Posamezna številka velja 6 v.
Posamezna številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličja.
Štev. 39.	V	Ljubljani,	dne	6.	decembra	1913.	Leto	I.
Država kot preskrbovališče.
Nekaj prav častnega je za vsak narod, če goji znanosti in skrbi za izobraževališča, skrbeč s tem za duševni in prosvetni procvit svojih potomcev. V naslednjih izvajanjih pa se hočemo nekoliko pečati z vprašanjem, v koliko se pospešuje duševni in kulturni procvit na Avstrijskem z obiskovanjem in dovršitvijo srednjih in visokih šol.
V	zadnjem desetletju se je ustanovilo pri nas nič manj ko 157 novih srednjih šol, vseh skupaj jih imamo 491; to pomeni pomnožitev srednjih šol za 47 odstotkov. Število srednješolcev je narastlo od okroglo 116.000 na 159.000, torej za 36'5 odstotkov, dočim se je prebivalstvo v zadnjih desetih letih le za približno 9 odstotkov pomnožilo. Iz teh podatkov sledi, da oddajamo iz srednjih šol mnogo več učenega naraščaja, kakor ga potrebujemo. To bi pa pri nas ne prišlo tako v poštev, ko bi bili izšolanci avstrijskih srednjih in visokih šol tako izobraženi kakor drugod, na primer na Nemškem.
Izšolani ljudje na Nemškem gredo s svojim znanjem tudi v svet. Kot trgovci skrbe v tujih deželah za nove okraje za blagovni promet, istočasno si zbirajo
Podlistek.
Pomota.
Povest. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska.
Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
A vse se ji je posrečilo tako dobro. Se celo načrt z županovim Jankom. Navzlic nenaklonjenosti staršev se je navadil na nje tako, da ga le rovnica in motika loči od Marke. Mora verjeti, da to ni brez vzroka: pojedel je bil ono pogačo, pripravljeno po nasvetu „boginje“. Zares, posledica čaranja je bila ta njegova velika ljubezen ... Nu, vest ima mirno, samo da je deklica srečna . . .
A ona je tudi srečna. Janko je zahajal vso zimo ne le zgolj do vrta, marveč naravnost v hišo, kakor se spodobi ženinu. Ni se dal odpraviti, niti zapovedovati. Pred nedavnim so dospeli h Grajski snubači: županov sin iz sosedne občine. Razume se, da so jih odpravili, kajti Marka noče niti slišati o katerem drugem. Nemara bo to zbodlo tudi Janka, nemara se oglasi tudi on. Grajska je čula, da mu hoče župan
novih izkušenj, ki jih v domovini zopet uporabljajo v občni blagor. Nemški inženerji, kemiki, stavbni mojstri tekmujejo med seboj, da si pridobe s svojim znanjem in svojim delom v privatni industriji dober glas, povsod in po vsem svetu jih iščejo in jih tudi prav dobro plačujejo.
Vse drugače pa je pri nas na Avstrijskem. Naši učeči se mladini manjka stremljenja po samostojnosti, njeno stremljenje in hrepenenje je edinole, da pride k državnim ali deželnim jaslim. Žalibog koprne pri nas z redkimi izjemami očetje in njih sinovi, ko so ti storili prvi korak v kako srednjo šolo, po tem, da dobe kakšno, če še tako slabo plačano mesto v državni, deželni ali občinski službi. To je žalostna resnica, ki se vsak dan iznova potrjuje.
Nikoli bi pa naši učenci ne obžalovali svojega koraka, ko bi se po dovršenih študijah na srednjih šolah posvetili industriji, trgovini, kmetijstvu in obrti, kakor so to storili njihovi očetje in ki so s tem dosegli tudi odlično mesto v državljanski družbi.
V	sedanjih časih ni več redka prikazen, da opravljajo doktorji prava v občinski službi posle manjših uradnikov, ki so jih prej lahko in točno opravljali taki ljudje, ki so dovršili le nižje razrede kake srednje
dobiti dovoljenje za ženitev . . . Ponaša se s tem, da ima njena hči toliko veljave in prav nič ji ni zoprno, ko ga Marka skoro brez dekličje bojazljivosti (ki se goji tudi v zaupnem razmerju zaročencev) pričakuje po večerih ter se že koprneče stiska k njemu. Kajti ona mati, čuti, da je že zmagala nad županovimi.
In zopet sedi v cerkvi v prvi vrsti kot samozavestna gospodinja. In zopet zahaja med ljudi s svojim neprisiljenim, marveč istinitim smehom, ki je dejal navidezno: „Kdo mi je enak, kdo me ne zavida!"
