Tedenske nnvice. Poslanec dr. Hohnjec govori v soboto, dne 8. decembro, na Marijin praznik, na političnih zborih v Zrečah in Konjicah. V Zrečah je predpoldne po prvem cerkvenem oprnvilu občni zbor političnega društva »Straža.« Vspoted: 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo poslanca dr. Hohnjeca. Popoldne po večernicah govori isti poslanec na političnem shodu SLS v Konjicah, ki se vrši v hiši okrajne posojilnice. Krajerne organizacije SLSI Dne 16. decembra t. 1. knajo vsi krajevni odbori seje, dne 23. decembra pa imajo Tse krajevne organizacije SLS občne zbore! Podrobnosti majdete v okrožnici, ki jo te dni prejmete. izvedite navodila okrožnice natanko in vestnol — Tajništvo SLS v Mariboru. Gospod Pucelj nima sreče. Samostojni zemljoradnik Fncelj je začel zopet strašiti po shodih na Slov. Štajerskem. Na državni praznik dne 1. decembra so zbobnali samostojni v Maribor nekak protestni shod. Shod je bil tako klavern, da se mn posmihajo celo očetje samostojnih — demokratje. Demokratski glasili «Jutro« in «Narod« se norčujeta iz Pucljevega shoda v Mariboru, ker je bil tako slabo obiskan. Zadnjo nedeljo je poskusil g. Pucelj t spreinstvu šentjurskega Drofenika svojo srečo s shodom v Mestinju pri Smehu. G. Pucelj je čakal in iakal na zborovalce iz šmarskega okraja, a jib je nafcapalo komaj celih 23. Tem 23tim je Pucelj nekaj kvasil, a je bil bridko razočaran, ker je bil razglašen «vcfik« shod, a udeležencev pa ni bilo niti za eno omizje. Ta pičla udeležba je g. Puclja tako grizla, da se ni upal po dnevu skozi Šmarje k Drofeniku v Št. Jur, ampak že le t temnem mraku, ga je fural Josef Drofenigg k sebi na Tečerjo — na sedmino! Mariborske novice. Pri zadnjih nalivih in vsled južnega vremena je tudi Drava pri Mariboru narastla zelo raočno, a Maribor je že po svoji naravni legi dobro zavarovan proti povodnji. — V torek zvečer je prišel po neprevidnosti pod vlak neki vojak, ki se je vračal h straže in je hotel domov po železniškem mostu, mesto po cesti. Vlak je nesrečnežu razdrobil obe nogi in desno roko. — Porotno zasedanje v Mariboru se prične dne 10. decemtjra. Tokrat bodo najbrž pred poroto samo trije slučaji in rfcer: dva požiga in eden uboj. — Nova zvonolivarna v Mariboru bo začela vlivati zvone okrcg 15. t. m. Iz neprevidnosti ga je ustrelil. Minulo nedeljo je zahteralo neprevidno ravnanje s puško nedolžno smrtno žrtev v Breznu ob Dravi. Sofer znanega lesnega trgovca g. Genmrta je nerodno ravnal z nabito lovsko puško, ki se je sprožila in strel je zadel v trebuh zraven stoječega Germutovega mizarja, ld je pol ure za tem umrl. V Slov. Bistrici se obhaja sv. misijon pod vodstvom č. g. Kitaka. Zadnji pondeljek, ravno na godovni dan gorečega misijonarja, je došel od škofijstva dekret, s katerim je imenovan duhovnim svetovalcem. Neumornemu misijonarju in zlatomašniku naše odkritosrčne čestitke. Zahvala ob priliki blagoslovitve Katoliškega doma v Onnožu. Blagcslovitev Kat. doma v Ormožu je bila za vse krščansko-misleče prireditelje in ljubitelje mladine dan veselja in radosti. V tem novem Kat. domu bomo odslej zborovali, se poučevali, se veselili in naša mladina bode isnela svoj dom izobrazbe in razvedrila. Veliko truda in dela je bilo s tem domom in mnogo ga še l?o, predno bosta oba popolnoma dogotovljena. Pred vsem bo potreba za dom nabaviti nov oder, ki bo gotovo drag. Upamo pa, da bodo naši Ormožani in še posebno radodarni okoličani darežljivo prispevali za nabavo novega odra, kakor so tudi radevolje in obilno darovali za zgTadbo doma. Vsem onim, Jd so pomagali na ta ali oni način pri zgradbi doma, se ˇoditelji gradbe najtoplejše zahvaljujema-in jim. kličemo: Bog plati! Bog živi torej vse dobrotnike in ne pozabite na naš Kat. dom, dokler ne bo popolnoma gotov! Rodbino P^čko v Hermancih je zadela bridka usoda. Umrl jim je njihov od vseh občanov spoštovani oče Mat. Pučko v 68. letu svoje sterosti po kratki bolezni. Bil je vzor moža, skrben družinski oče, čislan pri sosedih ter vzrrled lahko vsem