Po 25 letih...

Proslave občinskega prazni¬
ka so se zvrstile po vseh krajih
Notranjske občine Cerknica.
Svečana seja občinske skup¬
ščine je dala prazniku še po¬
seben poudarek.

Na Rakeku je svečanost zgle-
dala takole:

Zavihrale so zastave. Simbo¬
lični streli so zadoneli v oko¬
lici. Pionirji so se zvrstili v
sprevod in odrasli so se jim.
pridružili. Ob igranju fanfar
smo se strnili k spomeniku
padlih. Tovariš Srpan nas je s
svojim govorom v mislih pope¬
ljal v čas največjih zmag no¬

tranjskih prvoborcev. Osvetlil
je slovečo zmago napada na
Lož 19. oktobra 1941, po kate¬
rem slavimo občani Cerknice
svoj praznik.

Pionirji in mladinci so z de¬
klamacijami počastili one, ki
so dali življenje za naš sedanji
čas. Borci so položili venec,
pionirji šopke, vmes je spet
igrala partizanska harmonika
in godba na pihala, ki je od¬
jeknila na pobočju Rakeka,
kjer so zagoreli kresovi na kra¬
jih partizanskih shodov.

M. S.

Anton Bavdek, predsednik občinskega sindikalnega sveta govori za Glas Notranjske

Nič več kar tako na pamet

»Na razgovor nisem najbolje
pripravljen,« mi je rekel, ko sem
ga obiskal.

»Nič zato,« sem mu odvrnil.
»Bo razgovor še bolj pristen in
ne vsiljen.«

»Prav gotovo bo naše bralce za¬
nimalo, kako se nasploh uveljav¬
lja sindikat v občini?«

»Po letih 1960—1961 se je sin¬
dikat tudi v naši občini dokaj do¬
bro uveljavil,« je odgovoril Anton
Bavdek, predsednik občinskega
sindikalnega sveta Cerknica.

»Po čem sodite, da se je sindikat
dobro uveljavil?«

Anton Bavdek, predsednik ob¬
činskega sindikalnega sveta Cerk¬
nica

»V zadnjem obdobju smo imeli
veliko sestankov s sindikalnimi
podružnicami. Na teh sestankih
smo se pogovarjali o najrazličnej¬
ših problemih od tega, kako de¬
lavcem izboljšati delovne pogoje,
intenzivirati proizvodnjo pa do
tega, kako približati samouprav¬
ljanje neposrednim proizvajalcem.
V zadnjih štirih letih smo se vsi
sindikalni delavci, bodisi v občin¬
skem merilu ali pa v podružnicah
potrudili, da bi sindikat, kot de¬
lavska organizacija res prišel do
veljave. Upam si trditi, da smo
delo sindikata tudi kvalitetno iz¬
boljšali. Zdaj se problemov nič
več ne lotevamo kar tžko na pa¬
met, marveč vsako stvar obravna¬
vamo na osnovi že poprej izdela¬
nih analiz, študij, elaboratov. Na
primer: temeljito smo se lotili
vzrokov, zakaj samoupravljanje
v delovnih organizacijah stagnira,
zakaj produktivnost dela ni takš¬
na kot bi v naših razmerah lahko
bila in podobno. Naredili smo vr¬
sto primerjav, kolikšna je stopnja
izkoriščenosti proizvodnih zmog¬
ljivosti v naši občini v primerjavi
s slovensko in jugoslovansko izko¬
riščenostjo teh zmogljivosti...«

»Kako to, da se teh študij in
analiz niso lotile posamezne služ¬

be na občini. Ali niso one prve
poklicane za vse to?«

»Sele, ko smo mi na občinskih
sindikatih začeli s takšnimi ana¬
lizami, so nas na občini začeli
posnemati. Takšne metode dela
pa zdaj kajpak mnogo koristijo
tudi sami občinski skupščini. Kajti
samo na osnovi temeljitih analiz
nekega problema, lahko do tega
problema zavzameš določeno sta¬
lišče. Takšno stališče bo prav go¬
tovo najbolj realno, ker že prej
veš od kje izvirajo problemi. Tudi
na naših sindikalnih sestankih,
bodisi v okviru občinskih 'plenu¬
mov sindikata ali občnih zborih,
smo bili do določenih problemov,
kot so izkoriščanje proizvodnih
zmogljivosti, interna zakonodaja
delovnih organizacij, vsi enotni.
Toda enotni smo si bili ali pa smo
si še enotni le na občinskem ni¬
voju. Ko pa bi morali to izvajati
v praksi, v naših sindikalnih
podružnicah, pa nas največkrat
,zmanjka’.«

»Zakaj?«

»Mislim, da je problem v ne¬
aktivnosti izvršnih odborov sindi¬
kalnih podružnic, ker so izvršni
odbori vse premalo povezani s
članstvom. Res pa je tudi, da je
še zmeraj močno prisotna bojazen
nekaterih sindikalnih delavcev v
podjetjih in drugih delovnih or¬
ganizacijah, če bodo kot sindika¬
listi opozarjali na te ali one na¬
pake, da bodo prej ko ne podvr¬
ženi raznim šikaniranjem, skrat¬
ka, da se bodo morali prej ali slej
celo posloviti iz delovne organiza¬
cije. Moram povedati, da smo sin¬
dikati mnogokrat pri tem nemoč¬
ni, ker tisti, ki se spravijo nad
nekega delavca pa tudi če je sin¬
dikalni funkcionar, že najdejo
take razloge, da ga odpustijo. Ob
tem pa si vsi zaposleni v kateri¬
koli delovni organizaciji premalo
zavedajo, da je sindikat celotno
članstvo, ne pa samo izvršni odbor
sindikalne podružnice, ali občin¬
ski sindikalni svet ali pa morda
le njegov predsednik.«

»Katera od akcij sindikata je
bila po vašem mnenju v zadnjem
času najuspešnejša?«

»Na to vprašanje je pa težko
odgovoriti. Pa vseeno, ko takole
razmišljam, se mi je v zadnjem
času zdela ena najboljših akcij
sindikata ob Pekarni v Cerknici.
Posebna skupina strokovnjakov,
sicer zaposlenih v delovnih orga¬
nizacijah naše občine, je to obrt¬
no podjetje analizirala in prišla
do zaključka, da Pekarna v takšni
obliki kot je bila, ni imela nobene
perspektive. Vidite in prav občin¬
ski sindikati so dali pobudo, da bi
se Pekama združila s cerkniško
Kmetijsko zadrugo. Povedat' mo¬
ram, da so strokovnjaki, ki sem
jih že omenil, v okviru občinskega
sindikalnega sveta izdelali več te¬
meljitih analiz, kako bi bilo naj¬
bolje za Pekarno. Rekli pa smo:
mi to predlagamo, kolektiv Pekar¬
ne pa naj se sam odloči. In kolek¬
tiv Pekarne se je z referendumom
odločil za združitev s Kmetijsko
zadrugo. S tem smo občinski sin¬
dikati hoteli doseči to, da ne bi
prišlo morda do nasilne združitve,
kar se je doslej v naši praksi po¬
gosto dogajalo«

»In slednjič bi tovariš predsed¬
nik morda odgovorili na vpraša¬
nje, katere najpomembnejše na¬
loge čakajo sindikat v naslednjem
obdobju?«

»Menim, da čakajo sindikat v
naslednjem obdobju tri pomemb¬
ne naloge.

Bom začel kar pri prvi nalogi.
Na osnovi razprav, ki smo jih
imeli že spomladi in pa na osnovi
materialov o srednjeročnih druž¬
benih načrtih gospodarskih orga¬
nizacij in celotne občine smo na
občinskih sindikatih ugotovili, da
ti srednjeročni načrti ne predvi¬
devajo bistvenih sprememb za
(Nadaljevanje na 3. strani)

Lojze Perko: Napad na Lož

Domicil Notranjskemu partizanskemu odredu
in XIII. SNOUB Mirka Bračiča

Občani) cerkniške občine smo
19. oktobra praznovali svoj ob¬
činski praznik. Ker je bil 19. ok¬
tober delovni dan se je praznova¬
nje preneslo na nedelja 23. ok¬
tobra.

Pred 25. leti 19. oktobra je bil
na Notranjskem prvi večji napad
na Lož 19. oktobra 1941. leta, ki
ga je vodil pozneje padli koman¬
dant in narodni] heroj Ljubo Šer¬
cer. Pobitih je bilo mnogo Itali¬
janov, zažganol skladišče muni-
cije, ujet pa je bil tudi koman¬
dant postajanke. Ravno zato smo
se občani cerkniške občine odlo¬
čili, da ta datum praznujemo kot
svoj občinski praznile

Na predvečer praznovanja so
po okoliških hribih zagoreli kre¬
sovi, v gradu Snežnik oa je bilo
tovariško srečanje bivših borcev
XIII. SNOUB Mirka Bračiča.

Na dan praznovanja ob 8. uri
so prikorakali pred spomenik
padlim žrtvam v Ložu člani
ZROP s področja Loške in Cerk¬
niške doline, prihajala je šolska
mladina, občani, predstavniki
družbeno političnih organizacij,
oblasti in drugi. Med prisotnimi
je bilo opaziti preživele borce na¬
pada na Lož, delegacije Notranj¬
skega partizanskega odreda in
XIII. SNOUB Mirka Bračiča in še
posebno bivšega komandanta slo¬
venskih partizanskih enot Fran¬
ca Leskoška-Luko.

Po Internacionali, katero je za¬
igrala godba na pihala sindikalne
podružnice Kovinoplastike Lož,
je spregovoril narodni heroj Ja¬

nez Hribar, kateri je orisal raz¬
voj narodnoosvobodilne borbe na
tem področju in še posebej po¬
udaril, da se zlasti mladina za¬
veda žrtev iz časov NOB in da
nadaljuje s tradicijami NOB. Na¬
to je zapel moški pevski zbor
DPD Svoboda Loška dolina, mla¬
dinski pevski zbor osemletke Sta¬
ri trg, nakar so med žalostinko
godbe na pihala položili vence
Občinske skupščine, občinskega
odbora ZB, ZROP, SZDL, ZK in
sindikata. Sledila je še recitacija
pionirjev, posem moškega zbora
in godbe, nakar si je mnogo ude¬
ležencev spominske svečanosti
ogledalo tudi muzej »Ljudske re¬
volucije« v Ložu.

Ob 9. uri je bila v domu TVD
Partizan v Starem trgu svečana
seja občinske skupščine, katere se
je poleg Odbornikov občinske
skupščine, plenuma občinskega
odbora SZDL udeležili tudi Franc
Leskošek-Luka, delegacije no¬
tranjskega partizanskega odreda,
XIII. SNOUB Mirka Bračiča,
šolska mladina in mnogo obča¬
nov. Po himni' in pozdravu no¬
tranjskih pionirjev in odreda
»Smeli«, kateri so nekdanjim bor¬
cem pri poli na prsi tradicionalni
slovenski nagelj ter izročitvi šop>-
ka nekdanjemu komandantu slo¬
venske partizanske edlnice tov.
Leskošku, je prisotne pozdravil
predsednik občinske skupščine
Franc Kavčič, ki je orisal tudi
delež občanov cerkniške občine v
NOB, kakor tudi povojni razvoj
komune. Nato je predsednik ob¬

činskega odbora ZB tov. Jernej¬
čič predlagal, da se podeli domi¬
cil NPO in XIII. SNOUB Mirka
Bračiča glede na zasluge v NOB
na tem področju oziroma terenu.
Vsi navzoči so predlog pozdravili
z burnim ploiskanjem, nakar je
predsednik občinske skupščine to¬
variš Kavčič izročil listine in spo¬
minski trak obema delegacijama.

Za podelitev domicila se je v
imenu NPO in XIII. SNOUB Mir¬
ka Bračiča zahvalil Tone Turher.
Na Zaključku slavnostne seje sd
sodelovali še recitatorji osemlet¬
ke Stari trg, moški pevski zbor
in godba na pihala.

Ob 10. uri sd se pričele Delav¬
ske športne igre na telovadišču
TVD Partizan pod pokrovitelj¬
stvom sindikalne podružnice Ko¬
vinoplastika Lož, katere podruž¬
nica je že drugič osvojila pokal
občinskega Sindikalnega sveta
Cerknica. Popoldne ob 15. uri pa
je bilo v domu TVD Partizan to¬
variško srečanje in zabava.

Vse prireditve v počastitev ob¬
činskega praznika so zelo dobro
uspele, kar je pripisati tudi lepše¬
mu vremenu, saj je bilo praznično
vzdušje res praznično.

Slavko Brglez

Milavec Lado

Že v novembru šola za starše

V mnogih primerih so starši
nemočni pri vzgoji svojih
otrok. To je razumljivo, kajti
hitre družbene in sociološke
spremembe pri nas vplivajo,
da otroci hitreje dozorevajo.
Tempo življenja je hitrejši,
vedno imamo premalo časa,
vedno se nam mudi, pri tem
zanemarjamo tudi vzgojo otrok
v družini. Da bi pripomogli
staršem pri reševanju te pro¬
blematike, se je Svet za šolstvo
in Delavska univerza Cerknica

odločila za šolo za starše. Šola
za starše so ciklusi predavanj.
Ta predavanja bodo v več kra¬
jih občine: v Cerknici, Rakeku,
Starem trgu in Novi vasi po 10
predavanj, v Grahovem  5 pre¬
davanj, v Begunjah, Babnem
polju, Iga vasi in Cajnarjih pa
po dve predavanji. V šoli za
starše bodo predavali domači
in zunanji predavatelji. Kak¬
šen bo uspeh šole je največ od¬
visno od staršev, kako se bodo
predavanj udeleževali. S. M.