Proti večeru se poda na plesišče tudi ona ; običajno namreč je, da gre mati pogledat za hčerko. Potoma se pomudi nekoliko pri sestri. Dobila jo je pri delu tudi sedaj; pokladala je na sito drobne, šele ponoči izvaljene goske. Hotela jih je pokaditi, da jim slabe oči ne bi škodovale in je popevala pri tem pobožno pesem. Stara gos je jela pri tem grozno gagati; v strahu za mlade, je stekla proti Grajski in zagagala, pa zopet nazaj k mladim ter pri tem jezno mahala z repom. Gospodinja jo je prijela za krilo ter jo vrgla v jerbas.
,.Kam — tako oblečena?" je povpraševala sestro in jo radovedno gledala. Zatopljena je v svoje delo: goske niso posebno rade sedelo na situ, kjer jih je
šole. Niti država, niti dežela, niti občine ne potrebujejo toliko učenih mladih mož, kolikor jih jim dado sedaj na razpolago srednje šole — in kljub temu se še vedno ustanavljajo nove srednje šole.
In tako smo prišli tako daleč pri nas na Avstrijskem, da so te mnoge srednje šole in ti mnogi iz-šolanci nesreča za državo. Vsem tem ljudem se hoče preskrbeti službe, in preskrbe se jim tudi na najrazličnejše načine, akoravno so prav nepotrebni v službi in vsled takega ravnanja znaša število državnih uradnikov na Avstrijskem danes 58.203 glav, t. j. dva armadna voja. S številom uradnikov pa narašča naravno tudi ono vseh drugih nastavljencev in vsled tega imamo pri nas dandanašnji 237.586 državnih uslužbencev, nadalje 165.765 uslužbencev pri državni železnici, skupaj torej 403.351. Izvzemši pošto, bi se pri nas lahko povsod drugod v vseh strokah lahko prihranila ena tretjina uradnikov, čestokrat tudi polovica, T a aparat državnih uslužbencev požre vsako leto ogromno vsoto ene milijarde, deset milijo novi n štiristotisoč in petdeset kron, torej vsoto, ki malone doseže visokost vseh dohodkov od davka in drugih dajatev.
Dočim imamo v državnih in deželnih službah preveč ljudij,' pa leto za letom vedno bolj občutimo v vseh obrtnih strokah, v industriji, trgovini in kmetijstvu primanjkovanje naraščaja in pridnih delavcev. In to je posledica tega, ker vse drvi v srednje in visoke šole, ker država venomer ustanavlja le nove srednje šole.
Smelo zato lahko trdimo: Vsaka nova srednja šola pomeni, zlasti na deželi, znatno izgubo razumništva za obrtne in industrijske srednje sloje; kajti absolventji realk in gimnazij se vobče ne posvečajo več obrti, industriji in kmetijstvu.
Naši merodajni činitelji se tega tudi zavedajo, a kljub temu še vedno ustanavljajo nove srednje šole in odteguje na tak način v velikih in malih mestih obrtnim in industrijskim srednjim slojem naraščaj ter vzgojujejo proletariat ljudij, ki čakajo na kako državno, deželno ali občinsko službo, prenapolnujejo vse službe,
vznemirjal dim, ki je takoj napolnil vso sobo, v kateri je duhtelo po gosjem gnezdu. Molče je poslušala njen odgovor in šele potem, ko je pozorno podtaknila goske pod starko, je rekla:
„A Marka?"
a Kje naj bi bila? — tudi ona je na plesišču. Ali misliš, da ti bo ostala v takem času doma?"
„Ali mogla je rajše iti kam drugam kakor tja ... Ali ti nemara še ne veš? . .
„Kaj ?“ se prestraši Grajska ter šele sedaj pogleda sestri v obraz.
„Kar govore ljudje — nii?“ in v odkritosrčni za-vpTjivosti pripoveduje sestri brezobzirno nekaj nepričakovanega, strašnega. Kar omračilo in ubilo bi jo teh par besed, ko hi novica ne bila tako bedasta, nemogoča . . .
„Noriš?„ reče in gleda prezirljivo svojo sestro. Ko pa vidi, da ji ta ne ugovarja, se ji razlije jeza. „Kaj imajo ljudje zopet z menoj, kaj si domišljujejo?! Toda jaz tega tako ne pustim, — jaz jim pokažem! .Taz ne pustim, da bi ljudje vlekli mojo hčerko črez zobe. Tožim jih, odvetniku izročim slehernega, kdor se predrzne jo tako žaliti!"
tako da postane na stotine, da na tisoče akademikov trideset ali še več let starih, predno si zaslužijo le en vinar.
