O IZVAJANJU SANACIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE OKOLJA
Tuje smeti pred našim pragom
Skupština mesta Ljubljane je 5. novembra lani sprejela Okvirni sanacijski program za izboljšanje okolja v Ljubljani in v njem oprede-lila neposredne naloge posameznih odgovornih nosilcev, Id s svojimi dejavnostmi bistveno vpli-vajo na okolje.
Zavod za družbeno planiranje .Ljubljana je pripravil Analizo izvajanja tega sanacijskega programa. V njej ugotavlja, da smo pri gospo-darskem in družbenem razvoju Ljubljane v pre-teklih letih zapostavljali vpliv na okolje. V želji za čim hitrejšo gospodarsko_rast in višjo živ-ljenjsko raven občanov, smo Ljubljano, kljub njeni ekološko zelo labilni legi, razvili v velikega potratnika in onesnaževalca naravnih dobrin. Gradili smo na najboljši kmetijski zemlji in s
zvoja in dela napako, kot že toliko »mestnih« dokumentov, da Ljubljane ne obravnava kot celote, predvideni ukrepi za izboljšanje stanja pa so vse premalo kratkoročni in stimulativni. Iz gradiva je resda čutiti, da obstajajo pereči pro-blemi na področju oskrbe z vodo, ni pa razvi-dno, kako bi jih lahko hitreje in učinkoviteje razreševali. Gradivo je enostransko tudi pri vprašanju odlagališča smeti. Centralno odlagali-šče je v naši občini, kaj o njem mislijo in kakšne načrte v zvezi z njegovo usodo imajo mestne službe - z vsem tem pa naš občinski izvršni svet ni seznanjen. Prav zato je zahteval, da mu pri-stojne mestne službe predložijo izčrpno poroči-lo o konceptu, sedanjem stanju in o perspekti-vah razvoja smetišča na južnerft delu Ljubljane
tem razvrednotili dobršen del kmetijskega pro-stora, s tem pa spremenili tudi videz krajine. Kljub temu, da leži Ljubljana na zalogah pitne vode v podtainici, je mesto razmeroma pozno sprejelo ustrezne ukrepe za zavoravanje tega žifljenjsko pomembnega vira. Neustrezen odnos je značilen tudi za vzdrževanje objektov in naprav, ki prispevajo k varovanju okolja. Posledica so velike izgube pri vodi, prekomerna poraba energije, izgube surovin in ne nazadnje zdravstvena ogroženost občanov.
S stanjem na področju varstva okolja nikakor ne moremo biti zadovoljni, slabo pa je bil občin-ski izvršni svet zadovoljeatudi z omenjeno ana-lizo oziroma poročilom. Le-ta namreč ne upo-števa tolikokrat zahtevanega policentričnega ra-
in da zagotovijo ustrezno ureditev okolice sme-tišča, predvsem Ceste dveh cesarjev. DejStvo je namreč, da naj bi za urejanje skrbela samo naša občina, smetili naj bi jo pa vsi in vsepovprek! Podobno velja tudi za most preko Curnovca, namreč, da je njegovo problematiko treba reše-vati v okviru mestne, ne pa naše občinske sa-moupravne komunalne interesne skupnosti.
Dejstvo, da je ureditev kanalizacije Brest se-stavni del programa Zveze komunalnih skupno-sti, je izvršni svet sprejel na znanje in hkrati priporočil vsem, ki so za izvedbo zadolženi, da kanalizacijo čimprej zgrade.
Da bi bilo stanje na področju varstva okolja boljše, je izvršni svet dal pobudo, da se v občini ustanovi poseben organ, ki se bo celovito ukvar-
jal s to problematiko in v zvezi s tem vzpodbudil aktivnosti v organizacijah združenega dela. Ko-mite za urejanje prostora in varstvo okolja je zadolžil za pripravo analize varovanja človeko-vega okolja s posebnim poudarkotn na izven-mestnih območjih, koniunalni inšpekciji pa je priporočil, naj inšpekcijske preglede opravlja tudi izven ozkega centralnega dela mesta.
Vikendi so tudi »črni«
O nedovoljenih ali po domače pečeno »črnih« gradnjah smo že pisali, o njih je občin-ski-izvršni svet že razpravljal. Tokrat je o tem pojavu oziroma problemu spregovoril na osnovi gradiva za sejo mestne skupščine.
Statistični podatki namreč kažejo, da je stanje na tem področju slabo, da zaenkrat še nismo dovolj učinkoviti pri odpravljanju tega pojava. Vzrokov je nedvomno več - od visokega selitve-nega pritiska iz vasi v mesta, špekulacij z zemlji-šči, visoke"cene komunalno opremljenega zem-ljišča, prepočasne blokovne stanovanjske grad-nje, dolgotrajnih in dragih postopkov izdelave lokacijske dokumentacije, pridobitve soglasij in ustreznih dovoljenj in nenazadnje - dolgotrajen je tudi postopek od odkritja do odstranitve ne-dovoljeno zgrajenega objekta.
Kaj je torej treba storiti? Predvsem skrajšati postopke za pridobitev ustreznih gradbenih do-voljenj, skrajšati postopke za rušenje nedovo-ljenih gradenj, za kar je nujno potrebno dodat-no zaposliti nove delavce v Upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane, poostriti je treba eko-nomske sankcije proti investitorjem, urediti ur-banistično dokumentarijo^ občinske odloke, ki urejajo prostor, uskladiti in poenotiti kriterije za izdajo dovoljenj, določiti bi bilo potrebno lokacije za »barakarje« z minimalno komunal-no oskrbo oziroma zgraditi druga bivališča za občane z minimalnimi dohodki. Ne gre samo za tokacije za »barakarje« ampak tudi za lokacije za stanovanjske hiše nižjega standarda na ko-munalno delno opremljenem zemljišču. V okvi-ru Zveze komunalnih skupnosti in Samouprav-ne stanovanjske skupnosti Ljubljana pa je po-trebno omogočiti solidarnostno združevanje sredstev, ki bi izvedbo te akcije tudi omogočilo.
Seveda pa ni vsebina odprave tega pojava le v pomoči tistim, ki bi radi gradili »na črno«. Eden izmed sklepov je namreč tudi, da je treba takoj začeti z rušitvijo najtežjih žarišč nedovoljenih gradenj, pri čemer je treba dati absolutno prio-riteto območju južnega dela Rakove jelše, obrežju Ljubljanice v južnem delu mesta in Tomačevemu. Občinski komite za urejanje pro-stora in varstvo okolja pa bo skupaj z LUZ-om pregledal problematična območja v naši občini in področja, kjer že sedaj vemo, da nikoli ne bomo gradili (Kozlarjeva gošča) in storil vse, da se te »čme« gradnje, med katarimi je zelo veli-ko tudi še ne evidentiranih počitniških hišic, nemudoma odstranijo.     NINA LEGAT ČOŽ