi, 'ne:i, 'ja:, in me Tü:idi 'fe:xtajo, da jin 'mu:oren za 'ka:ke slo've:snosti al pa 'ka:j 'ta:kiga 'piext gi'ba:nce, 'ne:i. 'Tie: pa po t'ri:i 'ie:nkrat s'piexen, 'ne:i. Ker gi'ba:nce so 'vslke, k'rü:xa pa sn s'ko:us 'pie:kla po 'pe:t ko'laxof, 'ne:i, 'ja:. Gi'ba:nce po t'ri:i, 'ne:i, ti'ko:u da d've:i št'ri:t, 'ie:na pa p're:idi, 'ne:i. 'Za:j pa t'ri:i 'me:isce 'nixman pa se mi 'ta:k 'xu:jdo z'di:, 4ne:i. In 'za:j 'ča:kan zi'da:ra, ki bo mi 'no:uvo nap'ra:vo. Pa 'mu:oren 'ča:kat, ker je za'puxslen 'nixki v ' A:ustriji. In 'za:j 'ju:nja bo p'ri:šo, 'ne:i. In 'tie: bo mi pa na're:do. Ker f'sa:k ne z'na: k'rii:šne 'piexi 'dixlat, 'ne:i. 'To:u 'mu:oreš 'bo:l 'ta:kiga po'i:skat, ki zas'to:pi, 'ja:.
'Ja:, gi'ba:nce 'ta:k 'viexkrat sn že 'mu:ogla za 'ra:zne slo've:snosti pa še, pa še v 'A:ustrijo so p'ri:šli, ja. Ker 'ta:nni 'ta:kana'va:da, da bi 'si:ra 'ka:j 'dixlali, 'ne:i. 'Tie: pa so pač, 'ke:ri so 'vixdli, 'ne:i, 'tie: pa so 'ie:n d'rü:igen po'vixdli, 'ne:i, 'tie: pa sn pač 'mu:ogla. Pa 'to:u na kra'je:vni o'ra:d 'gu:or, 'tie: da so 'mixli 'ka:j. P're:jajeb'lo:u 'tu:oto pob'ra:teje 'Sorbofpa 'to:u. Sn 'mu:ogla f'ča:si s'piext. Pa za 'ra:zne slo've:snosti, 'ne:i, pa 'tü: do'maxin 'tü: ok'ro:k, 4ne:i, al 'ka:j. 'To:u je 'za:j 'bi:la špecieli'te:ta. P're:ja g'da:, 'ne:i, se je 'to:u pri k'mie:tax 'du:osti 'pie:klo pa so že 'lü:idi b'li: ob'je:deni. 'Za:j pa ni b'lo:u 'viex 'tu:otix k'ru:šnix 'piexi, 'ne:i, 'za:j pa je 'tu:oto s'pe:t b'lo:u 'nixke 'no:uviga. In je 'tu:oto 'ta:ka 'ča:sna 'je:id 'bi:la, 'ne:i.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Zgornji Velki
Literatura
Ivič, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisiSarajevo, Akademija nauka i umjetnosti
Bosne i Hercegovine. Koletnik, Mihaela, Fonološki opis voličinskega (SLA 366) in črešnjevskega (SLA
368) govora, Slavistična revija 47, Ljubljana 1999, št. 1, 69-87. Koletnik, Mihaela, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, 2000, 155-165. Koletnik, Mihaela, Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih
goricah, Jezikoslovni zapiski 7, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU, Ljubljana, 2001, 381-392. Koletnik, Mihaela, Slovenskogoriško narečje, Maribor 2001.
Phonological Description of the Local Speech of Zgornja Velka
(SLA 364)
Summary
In the local speech of Zgornja Velka the quantitative opposition between the long monophthongs or diphthongs as the successors of the permanently long or circumflex vowels, and the short vowels as the successors of the old and the new acute vowels in a non-final and in the final or the only syllable is not preserved. There is no tonemic stress in this speech. Both general Slovenian stress-shifts and the shift-back from the short syllable in the word-final position to the pre-stress short vowels e, o and o occurred. The newly stressed vowels have been lengthened and diphtongized into /ie.7 or /uo:/.
The most recent are the stress shift-backs (I) in individual words from the primarily circumflex long final, especially open syllable: b'la:go, 'o:uje, p'ro:uso, 'sa:mo, s'rie:bro, z'la:to, and (2) from the primarily short circumflex syllable: 'a:dvent, p'ri:nas, 'u: otrok, 'u:otpren. A tendency to generalize the stress-position either for all or for the majority of the forms of a word can be observed: z'nu:oso, z'nu:osla, z'nu:osli; s'piexi, s'piexte, s'piexta (the imperative).
The vowel system of the Zgornja Velka speech consists of long stressed vowels: v., ô:, u:, i:i, ü:i, u:u, i:e, u:o, e:, o:, ie:, e:i, o:u, a:, or, and short unstressed vowels: i, u, e, o, a. There are also the syllabic or, 1 and n. In combination with the sonorants i, ë and o frequently become silent. The consonant system consists of the sonorants 1, r, m, n, j, J and v with the variant u, and the voiced and voiceless consonants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c and x with the following peculiarities in their development: V > 1; -m > -n; n' > n/J; before voiceless consonants and in word-final position v becomes [fj; the groups čre- and zxz- are preserved; dn > gn; mn > ml; tl, dl > kl, gl; sk > šk; xč > šč; šč > š. There are only individual instances of muted consonants.