Primanjkuje nam žalibog prostora, da bi posledice tega napačnega stremljenja preskrbe po državi, ki se je lotilo mnogih krogov prebivalstva v naši državi, še natančneje izvajali. To kar smo navedli, pa bo gotovo mislečim ljudem popolnoma zadostovalo v dokaz, da tako ne more iti naprej. In pošteni poslanci so poklicani v to, da že enkrat odpro prebivalstvu oči in naj jih potem označijo za sovražnike omike ali ne. Skrajni čas je že, da si država poskrbi sredstev za ustanovitev in izboljšanje naših ljudskih, obrtno-na-daljevalnih, kmetijskih in drugih strokovnih šol. Marsikateri, ki je le komaj dovršil srednjo šolo, bi lahko postal priden obrtnik, trgovec ali kmetovalec, dočim ostane kot duševni delavec vedno velika ničla.
Zato je skrajni čas, da se te neznosne razmere pri nas vendar enkrat temeljito preurede; kajti če pojde to tako dalje, potem bodemo v bodoče imeli učene berače — in zločince, ker država in dežele ne bodo mogle več preskrbovati tolikega duševnega proletariata.
Iz seje kranjskega deželnega odbora
dne 28. novembra 1913.
Določijo se pogoji, po katerih se iz glasbenih šol „Ljubljane“ in „Glasbene Matice" osnuje skupna deželna glasbena šola. „Glasbena Matica" in ,,Ljubljana“ naj v treh tednih sporočita, pod kakimi pogoji ste voljni prepustiti svoji glasbeni šoli deželi! „Glasbena Matica" naj napravi tudi oferto za prodajo svojih hiš. Predlog dr. Trillerja, naj se zadnjeimenovanemu zavodu dovoli vsaj ista začasna podpora, kakor »Ljubljani", v tretjič propade. — Okrožnim zdravnikom za Tržič se imenuje dr. Anton Kaisersberger, za Trebnje pa dr. Božidar K ii s s e 1. — Odobri se načrt za zgradbo napajališča v Radencih. — Deželni stavbni svetnik Geil-hofer prevzame stavbno vodstvo pri osuševalnih delih za ljubljansko barje z dnem 1. januarjem 1914. — Otroškemu zavetišču „Angel varuh" v Spodnji Šiški
„Bog, da bi jo žalili brez vroka!" reče sestra ter otožno pokima z glavo.-
„Zavidajo jo, to je to," se huduje, toda v notranjščini jo stiska velika tesnoba. »Zavidajo tudi mene, ker od nikogar ne potrebujem ničesar, ker imam vse, kar duša poželi ...
»Molči, prosim te," zakriči nad njo sestra brezobzirno; »nihče te ne zavida, ti si to le domišljuješ. Bila si ošabna vse svoje žive dni, to pa veš, da *na-puhnežu se ustavlja Gospod . . .> toda ne zameri mi," je dodala mirnejše, obžalujoča takoj, da še ona ošteva njo, na katero se vali nesreča. „Pokliči dekle na odgovor, ta ti bo najbolje povedala resnico. A on, tvoj ljubček, hoče vzeti drugo ... Le pojdi, pojdi in stori, kar ti je mogoče ..."
Grajska je kar brez sape odšla od sestre. Kaj ima početi, kam dirjati ? . . . O, negotovost, ta ubija... Bolje bo počakati, da hči sama pride s plesa . . . Saj bi to moglo zbuditi sum, ko bi jo nakrat poklicala k sebi . . . Toda ni mogoče, ona ne more čakati . . . Ona hoče vedeti gotovost, najsi bi bila tudi grozna, samo gotovost. . . Pa je poslala po hčerko, češ, da jo potrebujejo doma... Hčerka pride, vsa razgreta od plesa,
se dovoli stalna letna podpora 2000 K. — Za melioracijo pašnikov v Podgori pri Dobrepoljah se dovoli 30% deželni prispevek. — Za popravo občinske poti v Luši, občina Selca, se dovoli 33 % deželni prispevek, istotako občini Sorica za zgradbo občinske poti v Davči. — Ker je dovoljen državni prispevek za popravo ceste Podboršt—Petrovo brdo, se piše deželni vladi, naj bi se z ozirom na siromaštvo, ki vlada v občini Železniki, zgradba Čimpreje izvršila in kolikor mogoče z domačimi močmi. — Stavbnemu uradu se naroči, da izdela generalni projekt za skupinski vodovod v občini Preddvor, ki bi osegal vse ozemlje severno od Kranja od okoliša Trstenik—Kokrica na zapadni pa do Bernikov in še dalje na vzhodni strani.