Dan mrtvih

Rože,

veliko rož!

Veliko solz!

In spomini.

In resnica
ob gomilah
različno starih
a enako bolečih.

Besede
spominjajo,
ponavljajo
in se zgube
v nemosti

Tišina  —
odsev sveč,
dah prek ustnic:
»Mati,  sin«,
šepet še živih.

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 8 — 1. novembra 1966

S seje sveta za šolstvo in kulturo

Padec ni zaskrbljujoč

Kristina Žagarjeva že deveto leto dela v »Kovinoplastiki«. Zad¬
njih 6 let je zaposlena v obratu za izdelovanje okovja in je po¬
stala mojster za delo pri vrtalnih strojih. Na mesec zasluži pri¬
bližno 60.000 S. dinarjev Foto: M. Govekar

V mesecu oktobru je bila seja
sveta za šolstvo in kulturo in
sklada za šolstvo. Na seji je pote¬
kala razprava po več tačkah dnev¬
nega reda. Sejo je vodila pred¬
sednica sveta za šolstvo Jožica
Kovačič. Osrednja točka dnevne¬
ga reda je bila razprava o poro¬
čilu Zavoda za prosvetno peda¬
goško službo Ljubljana-Vič. Vso
problematiko v zvezi s poročilom
je pojasnjeval Marjan Binter —
svetovalec pri zavodu. Poročilo
zavoda vsebuje problematiko v
zvezi z vzgojno učnimi uspehi.
Npr. v primerjavi z lanskim le¬
tom se je odstotek učencev, ki so
letos uspešno dovršili razred, zni¬
žal od 87 ® o na 85,6 %. Torej so
učno vzgojni uspehi padli za
2,1 %. Po mnenju zavoda padec
ni zaskrbljujoč, ker je samo pre¬
hoden. Šole so namreč pokazale v
letošnjem letu v pedagoškem po¬
gledu večji ali manjši napredek.

Vse podružnične šole pa so gle¬
de na uspehe dosegle občinsko
povprečje. V splošnem so uspehi
na nižji stopnji boljši in sicer:
uspehi do 4 razreda so celo za

15,2 % boljši kot v petih do osmih
razredih. Ta razlika je dokaj ob¬
čutna. Na razredni stopnji sta
najbolj problematična slovenski
jezik in matematika, na predmet¬
ni stponji pa še tuj jezik. Naj¬
bolj pa se znižajo uspehi v šestih
razredih. V zvezi s tem proble¬
mom je bilo v diskusiji sproženo
naslednje vprašanje: kaj je vzrok
za razliko v uspehu na nižji In
višji stopnji. Ali je v nižji stop¬
nji premalo zahtevan program ali
prenizek kriterij v ocenjevanju,
ali) pa je v višji stopnji prezahte¬
ven program ali preveč zaostren
kriterij. Po mnenju članov sveta
so te razlike med prvo in drugo
stopnjo preveč izrazite. Zato so
bili člani sveta mnenja, da je tre¬
ba to vprašanje proučiti. Problem
pa je tudi tuj jezik, kjer se dose¬
gajo zelo slabi) uspehi. Diskutanti
so poudarjali, da bi morali naj¬
večji del programa obdelati v šoli
— manj doma. Kajti učenci se
pri učenju tujega jezika počutijo
velikokrat nemočni, saj jim v
največ primerih doma nima kdo
pomagati.

Milan Strle

Izvoljeni sveti zavarovancev
skupnosti socialnega zavarovanja

ni potekla v letošnjem letu: Ime¬
na novih članov sveta so:

1. Kovačič Janez, Cerknica,
cesta 4. maja 22

2. Šubic Valentin, Cerknica,
cesta 4. maja 44

3. Kralj Štefan, Cerknica,
Gerbičeva 32

4. Cimermančič Jože, Cerknica,
Kamna gorica 36

5. Prevec Anton, Lož, p. Stari
trg pri Ložu

6. Udovič Anica, Rakek,

Heroja Iztoka 6

7. Svet Boris, Cerknica,
cesta 4. maja 22

8. Kranjc Milka, Cerknica,
cesta 4. maja 74

9. Mlinar Karlo, Cerknica,
Tabor 41

10. Opeka Marija, Cerknica,
cesta 4. maja — nova pošta

11. Mazi Franc, Rakek,
Partizanska 26

12. Turk Jože, Dane 12, p. Stari
trg pri Ložu

13. Kraševec Jože, Pudob 11,
p. Stari trg pri Ložu

Do 1. 1968 pa ostane v svetu še:

14. Kebe Anton, Cerknica,
cesta 4. maja 22

15. Avsec Jože, Kovinoplastika,
Lož

16. Mlakar Franc, Gaber,

Stari trg pri Ložu

17. Modic Milena, Gozdni obrat
Snežnik

18. Bonač Marjanca, Begunje 44
pri Cerknici

19. Anzeljc Drago, Nova vas 30

20. Kovačič Andrej, Cerknica,
Gerbičeva 33

21. dr. Boris Kravanja, Cerknica

Ko to pišem, je že znano, da bo

imel novoizvoljeni svet svojo prvo
sejo 27. oktobra 1966. leta. Na tej
bodo člani morali izvoliti pred¬
sednika sveta, izvoliti še enega
predstavnika kot člana Skupščine
komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja delavcev Ljubljana
(drugemu poteče mandat čez dve
leti) in že izreči svoje mnenje o
nekaterih problemih financiranja
sklada zdravstvenega zavarova¬
nja, prispevni stopnji, odstoplje¬
nemu delu prispevka in o spre¬
membah pravilnika o pravicah
zavarovancev za izkoriščanje
sklada zdravstvenega zavarovanja.
Mnenje tega sveta in vseh drugih
svetov ljubljanske regije naj bi
bilo odločilno pri urejanju in
spremembah raznih odnosov v or¬
ganizaciji socialnega zavarovanja.
Na ta način bi — vsaj do neke
mere — uveljavljali načela samo¬
uprave zavarovancev tudi v de¬
janski praksi.

dr. Boris Kravanja

V prvih desetih dneh pretekle¬
ga meseca so bili v H volilnih
enotah naše občine izvoljeni novi
člani sveta zavarovancev skupno¬
sti socialnega zavarovanja delav¬
cev za občino Cerknica. Kakor
smo obljubili v zadnji številki
Notranjskega glasu, danes objav¬
ljamo novoizvoljene člane in ime¬
na onih, ki jim mandatna doba še

Krvodajalci so proslavljali

Občinski odbor Rdečega križa
v Cerknici je v okviru proslav,
ki jih v naši občini prirejamo v
čast občinskega praznika, v ne¬
deljo 16. oktobra 1966 pripravil
počastitev tistih občanov-krvo-
dajalcev, ki so v okviru krvoda¬
jalskih akcij Rdečega križa že
petkrat ali desetkrat darovali
svojo kri za potrebe svojega to¬
variša in skupnosti. Proslavo v
Cerknici smo organizirali pod
pokroviteljstvom lesno-industrij-
skega kombinata Brest, medtem
ko je proslavo v Loški dolini
sprejel pod svoje okrilje kolek¬
tiv Kovinoplastike iz Loža. Ko¬
lektivi teh dveh industrijskih gi¬
gantov naše občine sta tudi v
spomladanski krvodajalski akci¬
ji, ki je bila v zadnjih letih naj¬
boljša in v letošnjem letu med
najboljšimi v Sloveniji, prevzela
levji delež pri tako organizira¬
nem dobrem uspehu akcije. Pri
tem moramo še mimogrede po¬
praviti tistega dopisnika iz naših
krajev, ki je v Ljubljanskem
dnevniku 21. oktobra 1966 na¬
pačno objavil podatek, da smo
spomladi zbrali 755 litrov krvi
in presegli plan za 248 litrov.
Pravilno bi se moralo glasiti:
755 krvodajalcev je spomladi
zbralo 248 litrov krvi, kar je
prav tako precej preko plana za
leto 1966.

Tako v Cerknici, kakor tudi
v Starem trgu sta v kulturnem
delu proslave sodelovali osnov¬
ni šoli iz Starega trga, odnosno
Cerknice, kjer so program še
prav posebno poživili učenci
glasbene šole iz Rakeka. Zato
gre tako enim kakor drugim po¬
sebna zahvala. V Cerknici je 13
krvodajalcev prejelo za deset¬
kratno oddajo krvi zlato značko,
srebrno mačko (krvodajalci jo
prejmejo za petkratno oddajo
krvi) pa je prejelo 54 krvodajal¬
cev. V Starem trgu je prejelo
zlato značko prav tako 13, srebr¬

no pa 31 krvodajalcev. Občinski
odbor Rdečega križa pa je s po¬
sebnim pismenim priznanjem
odlikoval tri družine — družino
Zlata in Franci Ribič iz Cerknice
ter družini Žnidaršič Frančiška
in Andrej iz Kozarišč in Obreza
Slavka in Anton iz Iga vasi, kjer
sta tako mož kakor žena prejela
zlato, odnosno srebrno odlikova¬
nje. Lep dokaz vzajemnosti za¬
koncev pri krvodajalskih akci¬
jah, ki je vsekakor vreden po¬
sebnega priznanja.

Po uradnem delu proslave smo
tako v Starem trgu kakor v
Cerknici s skromno zakusko
uspeli s prav prisrčnim vzduš¬
jem zaključiti letošnjo proslavo
krvodajalcev v Cerknici.

Ker so mnogi krvodajalci iz¬
razili pripravljenost, da v letoš¬
njem letu še enkrat darujejo

kri, znano pa nam je, da bi se
take dodatne krvodajalske akci¬
je udeležili tudi drugi krvodajal¬
ci, sporočamo, da bomo v me¬
secu novembru po dogovoru z
Zavodom za transfuzijo v Ljub¬
ljani organizirali tako akcijo.
Posamezniki se lahko mimogre¬
de prijavljajo na občinskem od¬
boru RK v Cerknici ali pri kra¬
jevnih organizacijah Rdečega
križa, prav tako pa se člani de¬
lovnih kolektivov lahko prijav¬
ljajo preko svojih poverjenikov
RK v podjetjih. Take prijave
bomo zaključili z 20. novembrom
in potem pismeno obvestili vse
prijavljene o vsem potrebnem.
Občinski odbor Rdečega križa se
že vnaprej zahvaljuje vsem, ki
bodo v tej dodatni akciji sode¬
lovali!

dr. Boris Kravanja

Od 22. V. 1966 vozijo potniški elektromotorni vlaki poljske izdelave.
V štiriindvajsetih urah gre skozi postajo Rakek (na sliki) 22 potniških
vlakov v obe smeri in 10 brzih ter 50 tovornih vlakov

Stolpec naših
rojakov iz tujine

Ob koncu meseca, ko pregledu¬
jemo pisma naših rojakov iz tuji¬
ne, smo zelo zadovoljni. Imamo
občutek, da je vedno več ljudi v
tujini, ki na začetku vsakega me¬
seca nestrpno čakajo na naš list.
Odslej bomo, dragi rojaki, neka¬
tera vaša pisma, želje in pozdrave
objavljali v vaši rubriki.

Tokrat bomo najprej objavili
pismo Mary Žnidaršič iz Barber-
tona, Ohio 44203, USA, ki nam je
napisala naslednje prijazne vr¬
stice:

»Sporočam vam, da sem prejela
vaš list Glas Notranjske, katerega
sem bila zelo vesela, ker opisuje
moj rojstni kraj Cerknico. Cerk¬
nico sem zapustila že leta 1909, ko
sem bila stara 16 let. Od takrat mi
ni bilo dano, da bi prišla lahko  še
enkrat pogledat našo lepo Cerkni¬
co, Slivnico in druge gorice, ki jo
obdajajo. Saj veste, otroci, bole¬
zen, sedaj pa starost in onemog¬
lost. Verjemite mi, s kakšnim ve¬
seljem sem prebrala vaš Ust, saj
se spominjam še vseh stezic, po
katerih sem hodila v otroških le¬
tih. Kakor čitam v listu, zelo lepo
napredujete. Nove velike stavbe
krase našo Cerknico. Tukaj pri¬
lagam dolar za naročnino in pri¬
srčno pozdravljam urednika, od¬
bor in vse Cerkljane.«

mary Žnidaršič

Anton Tavželj iz 1098 East 66th
Street Cleveland 3, Ohio, nam je
poslal naslednje pismo:

»Cenjeni tovariši! Priloženo
vam pošiljam 3 dolarje za naroč¬
nino na Glas Notranjske. List se
mi jako dopade, vendar se mi zdi,
da preveč pačite naš lep slovenski
jezik s tujkami. Ko pridem drugo
leto na obisk, se bom oglasil tudi
pri vas in boste dobili od mene
vsi ukor. Tovariško vas pozdrav¬
ljam vse, posebno pa mojega ne¬
čaka Danila Mlinarja in Toneta
Gornika.« ANTON TAVZELJ

Anica Cuderman, rojena Molan
iz Glenroga, Melbourne, Avstra¬
lija nam je tudi napisala nekaj
vrstic:

»Spoštovani urednik! Ko sem
slučajno dobila v roke Glas No¬
tranjske, sem sklenila postati na¬
ročnica, ker se kot nekdanja Ra-
kovčanka še vedno zanimam za
vse novice iz tamkajšnjega življe¬
nja. Čeprav si z nekaterimi Ra-
kovčani dopisujem, upam, da mi
bo list lahko nudil še več in kdaj
pa kdaj kako sliko Rakeka, kar
me bo še posebno veselilo. Prila¬
gam tudi en naš dolar za Glas
Notranjske in prosim, če bi mi
poslali tudi prejšnje številke, ako
jih imate še v zalogi. Pošiljam
pozdrave vsem poznanim, posebno
pa Tebi in odboru mnogo uspeha
pri urejanju lista.«

Anica Cuderman, rojena Molan
z možem Mirkom in sinčkoma
Mirkom in Viljemom.