viničarjem, ker kot tak je zvesto služil celih 68 let le enemu gospodarju. Sožalje žalostni vdovi, njemu pa trajen spomin med občani. Na svidenje gori v nebesihl Darujte za nove zvone na Oljski gori pri Polzelil Kdo je ne pozna, lepe gore Oljke s prekrasno romarsko čerkˇijo v prijami Savinjski dolini! Pobožni romarji, veseli izletniki od blisu in daleč kaj radi prihite na O(jko. NekdaJ jih J« klicalo in vabilo ubrano zvonenje, ld se je mc^očno razlegalo po Savinjski in Šaleški dolini: »Pridi vrh planin, nižave sinf« A danes, kako žalostno! En zvonik je popolnoma oropan svojih bronastih prebivalcev, v drugem pa jadikuje en sam zvonček po svojih nesrečnih tovariših in milo prosi, da bi kmalu dobil vesele, glasne tovariše. Uslišimo njegovo prošnjol Dobri Polzelani so nabrali za novo zvonenje na Oljki že lepo svoto, pa vendar še mnogo manj ka. Obračamo se zato na drage nam sosede v Savinjski in Šaleški dolini, na pobožne romarje in vesele izletnike, priskočite nam na pomoč z denarnimi prispevki, da se bo v kratkem času zopet razlegalo mogočno zvonenje iz Drijazne gore Oljke. Mili darovi naj se blagovolijo pošiljati na župni urad Polzela. Novice iz št. Janža pri Velenju. Od nas Sentjanžancv pač redko kedaj širša javnost kaj izve. Takrat, če so volitve, še zleti kakšna strankarska opazka med svet Sicer je pa brez tega tudi vedno kaj novega med nami, evo torej: Letos se je po dolgem pripravljanju vendar ustanovil odbor za nove zvonove. V ta namen se je nabrala že precejšnja svota in upati smemo, da nas bode vsaj veliki zvon vabil v prihodnji pomladi, ali pa vsaj v poletju gotovo že, iz naših visokih stolpnih lin v prijazno cerkvico na >Peči.« — Ustanovilo se je pred kratkim novo pevsko društvo, mešan zbor z okrog 20 člani, kateri se prav marljivo in vstrajno vežbajo. Za gotov uspeh jamči najbolj njihov delaven in požrtvovalen učitelj g. Belan Schmiedt, nadučitelj iz Dobme. — Našel se je tudi pri nas nekdo, ki je hotel izvršiti po »Starem zakonu« odkup župniške bere, in dal pctrditi svoj nadebudni smoter celo od treh tamkaj v bližini njegovih najožjih političnih sorodnikov. Prošnji kakor znano se ni ugodilo. Zbog tega tudi škoda za alkohol, kateri je bil možu podarjen za njegov trud že vnaprej. — Razne zanimivosti se opažajo pri naši pošti, katera še do danes drži v osebi radovedne ženske nekdanji staroavstrijski medvojni režim cenzuro. — Ista radovednost se polašča tudi nekaterih, če bodo naši novi pevci postali pevski odsek tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva. Blagoslovitev novih zvonov v Mozirju. Slednjič se je izpolnila tudi nam Mozirjanom vsaj deloma ena najsrčnejših želj. Od tvrdke Biihl v Mariboru smo dobili dva zvona v skupni teži 1520 kg. Dne 2. decembra jih je blagoslovil g. ravnatelj dr. Anton Jerovšek, ki je imel tudi pridigo in s^. mašo. Naj stoterrvo Bcg poplača vsem, ki so nam pripomogli k temu veselju z darovanim lesom, z denarjem ali z deloml Nekaj odgovora. Iz Mozirja poročajo: Vsakega trezno mislečega človeka v Mozirju je bilo sram, ko je čital t «Taboru« tako ostuden dopis iz Mozirja. Ne bi se čudili, ako bi bil dopisnik kak cestni potepuh, a dopis je dclo študiranega dcmokrata. Dopisnik pTedbaciva slabo občinsko in zasebno gospodarstvo in rabi pri teb občitkih najpodlejše izraze. Mozirski demokratje naj primejo sami sebe za nos in se vprašajo: Kedo je zakrivil na občini in med občani 12 let trajajočo tožbo, ki je povzročiia tisočake in tisočake stroškov in 12 letni prepir? Pri tej dolgovezni tožlii j« občina propadla kljub posredovanju dr. Kalana iz Ceija in deinokratskega veljaka dr. Kukovca. Nadalje treba vprašati: Kedo je povzročil pri občinskih cestah in ničvrednih kanalih tako ogromne stroške? Kako je bilo stanje občinske blagajne poprej in sedaj ? ProLtovo']no gasilno društvo Mislinje, blagoslovljenje gasilnega doma. Prostovoljno gasilno društvo Mislinje je ob ustanovitvi leta 1921 prevzelo od občin Št. Ilj in Mislinje gasilski dom. Letos ga je dalo prestaviti