—	Ker se namerava voda iz potoka Hubelj porabiti za goriški vodovod, sklene deželni odbor, da kranjski izvir reklamira za gospodarske in tehnične potrebe kranjske dežele. V ta namen se predloži c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni generalni projekt. — O predlogu hrvatske zemaljske vlade v Zagrebu, da se cesta med Gašparci in Zamostom radi avtomobilne zveze čabar—Delnice korigira, se predlaga skupen ko-misijonalen obhod. — Sklene se kot dopolnilo h korekturi deželne ceste Črnomelj—Vinica izvršiti še raz-širjatev in korekcija ceste od Loke proti Kočevju in naprej proti Kanižarici, dalje korekcija klancev v Kanižarici in pri Hrastu. V nekaterih slučajih se izvede razlastitev. — Deželna banka začne zalagati za svoje klijente kavcije in vadije v 4%% komunalnih zadolžnicah. — Zgradba napajališča v Glinah, občina Bloke, se odda Janezu Debevcu iz Grahovega. — V zakonu za zgradbo hudournikov Belca, Suha in Slamnica se odstavek o vzdrževanju zgradbenih del izpremeni po želji c. kr. poljedelskega ministrstva. — Predlogu deželnega odbora kranjskega, da bi se pri Gribljah zgradil most čez Kolpo, hrv. dalmat. slavonska zem. vlada v Zagrebu ni pritrdila, pač pa je pristala na to, da se med hrvaško vasjo Sračak in Gribljem zgradi brod. Deželni odbor sklene, da je pripravljen prevzeti polo-
toda mati vidi njeno spremenjeno lice, nekak čuden odsev v njenih očeh . . .
Matiji reče naravnost: „ Kaj je s teboj, deklica? Priznaj, za Boga, priznaj!“
Toda hčerka molči in namesto jasnega pogleda se pojavi mrliška groza na njenem licu. A namesto olajšujoče gotovosti vzklikne krčevito: ,A on jemlje drugo."
Omračena mati blodi s pogledom po kuhinji. Kakor brez zavesti krene v‘sobo: „Gospod Jezus Kristus! Gospod Jezus Kristus!" se glasi nekako in-stiktivno v njenih mislih. Slično prestrašenemu otroku se hoče nekam skriti. Stopi k peči, ker pa jo je zeblo, ovije si glavo z robcem. Strašna tesnoba jo prevzame: trese jo mraz, a ob enem kuha vročina. A ta tesnoba raste čimdalje bolj, uresničuje se grozen fakt — tesnoba, v kateri kliče človek: „gore, padite na nas, hribje, pokrijte nas!“
A on jo pusti — a takšno — takšno ! “ si misli vsa obupana. — —
A ona takisto prestrašena in polna groze, je obstala pri durih. V brezumni nadeji je cr' la, da pride Janko, da jo ujame padajočo in jo pot,o' Ži. „Slabo se je zgodilo, slabo — toda ne boj se, moja draga..."
Z izbuljenimi očmi gleda v temno noč. Droben, pikajoč dež pada z oblakov ter hladi njeno lice. Dre-
vico gradbenih stroškov, ki so proračunani na 7000 K, na deželo Kranjsko tako, da se ta polovica deli med črnomaljskim cestnim okrajem in deželo po določilih novega cestnega zakona, ako drugo polovico pokrijejo hrvatska zemaljska vlada, občina Ribnik in vas Sračak. Letni dohodki naj služijo za vzdržavanja broda, prebitek pa naj se naklada v poseben zaklad za zgradbo novega mostu čez Kolpo pri Blažjevcih. — Deželnemu kulturnemu uradu se naroči, da izdela vzorne štatute za krajevne zavarovalnice za živino in štatut za deželno zavarovalnico. V deželni proračun se vstavi v ta namen znesek 4000 K. — Trafikant Rudolf Podboj v Žužemberku vsiljuje v trafiki občinstvu letake, ki so baje polni neresničnih napadov na deželni odbor. To se naznani državnemu pravdništvu in finančnemu ravnateljstvu. — Odobri če izjava deželnega odbora pri mešani komisiji za določitev stavbnega programa in odškodnine za novo kavalerijsko domobransko vojašnico.
—	Muzejskemu društvu se izplača za doslej deželnemu muzeju odstopljene knjige odškodnina v znesku 1500 K. Društvu se dovoli za leto 1914 redne podpore 800 K in 1200 K, če društvo odstopi publikacije, ki jih dobi to leto v zameno, deželnemu muzeju. — Podelijo se ustanove štirim gojencem c. kr. drž. obrtne šole. Za leto 1914 se določi pet ustanov po 160 K, 10 ustanov po 150 K in 10 ustanov po 100 K. Te ustanove se podelijo samo ubožnim, marljivim, na Kranjsko pripadajočim učencem. — Odobri se štatut o ustanovitvi strežniške šole v Ljubljani. — Deželni odbornik dr. Triller se pritoži, da se revizijska poročila deželnega odbora ne omejuje samo na revizijo glavničnega premoženja mestne občine ljubljanske, ampak da je raztegnila revizijo na celo mestno gospodarstvo. Ker smatra to kot neupravičeno po mestnem statutu, vpraša deželnega glavarja, če je voljan ukazati komisiji, da revizijo omeji v omenjenem zmislu. Deželni glavar bo odgovoril na to interpelacijo v prihodnji seji. — Dalje se pritoži dež. odbornik dr. Triller, da je začel pošiljati dež. odbor časopisom uradne popravke,
vesa šume s svojimi brezlistnatimi vejami zamolklo, mrliško, v daljavi pa se čuje žalostno tuljenje istotako prestrašenega psa.