Naslednje pismo je od Matevža
Bombača 6505 Concort Detroit,
USA: »Cenjeni! Sporočam vam,
da sem dobil vaš list, za katerega
se vam lepo zahvaljujem. S poseb¬
nim zanimanjem ga prebiram,
ker sem od tam doma. Vse lepo
pozdravim, še posebno pa Slavka
Tomiča .« MATEVŽ BOMBAČ

Oglaša se tudi John Braniselj,
44, Main st. Kirkland Lake Ont.,
Canada:  »Cenjeno uredništvo

Glasu Notranjske! Dobil sem vaš
list iz Notranjske. Ko smo ravno
v zatonu poletnih časov in se nam
bliža zima, bom zelo rad prebiral
vaše glasilo. Lepo prosim, da mi
redno pošiljate Glas Notranjske
in če se da, z lepim podlistkom.
S spoštovanjem!«

JOHN BRANISELJ

V prihodnjih številkah bomo
objavili še druga pisma in vse
prispevke, ki nam jih boste po¬
slali iz vašega življenja. Skušali
bomo upoštevati vaše predloge
pri urejanju lista tako, da boste
čimbolj zadovoljni z njim in boste
brali dovolj novic iz domačih kra¬
jev.

Obenem bi vas prosil, da sku¬
šate poravnati naročnino za letoš¬
nje leto na naš naslov, ki je na¬
veden na zadnji strani glasila.

gt. 8 — 1. novembra 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3 •

Priprave na volitve

Med pomembne mejnike obdobja boja za čim doslednejše uve¬
ljavljanje samoupravljanja sodita prav gotovo tudi zadnja kongresa
SZDL Slovenije in Jugoslavije. Na teh kongresih je že prišla do iz¬
raza želja delovnih ljudi, da se govori o problemih odkrito in jasno,
da se čim dosledneje uveljavi načelo socialistične demokracije. Bri¬
onski plenum je to energično potrdil in s tem odpravil nekatera za¬
starela in načelom samoupravljanja tuja gledanja in hotenja.

VI. kongres SZDL Jugoslavije
je sprejel nov statut Socialistične
zveze. Njegovo uveljavljanje po¬
meni uveljavljanje organizacije
in uveljavljanje samoupravljanja.
Premalo je prostora, da bi lahko
v nekaj vrsticah globlje analizi¬
rali vsebinski pomen posameznih
določil. Ustavili se bomo samo pri
nekaterih novih organizacijskih
načelih, katerih namen je doseči
čim doslednejše izvajanje nalog
organizacije.

SZDL je organizirana po teri¬
torialnem principu. Podlaga za
organiziranje SZDL Jugoslavije je
organizacija v občini, ki jo se¬
stavljajo krajevne organizacije.

Najvišji organ Socialistične zve¬
ze je konferenca. Konferenca voli
svoje izvršilne organe in pomož¬
na telesa, člane konference So¬
cialistične zveze v občini voli
članstvo neposredno na krajevnih
konferencah. Konference Sociali¬
stične zveze se sestajajo po potre¬
bi, obvezno pa morajo sum ! rati
svoje delo enkrat na leto.

Nov statut naše organizacije
predvideva, da mora imeti občin¬
ska konferenca svoja pravila, v
katerih naj se obdela vprašanje
članstva, oblike dela organizacije
v občini, število članov konferen¬
ce in pristojnosti izvršilnih orga¬
nov konference, oblike dela kra¬
jevnih organizacij, določa odnose
z ostalimi organizacijami in dru¬
go.

V obdobju do konca leta, ko je
treba izvoliti nova vodstva orga^
nizacij Socialistične zveze, se bo
treba povsod intenzivno pogovo¬
riti, kako se naj organizacija loti
uresničevanja svojih nalog; ob¬
čani naj na teh zborih z odkrito
besedo spregovorijo o težavah in
napakah, obenem pa naj v vsa
vodstva Socialistične zveze izvo¬
lijo take ljudi, ki so že s svojim
dosedanjim delom prispevali k
utrjevanju organizacije in samo¬
upravljanja. Vzporedno s tem se
bo moral vršiti izbor možnih kan¬
didatov za odbornike občinske
skupščine, kjer naj organizacije

Volilna komisija pri Občinskem
odboru SZDL je imela pretekli
teden prvo sejo, na kateri je ob¬
ravnavala priprave za skupščin¬
ske volitve, ki bodo spomladi leta
1967. V občinskem zboru poteče
mandat 27 odbornikom v volilnih
enotah: Cerknica I. Janezu Mele-
tu. Dolenja vas Janezu Urbasu,
Rakek I. Francu Kavčiču, Bezu-
ljak Alojzu Šviglju, Gornje Otave
Antonu Zalarju, Cajnarje Jožetu
Kovačiču, Velike Bloke Janezu
Skrabcu, Nova vas Dragu Anzelj¬
cu, Martinjak Jožetu Rožancu,
Grahovo Matiji Sega, Stari trg Jo¬
žetu Avsecu, Vrhnika Antonu Ha-
cetu, Iga vas Veri Antončič, Pod-
cerkev Ivanu Škrbcu, Babno polje
Antonu Veselu.

V zboru delovnih skupnosti po¬
teče mandat 26 odbornikom v vo¬
lilnih enotah: Brest Iverka nado¬
mestne (Berto ing. Vovk), Brest
Cerknica TP I.. (Andrej Hrbljan),
Jelka Rakek (Janez Ocepek), Brest
Martinjak (Milka Strle), Kovino¬
plastika Lož (Franc Poje), Kovino¬
plastika Lož (Zvonimir Nele), Gra¬
dišče Cerknica (Danimir Mazi),
Gaber Stari trg (Jože Kovač),
Kmetijska zadruga Cerknica obrat
Unec (ing. Božo Rajčevič), Kme¬
tijska zadruga Cerknica obr^t Be¬
gunje (Janez Markovčič), Kmetij¬
ska zadruga Cerknica obrat Stari
trg (Franc Mlakar), Osnovna šola
Rakek (Majda Arko), organizacij¬
sko politična skupina (Franc Tav-
želj). Uprava občinske skupščine
(Dušan Arko).

Volilna komisija je že pripravi¬
la in poslala nekaterim organiza¬
cijam papdsnice za evidentiranje
možnih kandidatov za odbornike
občinske skupščine. Sistem evi¬
dentiranja bo tak, kakršen je bil
pri prejšnjih volitvah, da lahko
predlaga kandidata vsaka organi¬
zacija, samoupravni organi ali po¬
sameznik. Lahko rečemo, da je pri
zadnjih volitvah bilo demokratič¬
no kadrovanje.

Komisija je tudi obravnavala
kriterije, ki jih je potrebno upo¬
rabiti v sedanjem obdobju in opu¬
stiti tiste, ki so že preživeli in ni¬
so v skaldu z našim sistemom,
kot so kriteriji iz časov investicij¬
ske hajke — da je treba voliti
tiste, ki bodo znali odločati, ki
bodo znali dobiti sredstva ...

Imeli pa smo tudi drugo skraj¬
nost, željo kandidirati tistega, ki
največ obljublja in ki pristaja na
vse težnje ljudi, čeprav jih ni mo¬
goče uresničiti...

Sodobne kriterije za kadrovanje

S seje občinskega komiteja ZKS, ki je bila posvečena družbeno- političnemu izobraževanju občanov

Osnutek izobraževanja za proizvajalce - upravljavce

Konference SZDL v občini

Socialistične zveze praktično do¬
kažejo načelo socialistične demo¬
kracije, da bodo volitve dejanski
dogovor samoupravljavcev pri iz¬
boru svojih zastopnikov, ki bodo
v skupščini kreirali politiko ob¬
čine.

Prihodnje delo po organizaci¬

jah Socialistične zveze bo moralo
biti glede na naloge zelo inten¬
zivno, da se bodo lahko uspešno
zaključile vse naloge v zvezi z
volitvami novih vodstev organi¬
zacije in volitvami v predstavniške
organe.

Franc Hvala

Skrb za bodoči kader

smo že gradili pri zadnjih volit¬
vah, vendar nismo uspeli teh kri¬
terijev do kraja in vsepovsod uve¬
ljaviti. Kandidirajmo tiste, ki so
sposobni reševati družbene pro¬
bleme, ki so politično zreli, resni
in marljivi ter še spoznajo na do¬
ločeno družbeno področje, na ka¬
terem bodo skušali uveljaviti sa¬
moupravne pravice delovnih lju¬
di. To so tisti kadri, ki imajo v
svoji stroki določeno znanje, vpo¬
gled in sposobnost. V bodoče bo¬
mo morali kadrovati, zaradi druž¬
beno političnih nalog in zaradi
programa, take odbornike, ki bo¬
do največ prispevali k razyoju ob¬
čine kot celote.

V naslednjih dneh bo imela vo¬
lilna komisija drugo sejo, na ka¬
teri bo sprejela program dela in
določila posamezne grupe, ki bodo
delale na raznih področjih.

L. S.

Motiv na našem posnetku vzbuja vtis, kot da smo nekje v Slavoniji. Toda, če pogledamo posnetek z več¬
jo pozornostjo, lahko spoznamo prijetno vasico Žerovnico v naši občini

Foto: Andrej Ulaga

V tovarni BREST Cerknica de¬
luje drugi letnik srednje tehniške
šole lesne stroke. Kaj pa prvi let¬
nik — bi utegnil kdo vprašati.
Odgovor je preprost. Ni bilo vpisa.
Zakaj ne? Zopet preprost odgovor.
Prepozno smo seznanjali učence
na naših notranjskih šolah o po¬
gojih in možnostih vpisa. Junij
mesec je za usmerjanje prepozen,
ker se mladina do tega časa že
odloči v poklice, bodisi za nadalj¬
nji študij in srednja tehniška šola
na Brestu je tako ostala brez pr¬
vega letnika. Prav, na izkušnjah
se učimo. Da nam ne bi tudi letos
mladina ušla, bi bilo prav, da bi
vse gospodarske organizacije tudi
na tem polju pravočasno načrto¬
vale potrebe po novih kadrih in
te potrebe tudi objavljale v Glasu
Notranjske. Tako bi naša mladina,
ki dokončuje obvezno šolanje,
imela dovolj časa za trezen pre¬
mislek in odločitev. In še nekaj
bi dosegli s tem. Mladina bi po
dokončani obvezni šoli ostajala
doma in se vključevala v naše
notranjske delovne organizacije.

Sedanji očitek, da nam mladina
beži drugam, bi postal neaktualen.

Mirko Šuligoj

Milavec Lado

Iz NOB

Tolpa lačnih psov
v okovanih čevljih  —
krdelo krvolokov ...

Sled s krvjo poškropljena
sled bosih nog
v snegu ...

Zgubila se je tam
na robu hoste  —
samo sled...

Krvi se ne zgubi  — nikoli
kri, ki je sveta  —
kri borcev . ■.

Pot s krvjo oblita
pelje visoko  — do zmage
pot svobode.

Nič več kar tako na pamet

Kako naj poteka politično eko¬
nomsko izobraževanje za uprav¬
ljavce v bodoče, je blio glavno
vprašanje, o katerem so razprav¬
ljali člani komiteja. V zadnjih ne¬
kaj letih je bila na območju ob¬
čine dokaj razvejana dejavnost
družbeno političnega in ekonom¬
skega izobraževanja občanov. Naj¬
bolj sistematična oblika družbeno
političnega izobraževanja je bila
politična šola. Dosedanji oddelki
politične šole, razen lanskega, so
bili predvsem namenjeni sistema¬
tičnemu izobraževanju članov ZK.
Politična šola je dosegla velik

uspeh, saj je šlo preko nje nekaj
sto občanov, ki so pridobili osnov¬
no politično in ekonomsko izobraz¬
bo. Veliko teh ljudi je, ki so ak¬
tivni družbeno politični delavci in
aktivni člani samoupravnih orga¬
nov. Slabost, ki bi jo lahko pripi¬
sovali takemu izobraževanju, pa
je v tem, da je taka oblika zaje¬
mala premajhno število občanov
— zlasti neposrednih proizvajal¬
cev in v tem, da je bil program
preveč preobremenjen z načelno
tematiko, historicizmom in klasič¬
nim marksizmom.

Ker je- celotna družbena težnja
prehod na demokracijo in krepi¬
tev delavskega upravljanja, so po¬
trebni tudi v izobraževanju samo¬
upravljavcev določeni kvalitativ¬
ni premiki.