na bolj dostopno mesto ter ga je nekoiiko pcvečalo. Dne 18. nov. se je isti slovesno blagoslovil. Ob tej priliki se je v prid društva vršila zvečer pri Rozmanu v St. Ilju pod Turjakom veselica z rainovTStnim sporedom, dcmače bralno društvo je popoldne vprizorilo burko »Črevljar«, pri obeh sv. mašah pa je bilo v isti namen v cerkvi darovanje, tako da se je s skupnim složnim delovanjem in vsestranskim obisko vanjem prireditve vkljub jako slabemu vremenu nabralo nad 6000 K čistega dohodka. Gradivo za gasilski dom je prebivaltsvo prispevalo večinoma brezplačno. S tem je prebivalstvo pokazalo, da razumeva važnost gasilskega društva in obenem dokazalo, kej se more storiti s složnim in skupnim delovanjem. Bog daj, da bi ta bratska sloga ostala med nami in nas jačila! Z zadovoljstvom beležimo, da so se naše prireditve udeležili tudi: župni načelnik g. dr. Zeleznikar ter odposlanci sosednih gasilnih društev Slovenjgradec in Vitanje. Vsem, ki so nas podpirali in pripomogli do navedenega vspeha, izreka tem potom najtoplejšo zahvalo: Prostovoljno gasilno društvo Mislinje. Snut vzorne mladenke pri Sv. Petni pod Sv. gorami. Po mukapolni bolezni je izdihnila dne 26. m. m. v bolnici v Zagrebu članica tukašnjega Kat. slov. prosvetnega društva Micka Pratengrazer v bujni mladosti v 18. letu svojo plemenito dušo. Ob njeni prerani smrti žaluje celo prosvetno društvo. Spavaj sladko in na svidenje nad nebeškim svodom! Kako so zborovali demokratje v Rajhenburgu? Priptost kmet iz Rajhenburga nam poroča: Slučajno sem dobil v roke demokratski Zerjavov časopis »Jutro« in čital ter se smejal poročilu o dobro uspelem shodu demokratske stranke v gostilni Pilih v Rajhenburgu. 2e en dan pred shodom so raznosili demokratski agitatorji vabila s pozivom: Jutri v nedeljo po prvem sv. opravilu vse na shod k Pilihu! Zjutraj po prvi službi božji pa so bili vsi zborovalni prostori nabito prazni in torej je morala demokratska gospcda preložiti shod do pol 10. ure. Ob tem času je prikapljalo nekaj radovednih ljudi in sicer vseh skupaj celih 11. Govornik, demokrat in živinozdravnik Dolfe Ribnikar iz Ljubljane je čakal v posebni sobi na zborovalce. Ribnikar — ta ljubljanska kravja babica — je čakal do 11. ure in običajni gostje, ki se zbirajo v tej gostilni, so brili norca b potrpežljivosti demokratskega odposlanca. V posebno 3obo k Ribnikarju ni bilo nikogar in moral je ta gospo^, ako ]e hotel kaj povedati, ude svojega žalostnega rojslts prenesti iz posebne gosposke sobe v navadno. Začel je svoj slamnati govor in seveda udaril v svoji živinozdraTniški nepremišljenosti po avtonomiji. Ribnikar je paž mislil, da ne poznamo, mi Rajhenburžani parlamentarne politike in demokratskega centralističnega koritarstva, a se je zmotil bridko. Še tisti drpbec prisiljenih poslušalcev, katere je imel, mu je svetoval, naj bi rajši prodal svojo centralistično slamo kje v Makedoniji in ob albanski me$r a ne v Rajhenburgu. Ribnikarjeva govomiška slama je še one enajstere poslušalce utrdila v avtonomističnem prepričanju in o celem Rajhenburgu že lahko trdimo tudi za prihodnje volitve, da bo volil kot en mož po programu slovenske avtonomije in bo še mogoče zacvilil v Ribnikarjev kravji rog le še kak učitelj ali zaslepljeno zagrizeni uradnik. Tako je bilo pri nas v Rajhenburgu z demokratskim shodom in tako je gotovo tudi po drugod, a seve »Jutro« poroča o nabito »praznih« zborovalnih dvoranah in o burnem pritrjevanju nenavzočih in še ne rojenih demokratov. Pojasnilo. Radi napada na Cirilovo tiskarno je bil obsojen med drugimi tudi neki Adolf Ogrizek, rodom Mariborčan in črkoslikar v železniških delavnicab. V Mariboru pa je še drug Adolf Ogrizek, trgovski pomočnik in sin veleposestnika Mirka Ogrizek v Erjavcu pri Rogaški Slatini. Ta zadnji Ogrizek nima in ni imel nobenih stikov z Orjuno in tudi ni v nobenem sorodstvu z goraj omenjenim obsojcnim napadalcem na tiskarno. Toliko v pojasnilo, da ne bo nedolžni Adolf Ogrizek trpel po nedolžnem od strani nepoučene jarnosti.