Iz nedaljnega vrta se oglasi petje, ali bolje „hulakanje“. Izpočetka rahlo, pretrgovano s smehom, bojazljivo, potem pa združeno z brezobzirnim, krutim »mehom:
„Ce tudi pila bi vijolično	korenje,	se	z drugimi
kosat itak ne bom smela."
VII.
Srečen on, kdor se v stiski zateka k Bogu, kdor izmučeno duša pomirja z molitvijo, kdor božje obiskanje sprejme s pokorno vdanostjo v voljo božjo.
Grajska tega ne premore. Rajši godrnja in se roga.
„Nu, niti tega ji ne dopušča njen značaj. Sramota, ki jo je zadela, je tako velika, da jo je treba prenašati mirno, kolikor mogoče malomarno, da svet vsaj ne bi videl te pokorščine. Naj svet ne ve, da že obupuje pod to nezaslišano sramoto, ki je zadela njihovo hišo .. .
Po prvi omračitvi ji pride na misel, naj skuša kolikor mogoče popraviti nesrečo. Iv temu ni več klicala botrov in babic. Šajna je	stekla k županu,	zavedajoča se velike krivice, da	zahteva	od	njega	to,
kar se za hčerko spodobi: poroke z Jankom.
(Dalje prihodnjič.)
ker pa to ni bilo sklenjeno v seji, vpraša deželnega glavarja, kako opraviči tako postopanje. Deželni glavar odgovori, da je samoobsebi umevna pravica načelnika vsakega urada, da zabrani razširjanje neresnic o svojem uradu z uradnimi popravki. Na predlog deželnega odbornika dr. Zajca se sklene, lažniva poročila po listih še dalje popravljati.
Dr. Julij Leo, predsednik avstro-ogrske delegacije.
Avstro-ogrsko delegacijo je cesar na svojem dvoru na Dunaju slovesno sprejel. Ob tej priliki je govoril predsednik avstro-ogrske delegacije dr. Leo, ter poudarjal solidarnost vseh narodov monarhije v čuvstvih za osebo vladarja. Izjavil je, da je prav v zadnjem
Sveti oče Pij X. pri maši v proslavo svojega desetletnega papeževanja.
Papež Pij X. pri maši povodom svojega desetletnega papeževanja.
V	Sikstinski kapeli v Rimu je daroval papež Pij X. mašo v spomin na kronanje v papeža, ki se je vršilo pred desetimi leti. Papež Pij X. se je porodil dne 2. junija 1. 1835. in je postal dne 20. julija 1. 1903. naslednik papeža Leona XIII. Dne 9. avgusta 1. 1903. je bil kronan. Vsled papeževe bolezni pa se ni mogel slovesno obhajati jubilejni dan. Ker pa je Pij X. zopet popolnoma okreval, se je ta slavnost naknadno vršila pretekli teden.
času jasno prišlo do zavesti prepričanje, da je mogočna Avstro-Ogrska najmočnejše poroštvo za ohranitev evropskega miru, in da sta modrost in miroljubnost cesarja preprečili krvave zapletljaje. Govornik je končal z navdušeno sprejeto vdanostno izjavo cesarju, ki je ohranitelj miru in dobri oče svojim narodom.
Dijaški nemiri na Španskem.
V	različnih mestih v Španiji je prišlo vsled dokaj neznatnih in malenkostnih vzrokov med visokošolci in policijo do spopadov in bojev z revolverji. Zlasti v
Madridu in Barceloni so bili ti nemiri zelo obsežni.
V	Madridu so se zbrale velike skupine dijakov v trope pri vseučilišču in so skušale zadržati neki voz električne cestne železnice. Stražniki so razgnali uporne razgrajače, pri čemer so dijaki iz revolverjev oddali več strelov.
predsednik nižjeavstrijskega zrakoplovnega društva namestniški svetnik grof Attems. Po slavnostnem govoru je dala nadvojvodinja Margareta znamenje za odkritje spomenika. Slavnost se je končala s slavnostnim banketom.
Dijaški nemiri na Španskem. Demonstrantje v Madridu ustavijo voz električne cestne železnice.
Profesor dr. Lummer.