Predvsem gre za to, da zajame
družbeno politično izobraževanje
čim širši krog občanov proizvajal¬
cev in upravljavcev. Celotni si¬
stem družbeno političnega izobra¬
ževanja naj temelji na posredo¬
vanju konkretnih znanj, ki bodo
delovnim ljudem neposredno na¬
potilo za konkretno (akcijo) delo¬
vanje določenih problemov v or¬
ganih upravljanja.

Celotni sistem vseh izobraževal¬
nih oblik naj bo šola za uprav¬
ljavce, seštevek vseh sistematičnih
in občasnih informativnih oblik
izobraževanja, ne glede na čas
trajanja. Sola za upravljavce so
vsi tečaji, seminarji, razprave,
predavanja, tribune, ki imajo
družbeno ekonomski izobraževal¬
ni značaj.

Vse oblike družbeno ekonom¬
skega izobraževanja naj zajamejo
čim več ljudi. Težiti je za tem,
da bo imel možnost za posamezno
obliko izobraževanja sleherni pro-
izvajalec-upravljavec. Kajti le s
splošno družbeno ekonomsko raz¬
gledanostjo čim širšega kroga de¬
lovnih ljudi bomo dosegli kvali¬
tetnejšo stopnjo delavskega samo¬
upravljanja. mlan strle

(Nadaljevanje s 1. strani)
boljše izkoriščanje proizvodnih
zmogljivosti. Da bi to trditev do¬
kazali, je skupina sodelavcev pri
občinskem sindikalnem svetu iz¬
delala natančno analizo o izkori¬
ščanju proizvodnih zmogljivosti v
občini. Približni izračuni pa nam
kažejo, da so proizvodne zmoglji¬
vosti izkoriščene v prvi izmeni
69 %> v  drugi izmeni 26,5 °/o, v
tretji izmeni 3,5 % in v četrti iz¬
meni le 1 %. To pa je precej pod
republiškim povprečjem in prav
nič ne kaže na dobro luč gospo¬
darjenja. Tu moram povedati, da
imajo zlasti slabše izkoriščene
proizvodne zmogljivosti v Gabru
v Starem trgu (46 do 50 %), v
Jelki na Rakeku (45 %) in Centru
obrti v Cerknici (33 %). Medtem
ko imata Brest, Kovinoplastika in
še nekatere druge delovne orga¬
nizacije boljše izkoriščene proiz¬
vodne zmogljivosti.

Druga zelo pomembna naloga
občinskih sindikatov pa je ne¬
dvoumno samoupravljanje v de¬
lovnih organizacijah. Da bom še
bolj konkreten, v delovnih orga¬
nizacijah še vse premalo spoštu¬
jejo samoupravne interne akte.
Hočem reči, da nekateri vodilni
uslužbenci delajo mimo tega, kar

je zapisano v statutih ali drugih
pravilnikih posameznih delovnih
organizacij. Zategadelj bo naloga
sindikata v prihodnje še toliko
bolj pomembna v tem, da bo šči¬
til odvijanje medsebojnih odno¬
sov, kot to določajo samoupravni
akti.

Naslednja naloga sindikatov pa
je oddih in rekreacija delovnih
ljudi.

V naših podjetjih se je število
ljudi, ki hodijo na letni oddih v
zadnjih štirih, petih letih potro¬
jilo. Vendar, če pa pogledamo
srednjeročne družbene načrte de¬
lovnih organizacij, potem v njih
ne zasledimo nobenih postavk gle¬
de dnevne in tedenske rekreacije.
Zavoljo tega pa si na občinskih
sindikatih toliko bolj prizadeva¬
mo, da bi izpeljali tudi tedensko
in dnevno rekreacijo. Inštitutu za
turizem smo že dali izdelati po¬
sebno študijo o tem, kaj vse de¬
lovni človek potrebuje za oddih
in rekreacijo. Studijo naj bi finan¬
sirale, veljala bo okoli 650 000 sta¬
rih dinarjev, delovne organizacije.
To pa zaradi tega, da ne bo oble¬
žala v predalih, marveč da jo bo¬
do tudi s pridom uporabljale«
MILAN ŽIVKOVIC

Trezno in preudarno

Približujemo se obletnici važnega sestanka na Rakeku. Lani
v tem času smo se zbrali zastopniki vseh gospodarskih in druž¬
benih organizacij Rakeka — zaradi vprašanja KAKO POMA¬
GATI MLADINI PRI AKTIVNEM VKLJUČEVANJU V DRUŽ¬
BENO ŽIVLJENJE. Pobudo zanj je dal občinski odbor SZDL
Cerknica. Vsi zaskrbljeni za mladi rod, smo ugotovili, da mla¬
dina Rakeka ne dela in da ji bo potrebno pomagati. Pogovarjali
smo se o metodah in oblikah dela, ki naj bi dvignile in spod¬
budile mladino. Po sklepu prvega posveta, smo se sestali še
drugič. Poleg ugotovitve, da naj mladina najprej sama pokaži,
da je vredna naše skrbi in pozornosti, smo zašli v magični krog
prostora, kjer naj bi sc mladina zbirala. V tem krogu se vrtimo
še danes. Mladina, srečna in svobodna, pa je izven tega kroga,
kar ji resnično zavidamo. g_

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

Št 8 — 1. novembra 1966

Urbanistični program Cerkniške občine
je v osnutku že pripravljen

V programiranih 30 letih bo v cerkniški občini 18.000 prebivalcev, od katerih bi bilo lahko 8.000
zaposlenih na področju turistične dejavnosti.

Nedavno je urbanistični zavod
in projektivni atelje iz Ljubljane
dokončno izdelal osnutek urbani¬
stičnega programa za cerkniško
občino. Program je zelo natančno
izdelan s temeljitimi obravnava¬
mi prostora, prebivalstva, proiz¬
vodnje, oskrbe in nadalje progno¬
zo za razvoj občine v nadaljnih
tridesetih letih.

V delu, ki obravnava razvoj po¬
selitve našega področja, je ugo¬
tovljeno, da sta cerkniško in loško
polje že zgodaj obljudena. Na hri¬
bu Ulaka na Starem trgu so ohra¬
njeni sledovi večjega naselja iz
zgodnje rimske dobe. Prazgodo¬
vinske izkopanine segajo tja v
Podcerkev in Nadlesk. Loška do¬
lina pa je bila v starem veku kri¬
žišče pomembnih poti. Kasneje se
je ob Loškem gradu, o katerem
obstojajo zapiski iz leta 1237 raz¬
vilo strateško mestece Lož.

Staro naselitveno območje je
tudi Cerknica, kjer je na široki
terasi Slivnice ohranjeno gradišče
iz ilirske dobe. Ob slovenski nase¬
litvi je moralo biti tu že dosti na¬
seljencev, vendar se je Cerknica
razvila v trg razmeroma pozno.

Naselja Rakek in Unec sta se
razvila kasneje in to predvsem v
dobi prometne konjukture, ker so
tu vodile poti skozi Cerknico na
Postojno. Z zgraditvijo železnice
je zelo pridobil na pomenu Rakek.

Zanimive ugotovitve daje giba¬
nje števila prebivalstva, ki kaže
v zadnjih 30 letih stalno upadanje.
Tako je občina štela še leta 1931
16 879 oseb, v letu 1964 pa le 13 982
oseb. Vendar je v zadnjem času
čutiti manjše število izselitev iz
območja občine in celo rahlo po¬
večanje števila priselitev, kar je
vpliv ugodnejših gospodarskih
razmer.

Pri pregledu starosti občanov
se kaže pomanjkanje oseb v sta¬
rosti do 20 let in da močan delež
oseb nad 55 let, med tem ko je
delež oseb od 20 do 55 let, to je
ljudi sposobnih za delo, skoraj
enak republiškemu povprečju.

Kot v razmerju Slovenije, tako
je tudi v naši občini znatno po-
rastlo število gospodinjstev, kate¬
rih je bilo 1963. leta 3765, sedaj
pa jih je skoraj 4500, hkrati s tem
pa se je zmanjšalo število članov
vezanih na eno gospodinjstvo. V
obeh vodilnih naseljih, to je v
Loški dolini ima več kot dve tre¬
tjini vseh za gospodinjstev svoj
edini vir dohodkov izven kmetij¬
ske dejavnosti.

V delu urbanističnega programa
je osnovna ugotovitev ta, da je

narodni dohodek na prebivalca v
zadnjih letih močno naraščal, saj
je bil leta 1960 191 000 tisoč dinar¬
jev, vendar je kljub temu še pod
'slovenskim povprečjem, ki je zna¬
šalo v tem letu 343 000 dinarjev,
kar kaže na slabo gospodarsko
razvitost cerkniške občine.

Dosedanji razvoj turistične de¬
javnosti je v občini šele v prvih
začetkih, saj je v gostinstvu zapo¬
slenih le 90 oseb in ima gospodinj¬
stvo komaj 50 ležišč in 2117 go¬
stinskih sedežev. Tej panogi je
bilo doslej posvečeno premalo po¬
zornosti, čeprav so v občini odlič¬
ni prirodni pogoji ter vrsta arhe¬
oloških, umetnostnih in drugih
spomenikov preteklosti. Zavedati
se bo treba, da bo z večjimi vla¬
ganji na tem področju turizem
lahko nudil prebivalstvu izredni
dodatni vir dohodkov, če ne nekje
celo osnovni dohodek.

Urbanistični program, ki pred¬
videva razvoj občine za nadaljnjih
30 let, ugotavlja, da bo konec tega
obdobja lahko živelo na našem
področju 18 tisoč oseb, ker se bo
v tem času odprlo v gospodarstvu
potrebno število delovnih mest.

Z uresničitvijo programa stalne
ojezeritve Cerkniškega jezera, se
bo struktura in število delovnih
mest v naseljih ob jezeru bistveno
spremenila; samo ob naseljih
okoli jezera se predvideva 8000
turističnih ležišč, kar tudi pomeni
okoli 8000 zaposlenih v turizmu,
gostinstvu in drugih službah, ki
so v zvezi s turizmom.

Urbanistični program daje naj¬
več poudarka trem večjim nase¬
ljem in to Cerknici, Staremu trgu
z Ložem in Rakeku. Na nedavnem
posvetovanju o zazidalnem načrtu
Cerknice so predstavniki kraja že
dali nekatere pripombe.

Danimir Mazi

Cerkniško jezero privablja. Kako lepo bi se peljali s čolnom, toda kaj
ko je zaklenjen. Nič hudega. Fantje so si pomagali kar s kamnom...

Foto: Bošt

Letos slabše kot lani

Letošnji rezultati lesnoindu¬
strijskega kombinata Brest Cerk¬
nica niso nič kaj preveč razvese¬
ljivi. Kljub temu, da ugotavljamo
po prvih devetih mesecih letošnje¬
ga leta nasproti lanskemu ena¬
kemu obdobju porast proizvodnje
na zaposlenega za 6 0  / 0t  da je ce¬
lotni dohodek na zaposlenega po¬
rasel za 10 %, absolutno pa celo
za 32 0  o in da se izvršujejo vsi
družbeni plani podjetja, lahko
ugotovimo, da je končni efekt
merjen v neto produktu na zapo¬
slenega manjši za 2 % od lanske¬
ga enakega obdobja.

Kje izvirajo vzroki za relativno
neugodno gospodarjenje? Osnov¬
ni vzrok je treba poiskati v spre¬
menjenih pogojih gospodarjenja
po reformi, ki so postavili lesno
industrijo v slabši položaj naspro¬
ti predreformnemu obdobju. Za¬
radi porasta cen surovinam in
osnovnemu ter pomožnemu mate¬
rialu po reformi, so se znatno
dvignile cene izdelkov po direkt¬
nih stroških v poprečju za 20 do
25 %, medtem ko so se prodajne
cene gotovim izdelkom dvignile

od 10 do 12 %. Neugodno pove¬
čanje cen reprodukcijskih mate¬
rialov in surovin bi bilo še ob-
čutnejše, če ga ne bi omililo
nagrajevanje zaposlenih po pri¬
hrankih na direktnih in splošnih
stroških.

Drugi važen moment pri skanju
vzrokov slabših finančnih rezul¬
tatov je v večji preorientaciji
proizvodnega programa pohištva
zlasti v tovarni pohištva Marti¬
njak. Uvajanje novih proizvodov
in malo serijska proizvodnja sta
prav gotovo momenta, ki sta prav
tako odločilno vplivala na dose¬
žene rezultate.

Tretji zelo pomemben element
zlasti v doseženih rezultatih po¬

hištvene proizvodnje je investi¬
cijski faktor. Nova proizvodnja,
novi postopki in že obstoječa grla
nujno zahtevajo tudi nova inve¬
sticijska vlaganja. Podjetje, ki
investira iz lastnih sredstev, se
jasno srečuje na tem področju
tako z dinarskimi predvsem pa z
deviznimi problemi. V postopku
je nabava več strojne opreme, ki
se bo pozitivno odrazila na eko¬
nomskih rezultatih v letu 1967.

In kako so se v skladu z dose¬
ženimi rezultati gibali neto oseb¬
ni dohodki zaposlenih? Poprečni
neto osebni dohodki na zaposle¬
nega so znašali po prvih devetih
mesecih letošnjega leta 69.300 S.
din ali 32% več kot v enakem

obdobju lanskega leta ali 28 %
več kot v celem letu 1965. Porast
neto osebnih dohodkov je šel v
skladu s produktivnostjo (6 % po¬
večanje fizičnega obsega proiz¬
vodnje) zmanjšanjem proračun¬
skega prispevka po reformi za
10 % in izplačano poslovno uspeš¬
nostjo doseženo v letu 1965 (pri¬
hranek na direktnih in splošnih
stroških).