Tajni vladni svetnik profesor dr. Lummer, ravnatelj prirodoslovnega zavoda v Vratislavu, je zasledil nekaj zelo važnega. Posrečilo se mu je izpremeniti ogljik v tekočino. Ta uspeh je dosegel pri obločnici z 220 volti, pri kateri je opazil, da so pri podpritisku toka klinčki vreli. Ob manjšem podpritisku je postalo oglje najprej vlečno tekoče, ob močnejšem podpritisku se je oglje popolnoma izpremenilo v tekočino, in ob še močnejšem pritisku je začelo kipeti; šele ob prav močnem podpritisku so izginili ti pojavi in oglje je postalo zopet trdo. Profesor dr. Lummer hoče v kratkem taisto napraviti z demanti. Tajnemu svetniku Lummerju so se poizkusi s to velevažno iznajdbo izborno posrečili. Poslušalci, večinoma učenjaki, niso štedili s priznanjem.
Prvi avstrijski spomenik zračnim letalcem v Linču.
Te dni so v Linču slovesno odkrili prvi zrako-plovstveni spomenik na avstrijskih tleh. Spomenik, ki ga je izdelal kipar Schwarz, se je napravil vsled iz-podbude nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Na visokem mramorskem stebru nadčloveška postava iz brona, ki predstavlja človeka, ki se dviga k poletu. Slavju blagoslovljenja je prisostvovalo mnogo visokih dostojanstvenikov, med temi nadvojvoda Jožef Ferdinand in Henrik Ferdinand, nadalje mnogo zastopnikov državnih in mestnih oblastev. Slavnostni govor je imel
Dr. Julij Leo, predsednik avstrijske delegacije.
Tedenske novice.
(Iz finančne službe.) Dvorni svetnik in načelnik glavnega carinskega urada na Dunaju je postal dvorni svetnik finančne deželne direkcije v Inomostu Abdon Šušteršič.
Tajni svetnik profesor dr. Lummer,
izumitelj načina, kako napraviti ogljik tekoč.
(Razpisane učitelj ske službe.) V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščenje razpisujejo naslednja učna mesta: 1. mesto nadučitelja na dvo-razredni ljudski šoli v Podbrezjah; 2. mesto učitelja in šolskega voditelja na enorazredni ljudski šoli v Olševku (ki se pričetkom šolskega leta 1914/15 razširi na dva razreda), 3. mesto učitelja in šolskega voditelja na enorazrednih ljudskih šolah na Bukovšici in Ratečah, in 4. učno mesto na 3 razredni ljudski šoli v Cerkljah. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do dne 20. decembra 1913. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
(Veliki semenj v Mokronogu), ki je bil navadno 9. decembra, je letos radi volitev preložen na 10. december.
(Rdečega križa tečaj za pomožne bolniške strežnice.) Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko je nameravalo prirediti meseca decembra letos in v prihodnjem letu meseca januvarja drugi tečaj za pomožne bolniške strežnice. Vsled nepričakovanih ovir mora društvo odložiti začetek tega tečaja do novega leta. Ker so nekatere učenke, ki so se bile priglasile za ta drugi tečaj, zadržane udeležiti se ga, je mogoče namesto njih sprejeti nekaj drugih. Žene in dekleta v starosti 20 do 40 let, ki se žele izučiti za pomožne strežnice in so sposobne za ta posel, naj zglase čimprej, vsekakor pa do 15. t. m. svoj pristop k omenjenemu učnemu tečaju pri deželnem in gospej-ne"m poulpžnem društvu Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani.
(Zimski šport na Gorenjske m.) Ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu, ki pospešuje akcijo zimskega športa v Bohinju in na Bledu, je tudi za letošnjo sezono oč edilo, da ostanejo vse odredbe glede znižanih vozr"i listkov od Ljubljane, Kranja na Bled, Bohinj i Kranjsko goro v polni veljavi, kakor tudi glede posebnih športnih'vlakov ob nedeljah in praznikih iz Trsta in Gorice in slednjič 1
glede vremenskih poročil. Kakor prejšnja leta, tako bo v letošnji sezoni oddajala Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani (Tourist-Office), Miklošičeva cesta 6, znižane športne vozne listke na športna in planinska društva ter imajo pravico do teh listkov Ljubljanski športni klub, Slovenski fotbal-klub Ilirija, Slovensko planinsko društvo in njegova podružnica v Kranju, Ljubljanski bicikel-klub in nemško planinsko društvo. Vsak član teh društev pa se bo moral legitimirati s posebno izkaznico, katera mora imeti tudi sliko člana in podpis društva. Za mesto Kranj bo skrbela podružnica Slovenskega planinskega društva, da dobe njeni člani športniki vozne listke in izkaznice od Deželne zveze. Znižani zimskošportni vozni listki imajo petdnevno veljavnost, a se mora nastopiti vožnja le ob sobotah ali dneh pred prazniki ali ob nedeljah in praznikih. Vozne cene so sledeče: Ljubljana — Bohinjska Bistrica tja in nazaj III. razred 2 K 90 vin., Ljubljana—Lesce tja in nazaj III. razred 2 K 90 vin., Ljubljana—Kranjska gora tja in nazaj III. razred 4 Iv 40 vin., Kranj — Bohinjska Bistrica tja in nazaj 3 K 40 vin. Postajenačelništvo v Bohinjski Bistrici in na Bledu bo telegrafično na-znanjevalo vsako sredo ali četrtek in vsako soboto vremensko poročilo tukajšnji postaji južne železnice in državne‘železnice in bo to vremensko poročilo tudi razobešeno pri blagajnah tukajšnjih kolodvorov.