Pri povečanju osebnih dohod¬
kov v letu 1966 je treba omeniti,
da znašajo osebni dohodki lesno
industrijske panoge v republi¬
škem poprečju za prvih sedem
mesecev letošnjega leta 64.000 S.
dinarjev.

D. M.

Posojila upokojencem - borcem razdeljena

Znano je, da je Republiška
skupščina socialnega zavarovanja
na seji dne 20. junija letos spre¬
jela sklep o uporabi sredstev skla¬
da Republiške skupnosti socialne¬
ga zavarovanja za reševanje sta¬
novanjskih potreb upokojencev in
invalidov. Po tem sklepu lahko
dobijo posojilo iz sklada domovi
upokojencev, družbeno - politične
skupnosti ali njene organizacije

za gospodarjenje s stanovanjskimi
hišami za graditev novih stano¬
vanj za upokojence in invalide ali
za adaptacije in dozidave, s kate¬
rimi se pridobe stanovanjski pro¬
stori za upokojence in invalide.
Po tem sklepu lahko dobijo poso-

Pogovor z Jožetom Medenom

Dobro založena mesnica

Pred mesnico, ki jo je adaptira¬
la KZ v Cerknici in so jo odprli
1. maja, je čakalo lepo število
cerkniških gospodinj, da pridejo
na vrsto. Počakal sem, da so bile
vse postrežene in povprašal Jožeta
Medena, poslovodjo in prodajal¬
ca, da mi pove, kako napreduje
psismet, od kje dobivajo meso in
kako poslujejo. Povedal je:

»Meso  dobivamo iz naše cen-
taatoe klavnice na Uncu. Posluje-
mo vsak dan od 7 .do 11. ur® In
od J®, do 1®, razen sobote, ko
fre  naš delovni da* od 6. do 11. ali
12.. Srn od M. do 1®. ure, Belamo
4sWJ5i <sfc> nedeSjafo od ®. do J®, ute
in tak® (smaogoSiamffl, da latoko vsak
jvfefe na ■vrst®..-«

raiiste pmaktS&s® Mkoli
.tros®®?« sem  vjarašaL

»■Tsittsšaa® jjs jpač naše deSo. Saj
uss® žsoadii ijto® in js®-

■riKakšn® nmm  knste ff©dn® na

»Na zalogi imamo vse vrste me¬
sa. Prodajamo ga po kategorijah,
to je po željah potrošnika. Brez
kosti dražje, s kostmi ceneje. Po¬
leg svežega mesa imamo tudi su¬
homesnate izdelke, perutnino,
mesne izdelke, sir, dnevno sveža
jajčka in druge podobne proizvo¬
de, po katerih cerkniške gospodi¬
nje rade segajo.«

~KaterI artikli gredo najbolj v
prodajo?«

Takoj ml je odgovoril.

"Brez dobre juhe ni kosila. Te¬
ga pravila se drže tudi cerkniške
gospodinje, zato je največje po¬
vpraševanje po kosteh od stegna,
zato nam pogostokrat zmanjka ko¬
sti z mozgom. Čedalje večje je
povpraševanje tudi po telečjem
mesu, Z dobavo tega Imamo teža¬
ve, ker je naše področje v reji
Met bolj slabo, pa še najboljša
Mleta gredo v piteliiča,«

"Kako ste zadovoljni s  potroš-
ffliki, ali so imeli kakšne pri¬
tožbe?«

"V času mojega poslovanja ni¬
sem imel s potrošniki nobenih ne¬
všečnosti, upam pa, da tudi oni
ne z mano. Sicer se zgodi, da
imam včasih deset do dvajset ki¬
logramov slanine in se vedno naj¬
de stranka, ki hoče odkupiti vso
količino. V takem primeru navad¬
no oddam vsakemu nekaj in so vsi
zadovoljni«

»Ali ste imeli kakšen dogodek,
odkar poslujete v novi mesnici,
katerega ne boste zlahka poza¬
bili?«

»O, ja. Pred kratkim pride za¬
jeten Italijan in zahteva 200 kilo¬
gramov mesa brez kosti in sala.
Meso sem sicer imel, toda brez
sala ni Mio, odstranjevati pa ga
nisem hotel, saj ne morem doma¬
čim ljudem ponuditi tisto, kar za
drugega ni,«

Prišla je nova stranka, kot obi¬
čajno je tudi ta želela: »Pol kilo¬
grama prosim, pa fejst kost mora
biti zraven,«

BoŠt

Andrej Kovačič, predsednik po¬
družnice društva upokojencev v
Cerknici

jilo tudi upokojenci sami za adap¬
tacije svojih neprimernih stano¬
vanj, graditev ali nakup stano¬
vanj za svoje potrebe. Upokojen¬
cem, ki sami gradijo, se lahko
odobri kredit v višini do enega
milijona starih dinarjev, ob lastni
udeležbi 30 % predračunske vred¬
nosti gradnje za dobo vračanja do
10 let in z 2 odstotno obrestno

mero. Olajšave imajo upokojenci-
borci NOV, ki lahko dobijo kredit
v isti višini, vendar za dobo 20 let
in 1 odstotno obrestno mero.

Da bi bili naši bralci o teh po¬
sojilih bolj informirani, smo za¬
prosili predsednika podružnice
društva upokojencev v Cerknici
tovariša Andreja Kovačiča, naj
nam pove, kako oni rešujejo za¬
devo okoli posojil za svoje člane.
Takole je povedal:

»Ko smo od strani Republiške
skupščine za socialno zavarovanje
dobili obvestilo, da so našemu
društvu upokojencev odobrena
sredstva v višini 18 979 200 starih
dinarjev za posojila upokojencem,
smo takoj formirali komisijo, ki
je imela nalogo, da pregleda proš¬
nje in predlaga, koliko posojila
naj bi posamezniki dobili. Naše
društvo je sprejelo 30 prošenj za
kredite. Komisija je odobrila po¬
sojila v višini od 400.000 do enega
milijona S dinarjev štiriindvajse¬
tim prosilcem. Med predlaganimi
je največ borcev-upokojencev, ki
so imeli prednost pri dodelitvi sta¬
novanj.« -

"Ali vaše društvo dela tudi kaj
v zvezi z rekreacijo vaših čla¬
nov?«

"Vsako leto smo pošiljali tudi
do 15 naših članov na oddih. Le¬
tos, ker je s finančnimi sredstvi
težje,' jih je šlo na okrevanje zelo
malo. Mislim, da bo naslednje
leto Še slabše.

Pred kratkim smo za naše člane
organizirali večji izlet po Gorenj¬
ski in Štajerski. Izleta se je ude¬
ležilo 81 članov. Vsako leto našim
članom preskrbimo po zmernih
cenah ozimnico in kurivo ter nu¬
dimo drugo pomoč, ki je posamez¬
nikom potrebna.«

BOST

g t  8 — 1. novembra 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Drobne novice

Pa pravijo, da se mladina ne zanima za kmetijstvo! Pričujoči
posnetek to najbolj zanika. Ema Hiti iz Grahovega pri Rakeku
je našemu sodelavcu zaupala, da se bo verjetno vpisala na eno
izmed kmetijskih šol. Med letošnjimi poletnimi dnevi pa je rada
sedla na motorno kosilnico in pomagala staršem pri delu. Se¬
veda pa je delo s strojem na kmetiji tudi za mlada dekleta bolj
privlačno , ,

Foto: Andrej Ulaga

DOM »PARTIZANA POD

NOVO UPRAVO

Podjetje »Kino« v Cerknici je
prevzelo pod svojo upravo dom
Partizana, v katerem so bile tudi
do sedaj kino-predstave. V času
šolskih počitnic so imeli spored
vsak četrtek, soboto, nedeljo in
ponedeljek. V zimski sezoni pa
bodo predstave v četrtek, soboto
in po dve v nedeljo in ob držav¬
nih praznikih. Po izvršeni manjši
reorganizaciji kadra, finančno kar
dobro stojijo. Odgovorni v podje¬
tju zagotavljajo, da bodo občani
v bodoče bolj zadovoljni z njiho¬
vimi uslugami.

»RIBE, RIBE!«

se sliši klic vsak četrtek po va¬
seh od Unca do Starega trga. Do¬
bavo tega važnega artikla naše
prehrane je prevzel Emil Škrlj iz
Izole. Na našem področju proda
ob vsakem obisku -tudi do 650 -kilo¬
gramov sardel, osličev in skuš. Po¬
vedal je, da bo poleg poslovalnice,
ki jo ima Bavdek v Cerknici, or¬
ganiziral še eno v Starem trgu.
Kot pove, se je za to prodajo od¬
ločil zato, ker na našem področju
ni podjetja, ki bi skrbelo, da so
potrošniki preskrbljeni s svežimi
ribami.

Pri Zavorlevih v Begunjah

imajo tele s konjskim kopitom

važnost rodovnika plemenskih ži¬
vali in še zlasti plemenjakov. Lah¬
ko bi se namreč dogodilo, da čez
leta takšni primeri ne bi pomenili
nobene posebnosti, ampak samo
še škodo, če jih ne bi vnaprej pre¬
prečevali, kar ni težko!«

Doktor Ben je torej jasno pove¬
dal, kaj naj bi storili Zavrlovi, pa
tudi drugi živinorejci v cerkniški
občini, če bodo pri hiši dočakali
podobno posebnost.

Na slikah: Zavrlov Tonček s
»svojo« teličko. Na manjši sliki
(v levem kotu spodaj) pa je jasno
vidno konjsko kopito in odebelje¬
no koleno desne prednje noge te¬
ličke, ki bi jo tako rad s seboj
odpeljal mesar.

Tekst in foto: M. Govekar

V Begunjah št. 18, kjer živijo
Kocjančičevi — po domače Zavr¬
lovi — te dni ne zmanjka obisko¬
valcev in radovednežev. Pri tej
hiši namreč imajo šest tednov
staro teličko, ki se po prednji des¬
ni nogi močno razlikuje od svojih
vrstnic. Namesto parklja ji je zra¬
slo pravo, pravcato konjsko kopi¬
to, pa tudi koleno je odebeljeno,
prav takšno, kakršnega imajo ko¬
nji. Telička je sicer normalno raz¬
vita in za svojo starost neobičajno
močna. Zavrlov Tonček jo je ko¬
maj udržal, da smo teličko sploh
lahko fotografirali, ker je zavoljo
radovednežev tudi močno zbe¬
gana.

Zavrlova mama nam je pove¬
dala, da bodo teličko obdržali in
redili naprej, čeprav jih domači
mesar vztrajno nagovarja, da bi
mu jo prodali za zakol.

Zavrlove, kakor tudi sosede, pa
seveda zanima tudi to, zakaj se
je zgodil tako nevsakdanji primer.
Za mnenje smo vprašali doktorja

Bena z Veterinarskega znanstve¬
nega zavoda Slovenije, ki ga naši
občani dobro poznajo, saj je nji¬
hov rojak — doma iz Grahovega,
njegov oče pa je tudi bil veteri¬
nar. Povedal nam je tole:

»Verjetno gre za dednostno na¬
pako, kajti primeri, kot ga ome¬
njate, niso pogosti. Najbolje bi
bilo, če bi prizadeti kmetovalci v
takih primerih natančno preverili
rodovnik plemenskih živali, še
zlasti pa plemenjakov, oziroma te
primere prijavljali veterinarju, ki
bi to potem sam storil. Večina
vseh dednih napak namreč pome¬
ni recidiv, se pravi posledico tega,
da se med seboj parijo živali, ki
so v ožjem sorodstvu. V sedanjem
času, ko se je zavoljo praktičnih
in ekonomskih vzrokov uveljavilo
umetno osemenjevanje govedi, ni
izključeno, da se lahko taki pri¬
meri močno razširijo, če isti ple¬
menjak predolgo plemeni na
istem področju. Zdaj najbrž ra¬
zumete, zakaj sem prej poudaril

V Žerovnici napajajo živino kar v vaškem potoku. Na sliki je kmet
Anton Lučar, ki ima v hlevu pet glav živine

Foto: Andrej Ulaga

Novice brez naslova

Trgovsko in gostinsko podjetje
Škocjan  je končalo z adaptacijo
kuhinje v Delikatesi Cerknica.

V kuhinji bodo pripravljali eno¬
lončnico in ostala jedila po želji
gostov. To je še ena koristna pri¬
dobitev v našem središču, posebno
zato, ker uprava podjetja zagotav¬
lja širšo izbiro, solidno postrežbo
in kar je posebno važno, zmerne
cene. Ravno tako bodo ponovno
postavili v lokal juke-box, saj ga
ljubitelji glasbe že dalj časa po¬
grešajo.

Stanovalci bloka nad blagovnico
se že dalj časa pritožujejo, da
jim spretni ljubitelj tujih stvari
zmika razne kose perila, ki ga go¬
spodinje sušijo na terasi. Baje ima

najraje žensko perilo. Zmikavta
že dlje časa zasledujejo, vendar
zaman, saj na teraso lahko pride
vsak obiskovalec, ker vhodna vra¬
ta niso zaklenjena.

V zadnji številki našega lista  na
3. strani je pisalo: »LIK Brest« je
vselil svoje delavce že v drugi 16-
stanovanjski blok v Cerknici itd.«

Pisec članka je pošteno mislil,
zato mu ni zameriti, če se je zmo¬
til. Dejstvo je, da še danes, ko gre
ta novica v tisk, blok čaka odre¬
šitve v obliki kabla za priključi¬
tev električnega toka, ki ga baje
elektro podjetje ne more dobaviti.
Vselitve v tretji blok do konca
letošnjega leta, če bodo podobni
zastoji, torej ni pričakovati.

Zadnji piknik v letošnji sezoni so imeli »Brestovi« gasilci s svo¬
jimi družinami na gmajncah blizu Brezja

Na cesti Rakek—Planina je
pred mostom na Planinskem polju
tabla, ki opozarja, da morajo pot¬
niki zapustiti avtobus, da ta pra¬
zen preide čez (nevarni) most. Do
nesreče tega ne bodo jemali res¬
no...

Ali ste že videli, da ima en pi¬
ščanec dva vratova in eno nogo?
To se menda res lahko vidi samo
v gostilni »Pod Grmado « v Plani¬
ni, seveda pečenega.

V hotelu v Rakovem Škocjanu
prinese natakar dvakrat pijačo,
zaračuna pa jo samo enkrat, ker
so ga gostje »pogruntali «, da pre¬
več »špara«.

Blok pri Kartonažni tovarni na
Rakeku ima na vrhu strehe luk¬
njo, in ta se že nekaj mesecev za¬
stonj kaže v vsej svoji veličini
»odgovornim«.

Da ne boste mislili, da je samo
vreme muhasto. Kaj bi šele dejali
o rakovški razsvetljavi, ki gori ali
pa ne!

LADO MILAVEC

'Ali bo v bodoče še tako, da ne
bo posluha za to potrebno vejo
kulturne dejavnosti v naši ko¬
muni?

Če hočete »Pri Rogeljnu« na
Uncu balinati, 'morate piti tudi
vino, na kar vas opozori ženski
glas.

V Starem trgu so se dobro obložili...

(Ob zboru borcev Notranjskega odreda)

PEŠ-POT V CERKNICI BO SE

LETOS GOTOVA!

Krajevna skupnost v Cerknici
je prevzela organizacijo in finan¬
ciranje dograditve peš-poti do os¬
novne šole.

Začetna dela je opravila med¬
narodna brigada po zaslugi orga¬
nizacije Rdečega križa.

ALI BO V BODOČE BOLJŠE?

Nekdanji člani že večkrat usta¬
novljenega in umrlega moškega
pevskega zbora v Cerknici se po¬
novno trudijo, da bi zbor zopet
oživel.

Glavna težava, ki jih je do se¬
daj ovirala, je pomanjkanje sred¬
stev.

Zdaj ne bo več preglavic

V drugi polovici meseca ok¬
tobra je DU Cerknica priredila
seminar o spremembah in do¬
polnitvah TZDR. Seminarja se
je udeležilo 17 predstavnikov
delovnih organizacij. Večji del
so bili sekretarji in kadroviki
iz gosp. organizacij. Nekaj ude¬
ležencev je bilo iz drugih za¬
vodov, predvsem iz osnovnih
šol. Na seminarju je predaval
tov. Janko Brunet iz rep. sin¬
dikalnega sveta Slovenije. Tov.

Brunet je zelo konkretno od¬
govarjal na vsa zastavljena
vprašanja v živahni razpravi.
Udeleženci so s seminarja odšli
z razčiščenimi pojmi iz proble¬
matike, ki jim dela velikokrat
preglavice. Predstavniki posa¬
meznih delovnih organizacij so
bili mnenja, da je taka kratka
instruktažna oblika izobraževa¬
nja zelo koristna in da si želijo
v bodoče vsaj enkrat na mesec
podoben seminar. SM

Domače

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St 8 — 1. novembra 1066

Polhanje v Martinskih gozdovih

BILO JE PRVE DNI OKTO¬
BRA, KO JE BUJNO TRSTISCE
ZAČELO PRERAŠČATI ZADNJE
OSTANKE CERKNIŠKEGA JE¬
ZERA. LE SE OCl NAJBOLJ
STRASTNIH RIBIČEV IN LOV¬
CEV SO BILE UPRTE VANJ,
KAJTI KO ŽEJNA ŽRELA PO¬
ŽIRALNIKOV GOLTAJO ZAD¬
NJE MLAKE TEGA SVETOVNO
ZNANEGA KRAŠKEGA POSEB¬
NEŽA, OSTANE JEZERO, KI GA
NI, TIHO IN PUSTO. NA CESTI,
KI VEŽE ŽIVLJENJE OTOČA¬
NOV S SVETOM, ZAPOJE BIC
FURMANOV, KI SPRAVLJAJO
ZELENO ZLATO JAVORNIKOV
V DOLINO, TU IN TAM PA
LAHKO SREDI JEZERA SLlSlŠ
ZAČUDEN GLAS MOTORIZIRA¬
NEGA TURISTA, KI VPRAŠU¬
JE: «MI LAHKO POVESTE, KJE
JE JEZERO?« SONČNA JESEN¬
SKA SOBOTA JE OBETALA
MNOGO, KAJTI OBROBNA CE¬
STA JAVORNIKOV JE POSTA¬
LA ŽIVAHNA. ZAČELA SE JE
SEZONA POLHANJA.

Sodobno polhanje je zahtevno.

To bi mi Kržiščarjev Lojz z Oto¬
ka. ki je bil določen za vodja de¬

set ali dvanajst-članske ekipa p ; -
sane druščine mladih amaterskih
polharjev, takoj pritrdil. Med nji¬
mi so bili kar štirje novinarji:
Polde in Janez iz Radia, ter Bog¬
dan in Vlado od Dela. Kot da bi
šlo za tiskovno konferenco.

»Za take polharje«, je menil
Lojz, »je treba najti posebne pol-
šine, ki morajo biti čim bliže go¬
stilne ali pa vsaj glavne ceste in
skladovnice drv«. Kot dolgoletne¬
mu logarju in izkušenemu lo/cu
in polharju mu to nalogo ni bilo
težko izpolniti. Lojz, ki prehodi
ondotne gozdove po dolgem in
počez najde polšine (prebivališča
polhov v zemlji) pozimi, ko mali
zaspanci napišejo svojo smrtno
obsodbo s toplenjem snega, ki ga
povzročajo z dihanjem. Tudi po
50 in več polhov prebiva v eni
sami polšinL

KO SOVA POJE

Pravijo, da tisto noč, ko sova
poje. ko dežuje ali pa polhajo pri¬
padniki nežnega spola, hudič ne
prižene polhov past. Prebrisani
Otočan se je na to dobro pr'pra¬
vil in za vsak slučaj že prejšnjo
noč ujel nekaj polhov.

Skupaj z Lojzom in Jožetom
sem se že takoj po južini odpe¬
ljal v rebri martinskih gozdov.
Treba je bilo nastaviti pasti pred
polšinami, obesiti skrinjice na bu¬
kova drevesa pod katerimi je le¬
žal ogrizen žir. nanesti drv. pri¬
praviti palice za pečenje ražnji¬
čev in še in še. Jože. ki je tudi
prišel iz Ljubljane, se je hitro iz¬
dal kakšen polhar je: »Poglejte,
tukaj je tudi polšina — stric
Lojz!« »Nak, jazbecov pa nocoj
ne bomo lovili«, se je izpod sta¬

rega lovskega klobuka ozrl Lojz
in se odzibal k drugi polšini.

Ko smo končali z delom se je
začelo že večeriti. »Dolgo jih ni,«
je bil nestrpen Jože. Lojz je od¬
maknil steklenico od ust in ne¬
koliko ctootavljaje rekel: »Sedaj
morajo kmalu priti, kajti France,
ki bo pripeljal novinarje dobro
ve, da se podnevi nabirajo drva,
ponoči pa polhi« Lojz je imel
prav. Spodaj na cesti je bil že živ¬
žav. Zasopihanim novinarjem smo
ponudili steklenico vina in se
opravičevali, ker smo nehote po¬
zabili kozarce v dolini. »Saj ni¬
smo žejni,« so se branili, čeprav
jim je bilo iz oči moč razbrati,
da imajo žejo v grlu.

POLHARSKA NOC
SE JE ZAČELA

Zublji plamena so siknili v ve¬
jevje. Polharska noč se je začela.
Novinarji so pričeli oblegati Loj-
za. Vprašanja so deževala: Kje
živi polh? Kako nastavite pasti?
Koliko polhov se bo nocoj ujelo?
Kako se polha vzame iz pasti? ...
Očitno je bilo, da je vino sicer
malobesednemu Lojzu že odve¬
zalo jezik, kajti- magnetofonski
trak se je v rokah Poldeta in Ja¬
neza vrtel neutrudno. Konkurenč¬
ni Bogdan je dobro vlekel na uho.
saj njegova beležnica je bila kma¬
lu popisana in tudi Vlado ni držal
praznih rok. S fotoaparatom je

bliskal z vseh strani. »Sedaj se
je moralo pa že kaj ujeti,« je pre¬
kinil tiskovno konferenco Lojz, ki
ga besede bolj zdelajo kot sekira,
porinil z burkljo nekaj suhljadi
v ogenj in začel. »Ko boste je¬
mali polha iz pasti, se nikar ne
bojte, da vam bi ušel, kajti če ga
ne boste slučajno dobro' prijeli,
bo bolje držal on vas.« Novinarji
so sledili sicer resnim Lojzovlm
besedam, domačini pa so se mu¬
zali, ker so z Lojzom že nekaj
jeseni zapored lovili polšje repe
in so njegovo hudomušnost dobro
poznali. Dine je prvi našel polha
v pasti, na prst pa je prvi ujel
polha Jože. ki je še naslednji dan
zatrjeval, da polhi niso mlečno-
zobneži. Bil je res imeniten pol¬
har, saj končno tak polhar niti

pasti ne rabi. Obetala se nam je
dobra polharska bira. Lojz je to
čutil, zato nas je poslal k polši-
nam. Sam sem odšepal skupaj s
tremi polharji h kakšni 50 metrov
od ognja oddaljeni polšnji. V pa¬
sti je bil zajeten star polh, ki je
tehtal nekaj nad četrt kilograma.
Past smrti je prestopil vračajoč
se z nočne pojedine, luč življenja
pa mu je upihnil Dine. Posedli
smo okrog polšine in čakali novo
žrtev. Čez kakšnih pet m-nut je
v rahlem šelestenju listja napo¬
vedal s svojim značilnim drmau
prihod mlajši ostrozobec. Železje
je počilo in nasmeh je preletel
lovce trofej z dobrim kožuščkom
in odličnim mesom.

»KO SMO SE VRNILI
K OGNJU...«

Ko smo se vrnili k ognju je bilo
v nahrbtniku že 12 polhov. Polh
je pijanec in zelo važno je, da
namažeš polšje skrinjice z oljem
ali žganjem. 'Še hujše je če polh
voha človeka, zato je nujno na¬
mazati tudi žive »skrinjice«, če ho¬
čemo razkužiti ozračje. Ta nalo¬
ga je stalna in jo ni zanemarjati.
Mi jo nismo, zlasti ne po okusni
večerji, ki je bila sestavljena iz
koruznih strdkov, pečenega krom¬
pirja, slanine in odličnih ražnji¬
čev, ki jih je pripravila osrednja
kuharska osebnost — Tone.

Doli v Otoku so se začeli po¬
stavljati na noge prvi vaški pe¬
telini in se oglašati v prebujajoče
se nedeljsko jutro. Vesela drušči¬
na se je vrnilla z nepozabne no-
vinarsko-polharske noči. Ob pr-
veVn svitu novega jutra smo imeli
na mizi zvrhano skledo koruznih
žgancev in poln pekač pečenin
polhov.

Danilo Mlinar

Iz lovske
torbe

Lovska družina Begunje pri
Cerknici gradi na Brenicah veliko
prežo za roparice. Preža, visoka
čez 11 metrov, bo stala nekaj nad
180 000 starih dinarjev.

Pri preži bodo naredili še mr-
hovišče za medvede.

Cerkniškim lovcem se je v enem
od zadnjih pogonov zgodila nemi¬
la nezgoda. Eden izmed lovcev
namreč ni dobro meril in obstre¬
ljena košuta jo je popihala. Vse
bi bilo v redu, če ne bi omagala
ravno na terenu postojnske dru¬
žine in so jo njeni člani, kot je
razumljivo, tudi pospravili. Kako
se je prepir med enimi in dru¬
gimi končal, nismo zvedeli.

Enemu cerkniških lovcev bi se
v eni izmed zadnjih prež kmalu
zgodila nesreča. Tako dobro je
oponašal rukanje jelena, da bi ta
kmalu skočil na njega, da se ni
zadnji trenutek odmaknil.

Kje je imel ta čas puško, mi ni
hotel povedati. Baje mu je  » uta-
jila«. BOST

Po zadnjem lovskem pogonu sta morala sprevodnika avtobusa SAP
pošteno poprijeti, da sta spravila na streho avtobusa kar dva uple¬
njena jelena

V pokoju mu

je dolgčas...