(Deželnozborske volitve.) Ponedeljek, dne 1. decembra se je končal volilni boj v splošnem razredu za deželnozborske volitve na Kranjskem. Slovenska Ljudska Stranka je prodrla s svojimi kandidati v vseh volilnih okrajih na deželi. Izvoljeni so v posameznih okrajih sledeči kandidati: Ljubljanska okolica: Mihael
Prvi avstrijski spomenik zračnim letalcem v Linču.
Dimnik (46'28 glasov); Radovljica-Kranjska gora-Tržič : Ivan P ib er (3990); Kranj-Škofja Loka: Evgen Jarc(5052); Litija-Višnja gora-Rateče: dr.Ivan Zajec (4642); Vrhnika-Logatec-Idrija-Cerknica: Anton Kobi (4958); Kamnik-Brdo: Ivan Lavrenčič (4846); Postojna - Senožeče - Ilirska Bistrica - Vipava - Lož : dr. Vladimir Pegan (5480); Novo mesto-črnomelj-Metlika: Alojz Mihelčič (5331); Kočevje-Velike Lašče-Ribnica - Žužemberk: Franc Jaklič (5487); Krško-Kostanjevica-Mokronog-Trebnje: Ivan Hladnik (4950). V Ljubljani pride do ožje volitve med Josipom Turkom in Ivanom Kregarjem, ki se vrši v soboto, dne 6. t. m.
Dne 9. t. m. bodo volitve v kmečkih občinah. Tudi v tej skupini se bo bil hud boj, ker sta obe stranki postavili svoje kandidate. V nastopnem navajamo kandidate obeh strank: V volilnem okraju Ljubljana-Vrhnika: Franc Povše in dr.Ivan Šušteršič (S. L. S.), Jože Seidel in Andrej Knez (N. S.); Kamnik-Brdo: di-. Janez Krek'(S. L. S.), Matevž Seršen (N. S.); Kranj-Tržič-Škofja Loka: Franc Demšar in Ivan Zabret (S.L.S.), Jože Novak in Matej Barle (N. S.); Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Ilirska Bistrica: Franc Drobnič in dr. Ignacij Žitnik (S. L. S.), Fran Majdič, Anton Meden, Ferdo Ga špari in Ivan Urbančič (N. S.); Radovljica-Kranjska gora: Josip vitez Pogačnik (S. L. S.), Jože Gogala (N. S.); Vipava-Idrija: Bogomir Perhavc (S. L. S.), Fran Zagoda (N. S.); Novo mesto-Kostanjevica-Krško: Josip Zurc ("S. L. S.), Amat Škerlj (N. S.); Trebnje-Višnja gora-Žužemberk Mokronog-Litija-Rateče : Fran Košak, dr. Evgen Lampe in Ivan Vehovec (S. L.S.), Alojzij Pavlin, Ivan Bukovec in Ferdo Tomazin (N. S.); Kočevje-Ribnica-Velike Lašče : Anton Lovšin in Karel Škulj (S.L.S.), Ivo Pucelj in Fran Andolšek (N. S.); Crnomelj-Metlika: Karol Dermastia (S.L.S.), Dako Mlakar (N. S.).
(Zdravilo proti kugi na parkljih.) Dva zdravnika v Pasteuerjevem zavodu v Alžirji, dr. Bride in dr. Boquet, sta odkrila novo zdravilo proti kugi na parkljih ovac.
(Ogoljufali A m eri kanec.) Posetnik Jakob Ambrožič, ki se je vrnil pred kratkim iz Amerike, je ovadil, da ga je ogoljufal neki bančni uradnik v Buenos Aires za 350 K, na ta način, da mu je izročil pri menjavanju denarja namesto angleške funte, zlatnike po 20 frankov.
(Mrtvega so našli) dne 25. novembra v Ločnici 38letnega mizarja Valentina Kalana iz Zbilj pri Medvodah. Ležal je s telesom na bregu, le glavo je imel v vodi, dočim je bilo orodje razmetano po tleh. Težko, da bi bil Kalan vsled pijače zašel v vodo, ker je v ponedeljek cel dan delal in ni bil pijanec. Imel je ušesa višnjeva, kakor bi ga kdo držal za ušesa in tlačil glavo v vodo. Skregal se je večkrat s svojim svakom Matevžem Aličem iz Ločnice, kateri mu je bil dolžan par tisoč kron, pa se mu jih je branil vrniti.