Pred kratkim je zapustil delov¬
ni kolektiv tovarne pohištva v
Cerknici Franc Grosek in v 68.
letu starosti odšel v zasluženi po¬
koj. Z njim je Brest izgubil vest¬
nega vratarja in najstarejšega
člana kolektiva.

Dobil sem ga doma, ko je rav¬
no pripeljal s svojo življenjsko
družico odrezke za kurjavo. Je'
prava štajerska korenina in nihče
mu ne bi prisodil, da bo kmalu
na svojem hrbtu nosil že sedmi
križ. Bil je takoj pripravljen na
razgovor. Povedal je, da se je ro¬
dil v Celju kot otrok delavske
družine. Po končani osnovni in
meščanski šoli se je izučil za peka.
Po končanem uku je odšel kot
mnogi v tistem času na obvezni
»frent«.

Pot ga je zanesla v sosedno Av¬
strijo. Zaposlil se je v železarni.
Po dvoletnem trudapolnem delu
se je vrnil v domovino in se za¬
poslil pri takratnem pekovskem
mojstru Ambrožiču na Bledu.

Nemirna kri mu ni dala, da bi
dolgo ostal na enem mestu, zato
je pogosto menjal službe po vsej
Jugoslaviji, dokler ga niso leta
1941 ujeli italijanski okupatorji in
odgnali v taborišče.

V Parmi je ostal v internaciji
do leta 1943, ko so ga kot mnoge
druge zopet prevzeli Nemci in ga
odgnali na prisilno delo. Muk in
trpljenja so ga rešili ameriški
osvoboditelji in mu omogočili, da
se je vrnil v domovino. Zaposlil
se je v Ljubljani, kasneje pa v
železarni Jesenice.

Kot sam pove, se je njegovo
vandranje končalo leta 1953, ko se

je poročil, zaposlil pri »Brestu« in
začel mirno življenje s svojo ženo
v Dolenjem jezeru.

Ko sem ga vprašal, kakšnega
konjička ima in kaj si želi sedaj,
ko je redno doma, mi je odgo¬
voril:

»Želim si veliko zdravja, dolgo
življenje in lepo pokojnino. Če pa
mislite, da je to konjiček, lahko
novem, da rad zbiram umetniške
fotografije. Za Brestom pa, po
pravici povedano, žalujem. Vse
bolj mi je dolgčas doma. Upam,
da se bom sčasoma že navadil.«

Poslovila sva se. »In še kaj se
oglasi,« mi je naročil.

BOST

V Cerknici imamo pevski zbor

Pred kratkim je začel ponovno
delovati moški pevski zbor iz
Cerknice pod vodstvom dirigenta
Mirka Rebolja, direktorja glasbe¬
ne šole »Frana Gerbiča«. Sedaj
šteje moški pevski zbor 16 članov,
izmed katerih je izvoljen 7 članski
upravni in nadzorni odbor. Pred¬
sednik upravnega odbora je Janez
Sparemblek, tajnik Franc Dolni¬
čar, blagajnik Ivan Lovše. Zbor
je že imel prvi nastop — na praz¬
nik občine.

Potrebno je zagotoviti minimal¬
na sredstva za nabavo not, plačilo
dirigenta in ostale stroške, ki bodo
nastali za nemoteno delovanje
zbora. V zbor naj se prijavijo vsi,
ki imajo veselje do petja..

Prosimo vse, da nam pomagajo,
predvsem pa organe samouprav¬
ljanja in sindikalne podružnice,
da omogočijo pevcem udeležbo na
pevskih vajah.

L. S.

gt 8 — 1 . novembra 19136

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

Razgovor s trenerjem cerkniških atletov Francem Popkom

Glavno: močna volja

»Zadovoljen bom, če bodo mladi postali ljudje, kot si jih želi
družba!«

Poživela delovanja počitniške zveze

Ker je takorekoč kar čez noč
postala v Cerknici atletika sko¬
raj enako popularna kot ko-

Franc Popek se je v metu di¬
ska uvrstil na 3. mesto

• Iz oddaljenejšega kraja kli¬
čejo zdravnika, ker se je opekel
otrok. Polil se je z vrelo vodo. Ko
so otroka pripeljali v ordinacijo,
je bilo ugotovljeno, da se je otrok
resnično hudo opekel. Zdravniku
pa se je zdelo čudno, da površina
opeklin nima pričakovane barve.
Pogledal je natančneje in z grozo
ugotovil, da je otrok po opečenih
delih namazan — z medom!
Podobno se je zgodilo pred letom
ni, samo da je bil otrok takrat
namazan s koruznim zdrobom in
je bil ves rumen. V obeh primerih
so pri zdravljenju seveda nastale
komplikacije, ki so občutno po¬
daljšale zdravljenje otrok.

Torej: pri opeklinah kakršne¬
koli vrste pustimo opečeni del pri
miru, zavijemo ga s sterilno ali
vsaj čisto rjuho, odnosno plenico
in pokličemo zdravnika! Nikakor
pa ne mažimo opečenih delov z
raznimi »-domačimi mažami-«!

9 Nedavno so pripeljali v ordi¬
nacijo zdravnika 7-letnega otroka,
ki je bil nezavesten. Vzrok? Doma
je stikal po predalih in mizah, ne-
kjer »odkril« steklenico prave sli¬
vovke in jo popil precejšnjo koli¬
čino. Bil je pijan do nezavesti.
Potrebno je bilo naporno delo
kompletne zdravniške ekipe več
ur, da smo lahko s sigurnostjo re¬
kli, da otrokovo srce ne bo odpo¬
vedalo ... Med tem časom je ne¬
kajkrat zanihal na robu življe¬
nja...  Če strokovna pomoč ne bi
bila takojšnja, bi verjetno ostali
samo še žalujoči starši ...

Torej: starši, domači, ne puščaj¬
te alkohola po mizah in v neza-

9  V okviru občinskega prazni¬
ka so pri Brestu, dne 13. oktobra
obdarili s knjigami iz revolucije
NOV 120 članov Zveze borcev.
Sprejem je bil v prostorih DUR.

Pozdravni govor je imel pred¬
sednik samoupravnih organov. Po
končanem govoru in izročenih
.simboličnih nagradah je sledila
zakuska.

Ta vsakoletna prireditev je po¬
stala v »Brestu« že tradicija. Po¬
vabljeni so bili tisti borci, ki ima¬
jo priznano delovno dobo iz NOV
in so v večini pri podjetju od za¬
četka njegovega razvoja.

• Da bi delavci lažje prišli do
cenene ozimnice, so začeli pri Bre-

šarka ali pa nogomet in pa ker
prav mladi Cerkničani kot at¬
leti dosegajo dobre rezultate v
republiškem merilu, sem za¬
prosil njihovega neumornega
in požrtvovalnega trenerja,
istočasno pa tudi tekmovalca
in državnega reprezentanta v
metu kopja, Franca Popka za
kratek razgovor. Pa pustimo
naj sam govori:

»Zanimanje med tukajšnjo
mladino je precejšnje, saj se
vsak dan zbere na igrišču pri
novi šoli kar lepo število fan¬
tov in deklet, ki pridno treni¬
rajo. Vendar cilj mojega dela
z njimi ni ustvariti šampione
— rekorderje. .Upam pa, da bo¬
do nekateri izmed naslednjih:
Šajn, Ferfila, Petrovčič, Ru¬
dolf, Hiti, Škrlj, Čušin, Kvater¬
nik, Cimpermanova, Trampu-
ževa, Lesarjeva in Jermanova
v bližnji prihodnosti nastopali
tudi kot naši reprezentanti, se¬
veda če bodo znali in imeli do¬
volj volje, da bi vzdržali ne
samo nekajmesečni, ampak
večletni vsakdanji trening.

Najbolj pa bom zadovoljen,
če bi ti naši mladi športniki
postali že sedaj ljudje, kakrš¬
ne si želi naša družba.«

Janez Telič

klenjenih omarah, posebno pa ne,
če imate doma otroke v starosti,
ko je njihova radovednost nena¬
sitna!

9  Mladini od 15. do 20. leta v
pouk: ni še dolgo tega, ko so pri¬
peljali v ordinacijo zdravnika 18-
letnega fanta iz Dolenje vasi, ki je
v kratkem času spil — kakor so
povedali drugi, iz objestnosti —
najmanj 8 kozarčkov pelinkovca.
Bil je popolnoma pijan. Za vse
mlade objestneže bi bilo prav po¬
učno, opazovati bolečine tega fan¬
ta v postopku treznenja... sigu¬
ren sem, da bi si vsak desetkrat
premislil, predno bi poskusil kaj
podobnega.

dr. Boris Kravanja

Osnovna šola
za odrasle

V Cerknici je pričela s poukom
osnovna šola II. stopnje za odras¬
le. V oddelek je vpisanih 20 slu¬
šateljev. Največ .vpisanih sluša¬
teljev je iz obratov lesn. ind. kom¬
binata Brest. Šola bo trajala do
začetka junija prihodnjega leta.
V šoli predavajo predvsem pre¬
davatelji iz osnovne šole Cerknica.
Upamo, da bo osnovna šola za od¬
rasle prispevek k splošnemu iz¬
obraževanju zaposlenih.

SM

stu z organizacijo nabave že v
zgodnji jeseni. Nabavili so 17 ton
krompirja po 67 S. din za kilo¬
gram, 29 ton jabolk po 150 S. din
za kilogram, 50 ton fižola po 280
S. din za kilogram, 2 toni čebule
po 115 S. din. za kilogram in 5 ton
kostanja po 120 S. din za kilogram.

9  Na področju rekreaoije je bi¬
la letošnja sezona pri »Brestu« res
plodna. Organizirali so 19 večjih
izletov in ekskurzij v razne zna¬
menite kraje po Sloveniji. Delav¬
ci čutijo čedalje večjo potrebo za
tovrstno rekreacijo, posebno ob
prostih sobotah, saj se je izletov
udeležilo kar 865 delavcev.

Bošt

Vse večje potrebe po delovanju
Počitniške zveze tudi na področju
cerkniške občine so privedle čla¬
ne Izvršnega odbora te organiza¬
cije, da so začeli pospešeno in hi¬
treje delovati.

Na enem izmed sestankov Iz¬
vršnega odbora Počitniške zveze
so se člani dogovorili, da bodo
poslali odprto pismo vsem samo¬
upravnim organom v- delovnih
organizacijah, članom Občinske
skupščine, kakor tudi vsem
družbeno političnim organizaci¬
jam na področju naše občine. O
odprtem pismu, katerega so takoj
tudi poslali ter v njem prikazali
namen obstoja kakor tudi dose¬
danjo delo te Organizacije, so že
razpravljali v nekaterih gospo¬
darskih organizacijah, kakor tudi
že v sami Občinski skupščini, ka¬
tere člani so soglasno odobrili vso
potaoč pri nadaljnjem delovanju
organizacije Počitniške zveze. Po¬
leg samega Izvršnega odbora P2,
ki naj bi bil nekak koordinator
dela obstoječih počitniških dru¬
žin, pa se bodo 1  morale tudi same
družine počitničarjev v delovnih
organizacijah bolje angažirati in
bolje poprijeti za delo.

Počitniška zveza je specializi¬
rana organizacija Zveze mladine,
in je prav zaradi svoje specialne
naloge: mladini nuditi možnost
za rekreacijo zanjo tudi najbolj
privlačna. Počitniška zveza Jugo-
kateri nudijo članom Počitniške
zveze zelo ugodne pogoje za od¬
dih.

NK »Induplati« Jarše:
NK Rakek 2:1 (2:0)

Jarše, 16. 10. 1966. — Rakovški
nogometaši so odšli v Jarše z ve¬
liko mero pesimizma, kajti NK
»Induplati« je trenutno vodeče
moštvo v tem tekmovanju in so
že boljše ekipe odnesle iz Jarš
polno mrežo golov.

Toda strah je bil pretiran in
kmalu bi se vrnili domov z eno
točko, kar bi bilo tudi najbolj pra¬
vično. Gostje so bili boljši v dru¬
gem polčasu, ko je bila njihova
obramba takorekoč neprehodna,
napad pa je deloval bolj organi¬
zirano.

V moštvu Rakeka sta najbolj
ugajala borbeni Korošec in Ralje-
vič, ki se razvija v dobrega bra¬
nilca.

Častni zadetek za Rakek je do¬
segel Modic.

Mladinci:

NK  » Induplati « : NK Rakek 4 :  5
Peter Kovšca

Ilf

Če turista zanese pot v Cerknico,
se prav gotovo ustavi tudi v tam¬
kajšnji turistični pisarni, kjer
dobi vse potrebne informacije.
Posreduje pa mu jih Darinka
Kočevar

Foto: Andrej Ulaga

Člani Izvršnega odbora Počit¬
niške zveze menijo, da v kolikor

bo akcija za poživitev delovanja
slavije ima v vseh večjih mestih
ali obmorskih letoviščih postav¬
ljene svoje rekreacijske centre,
te organizacije stekla, se bodo

V letošnjem letu so se prvič
kegljači Gradišča Cerknica odlo¬
čili nastopiti na Športnih igrah
gradbincev, ki so bile septembra
v Kopru in Izoli. Nastope je orga¬
nizirala in finančno podprla nji¬
hova sindikalna podružnica. Na¬
stopila je ekipa, ki jo vidimo na
posnetku po končanem tekmova¬
nju v Izoli. 10-članska ekipa, vsi
kegljači so člani te delovne skup¬
nosti, se je plasirala na 16. mesto
med 23. ekipami, kolikor jih je
nastopilo v tej disciplini. Plasma

Rakek, 9. 10. 1966. — V tej tekmi
sta se pomerila moštvo NK »Sa¬
va« iz Tacna, ki se bori za prvo
mesto v tej konkurenci in s tem
za vstop v višji razred, in doma¬
čini, ki nastopajo brez prevelikih
ambicij. Igralci obeh ekip so pri¬
kazali borbeno in dokaj zanimivo

tudi oni odločili za izgraditev po¬
dobnega rekreacijskega centra
nekje na Bloški planoti ali oa na
Križni gori. Zanimanje za tak re¬
kreacijski center je že veliko, saj
je Izvršni odbor dobival v zim¬
skem času precej ponudb, da bi
člani PZ tudi iz drugih republik
letovali v zimski sezoni v krajih,
kateri) so znani kot zibelka slo¬
venskega smučarstva.

Člani Izvršnega odbora menijo,
da, če se bodo vse zainteresirane
organizacije zavzele za intenziv¬
no pomoč počitničarjem. bo tudi
naša občina dobila center za re¬
kreacijo, ki bi bil nedvomno zel'-
dobro obiskan v vsakem letnem
času.

Jurij Šalehar

je, glede na okoliščine, pod kate¬
rimi je bilo tekmovanje, realen.
Udeleženci pa pravijo, da bo dru¬
go leto bolje. Verjeti jim je, saj
redno trenirajo vsako sredo na
Brestovem kegljišču v Cerknici.

Pravijo, da bi drugo leto kazalo,
poleg kegljačev, usposobiti še eki¬
po strelcev in morda šahistov, za
katere obstoje realne možnosti za
priprave in tekmovanja v okviru
ŠIG Slovenije.

igro. Priložnosti za spremembo re¬
zultata je bilo dovolj na obeh
straneh, vendar neodločen rezultat
popolnoma ustreza razmerju moči
na terenu. Najboljši pri NK Ra¬
kek je bil vratar Janez Obreza.

Mladinci:

Rakek : Sava 3 :9

IN MEMORIAM

Jože Debevec

V nedeljo, 16. oktobra je
množica nad 500 vaščanov, so¬
rodnikov in političnih delavcev
pospremila na zadnjo pot nek¬
danjega borca, političnega de¬
lavca in dolgoletnega predsed¬
nika občinskega sindikalnega
sveta tovariša Jožeta Debevca.

Kot sin zidarskega mojstra,
ki je padel v prvi svetovni voj¬
ni leta 1916, se je stežka pre¬
bijal v življenju. Ko je bil star
nekaj manj kot šest let, si je
moral služiti kruh kot pastir
pri premožnem kmetu v svo¬
jem rojstnem kraju Grahovem.
Ko je leta 1925 končal osnovno
šolo, se je odšel učit za čevljar¬
ja k takratnemu mojstru Fur¬
lanu v Borovnico. Po konča¬
nem uku ni dobil zaposlitve.
Vse do leta 1942 se je v potu
svojega obraza preživljal s svo¬
jim poklicem pri raznih obrt¬
nikih, nakar je odšel v parti¬
zansko edinico, ki  se je naha¬
jala na Ravni gori.

Pri izvrševanju svoje dolž¬
nosti so ga okupatorji ujeli in
zaprli v cerkniške zapore, od¬

koder so ga z ostalimi simpa¬
tizerji NOV odpeljali v koncen¬
tracijsko taborišče Gonars. Iz
taborišča se je vrnil po kapitu¬
laciji Italije leta 1943 in se ta¬
koj prijavil komandi partizan¬
skega odreda v Cerknici. Do
osvoboditve je izvrševal razne
naloge, nakar je bil premeščen
v ljubljansko okrožje kot član
industrijskega oddelka, kjer je
delal vse do leta 1946. Kot agil¬
ni politični delavec je bil eden
izmed prvih organizatorjev
zveze sindikatov v občini in
kasneje dolgoletni predsednik
občinskega sindikalnega sveta
v Cerknici.

Od ustanovitve podjetja Cen¬
tra obrti v Cerknici je vršil
dolžnost direktorja do usodne¬
ga 13. oktobra, ko se je vra¬
čajoč proti domu težko pone¬
srečil in podlegel poškodbam.

Z njim je Cerknica izgubila
agilnega dolgoletnega politič¬
nega delavca in dobrega gospo¬
darstvenika in bo kot tak ostal
v dobrem spominu.

STEFAN BOGOVČIČ

Iz zdravniške ordinacije...

Novice iz Bresta

Kegljači »Gradišča« na
športnih igrah gradbincev

Tekst in posnetek: Ivan Urbas

Kegljači »Gradišča« iz Cerknice

Rakek : Sava 2 : 2

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 8 — 1 . novembra 1966

MED MOŽMI

Prvi mož: »Moja žena je li¬
sica. Kar si želi, mi zna zvabili,
bodisi zlepa, ali zgrda.«

Drugi mož: »Ah, moja žena
je kača. Nikoli ne vem, kje m.e
bo pičila.«

Tretji mož: »Ja, prijatelja,
tudi moja ni človek.«

V VEČERNI ŠOLI

»Zdaj bomo najprej ponovili
poglavje o nastanku človeka,
da bomo videli, kaj smo se si¬
noči naučili...«

DEBUT

»Poslušaj dragica,« reče no-
voporočenec svoji ženi  — »ku¬
pil sem ti kuharsko knjigo, pa
že tri dni jeva samo juhe!«

»Veš, dragec, sem šele pri
prvem poglavju.«

SREČANJE

»Oprostite, ali niste slučajno
tovariš Novak?«

»Ampak tovariš! Seveda sem
Novak in ne vem zakaj naj bi
bil le slučajno. Imejte vendar
spoštovanje do moje matere!«

NEPRAVILNI RAZPORED

»Kako je bilo včeraj na slav¬
nostnem kosilu?«

»Če bi bila juha tako topla,
kot je bilo vino, če bi vino bilo
tako staro, kot pečenka, pečen¬
ka pa tako debela, kot glavna
kuharica, kosilo niti ne bi bilo
slabo!«

ODSTOTKI

V ameriškem Kongresu je
poročevalec pri debati o budžc-
tu dejal:

»Spomnil bi prisotne, da
ameriške žene potrošijo za le¬
potičenje dvakrat več, kot po¬
troši naša armada.«

Pripomba iz vrst poslancev:

»Toda ne pozabite, da žene
zato desetkrat več osvajajo!«

Križanka

v v

VODORAVNO: 1. poniževalno

ime za tistega, ki kuha; 6. okra¬
den, izropan; 12. ustna ali pisme¬
na predkazen; 14. dan v tednu;
15. postavljen na drugo delovno
mesto; 17. mestece ob Kotorskem
zalivu; 18. hiter; 19. starogrški
bog, zaščitnik tatov; 21. naš izde¬
lek; 22. zelišče, biljka; 23. otrok
brez staršev; 25. prva in petnajsta
črka abecede; 26. izreden, ločen od
ostalih; 27. štiriindvajseta in de¬
vetnajsta črka abecede; 29. po¬
kvarjen, spačen; 30. vojna srbo¬
hrvaško; 31. pojav na vodi; 32. iz¬
nad; 33. oblike ustnic, ki kažejo
užaljenost; 34. park; 36. prazno-
glav; 38. nraven; 40. srbsko moško
ime; 41. godba, orkester; 42. teh¬
nični -poklic.

NAVPIČNO: 1. surovina, ki jo

predelujemo v našem podjetju;
2. uporniki; 3. zatočišče potnikov;

4. prva tretjina aminokisline;

5. tvor, uljes; 6. središče vrtenja;
7. moško ime; 8. pripadajoč obo¬
du; 9. manjši vodni tok; 10. delec
materije, po katerem je dobila na¬
ša doba ime; 11. polovica narave;
13. prenesen iz misli na papir;
16. z nožem razdeljen na več ko¬
sov; 20. nihče; 23. tekočina iz stis¬
njenega sadja; 24. barva kože;
26. razkošne zgradbe; 27. maščoba
v pripravljeni jedi; 28. gora v Ju¬
lijcih (2501 m); 29. branik pred po¬
plavo; 30. otok v Egejskem morju;
31. puhast material, ki se uporab¬
lja tudi v medicini; 33. popularno
ime za Šekularca; 34. nekdo, ne¬
določen; 35. kos; vrelec, izvir;
39. predlog.

Ameriški film »Od tod do večnosti« je navdušil gledalce tudi
pri nas. Posnetek iz filma (zgoraj) objavljamo še z zapoznelo
vestjo o smrti igralca Montgomery Clifta, ki je za to vlogo
dobil Oscarja. Na spodnji sliki je posnetek iz novega jugo¬
slovanskega filma »Varovanec« v katerem igra tudi sloven¬
ska igralka, ki sicer največ snema v Italiji, Špela Rozin.

Ofa/tšieMofoc

V kinu Cerknica bodo vrteli

1. XI. Herkul osvaja Atlantido

italijan. CS barvni film

2. XI. Yojimo

japonski CS film

5. Baltiška Slava

sovjetski barvni film

6. XI. Ljubezen z neznancem

ameriški barvni film
9. XI. Tatovi banke
bolgarski film

12. XI. Pirat

japonski CS film

13. XI. Od tod do večnosti

ameriški film
16. XI. Dan Levov

italijanski film

19. XI. Škrjanček

madžarski film

20. XI. Sladka Irma

ameriški barvni film
23. XI. Ljubezen v Stockholmu
italijanski film

26. XI. Kje je Ahmed

sovjetski film

27. XI. Pomeri se draga

ameriški film

29. XI. Pravi obraz vojne

švedski film

30. XI. Slovo velikega poglavar¬

ja, Winnetou 3

Predstave so ob četrtkih in so¬
botah ob 19.30, v nedeljo pa ob
16. in 19.30. uri.

Za rešitev nagradne križanke

Prva nagrada v Dolenjo vas

Komisija, v kateri so bili
Franc Hvala, Danimir Mazi in
Joža Uršič, je 25. oktobra iz¬
žrebala tri nagrajence, ki prej¬
mejo nagrade za rešitev na¬
gradne križanke, objavljene v
7. številki Glasa Notranjske.

Prvo nagrado v znesku 30
N. Din prejme Milena Koče¬

var, Dolenja vas 11, p. Cerk¬
nica. Drugo nagrado v znesku
20 N. Din prejme Vladimira
Trampuž, Dom Anice Černeje-
ve, Ljubljana, Poljanska 22 in
tretjo nagrado 10 N. Din prej¬
me Francka Strle, Grahovo 62,
p. Grahovo pri Cerknici.

GROBA ŠALA

Znano je, da vozniki rešilnih avtomobilov opravljajo težav¬
no in humano delo. Vedno morajo biti pripravljeni, da z vozilom
priskočijo na pomoč, da bolnik ali ponesrečeni pride pravočasno
v bolnišnico.

Ljudje jih na splošno spoštujejo. So pa še taki, ki si na
račun njihove vestnosti privoščijo grobo potegavščino. V torek,
17. oktobra je namreč v poznih nočnih urah zazvonil telefon v
stanovanju voznika rešilnega avtomobila tovariša Meleta. Ne¬
znani glas je sporočil, da je potrebna hitra intervencija, ker je
neka oseba težje poškodovana. Nič hudega sluteč je naš znanec
pridrvel v hotel pri Rakovem Škocjanu, kjer naj bi baje bil
ponesrečeni. Takoj je ugotovil, da ponesrečenca ni. Klical ga je
eden izmed treh polharjev, ki so ga imeli pošteno pod kapo in
se jim ni dalo, da bi šli peš domov po dežju. Usluga jim je sicer
bila storjena, vendar bo ta šala vsakega stala pet tisočakov sta¬
rih dinarjev, zadnjo besedo pa bo še spregovoril sodnik za pre¬
krške. Vprašajmo se, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bilo takih
primerov več in bi morali vozniki ugotavljati, kateri klic je
pravi. Bošt

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuju uredniški odbor: Slav¬
ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja¬
nez Logar, Mihael Mišič, Srečo
Lončar, Janez Obreza, Milan
Strle, Peter Kovšca, Slavko
Tomič, Štefan Bogovčič, ing.
Božidar Rajčevič, Slave Koče¬
var, Stanko Janež, Srečo Kra¬
šovec, Milan Govekar in Milan
Živkovič — Glavni in odgovor¬
ni urednik: Danimir Mazi —
Tehnični urednik: Danilo Do-
majnko (Delavska enotnost) —
Naslov uredništva in uprave:
»Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žiro 1  račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 S. din) — Za tu¬
jino 1 USA $ - Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za sluš¬
no in govorno prizadete v
Ljubljani

Ko pridete v Novo vas se
oglasite v

GOSTILNI

Prvulovič

Postregli vam bomo s
pristnim domačim vinom iz
Krajine. Ce boste hoteli,
vam ga nalijemo tudi za
na dom po minimalni cetii
350.— S. dinarjev.

Pivo je pri nas najceneje.
Strežemo ga po 170.— S. di¬
narjev. Ce ste lačni, boste
vedno dobili topla jedila in
domači narezek po želji.

Pridite in zadovoljni bo¬
ste z našimi uslugami.