Razne stvari po svetu.
(Žena zastrupila moža.) 25letna zasebnica Lujiza Hassova v Liebendammu pri Mariewerderju je bila pred par dnevi aretirana, ker je osumljena, da je svojemu možu namešala v jed oster strup ter ga s tem zastrupila. Aretiran je bil tudi 38letni barvar J. Schroder, s katerim je imela morilka ljubavno razmerje.
(Nezgoda v gledališču.) V dvornem gledališču v Draždanih je padel med predstavo na oder neki delavec in je obležal nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico. Igralka Bleibtreu, ki je bila ravno na odru se je tako prestrašila, da je omedlela. Predstava je bila prekinjena za pol ure. Ponesrečen delavec, ki je padel s precejšne višine, bo bržkone umrl.
(Železniška nesreča v Italiji.) Na postaji Caccano je 29. m. m. zadel ekspresni vlak Rim-Neapelj v tovorni vlak, ker je bil premikalnik napačno postavljen. Šest potnikov in čuvaj je mrtvih, 20 potnikov je pa ranjenih.
(Odkrito tihotapstvo v Budimpešti.) Na mitnici v Budimpešti je zasledila finančna straža drzno tihotapstvo. Izdelovalec klobas Friihbauer je vtihotapljal v mesto v mrtvaških vozeh velike množine mesa. V dveh takih vozeh je našla finančna straža deset zaklanih prašičev.
(Grof K a r o 1 y skočil z drvečega brzo-vlaka.) Dne 9. m. m. zvečer sta se pripeljala na Dunaj voditelja ogrske opozicije grofa Andrassy in Appony. Sopotniki, ki so v Pešti videli v njunem spremstvu stopiti v isti brzovlak tudi grofa Mihaela Karolyja, so se silno čudili, da le-ta ni dospel na Dunaj. Se splošnejša je pa postala pozornost, ko se je zvedelo, kaj se je na potu zgodilo. Grof Andrassy je povedal to-le: V trenotku, ko so vsi trije z grofom Karolyjem v Pešti stopili v brzovlak, in je le-ta odvozil s kolodvora, so dobili neko velevažno obvestilo, ki je brezpogojno zahtevalo navzočnost enega izmed njih v Pešti. Ko so se posvetovali, je brzovlak vozil proti postaji Rakos-Palota, kjer se pa brzovlak navadno ne ustavlja. Grof Karoly .je stopil iz kupeja in šel k vratom na koncu hodnika. Ondi je slučajno bil sprevodnik in Karoly ga vpraša, če se bo vlak ustavil na Rakos-Taloti. Ko je' kondukter zanikal, je Karolv bliskovito hitro odprl vrata in skočil z vlaka. Storil joto tako hitro, da ga nihče ni mogel zadržati Ker se je navzočim zdelo, da je grof pri skoku padel in menda prišel pod kolesa, je navzoči urednik „Az Esta“ dr. L. Iialasz skočil k napravi za silo in povzročil, da se je brzovlak ustavil. Sli so iskat Karolyja, a niso našli nobene sledi za njim. Nato se je brzovlak odpeljal dalje. V Neuhauslu je dobil grof Andrassy prvo Ka-rolvjevo brzojavko, v kateri naznanja, da se mu ni nič hudega zgodilo. Na Dunaju je pa grof Andrassy dobil od grofa Karolvja telefonično poročilo, da je dotična stvar urejena.
(Javne igralnice.) V Trstu, v Gradežu, v Opatiji in v Portorose so se ustanovile tekom letošnje sezije javne igralnice, katere so oblasti dovolilo s pridržkom, da se igra vedno in povsod le za male zneske. Te igralnice so povzročile tako med domačini, kakor tudi med tujci velikansko nejevoljo in Vlada je morala igralnico v Portorose zapreti. Sedaj se jeN^počela po vseh letoviščih akcija, da naj se poziva vlado, da naj zapre za drugo sezijo vse igralnice.
(Usoda slavnega moža.) Pred kakimi štirinajstimi dnevi je umrl v Parizu v 85. letu svojega življenja Charles Tellier, ki mu jf5 človeštvo dolžno hvalo, ker je izumel novo metodo, po kateri se obvarujejo živila, zlasti meso, z umetnim hlajenjem. Dasi je s svojim izumom obogatil mnogo ljudi, je sam živel siromašno in je umrl v bedi. Ironija usode je hotela, d i mu je prišlo po pošti 1000 frankov ravno
—	dan pred smrtjo. Teh 1000 frankov je prišlo iz Argentinije, ki je najbolj obogatela od njegovega izuma
in kjer so tudi vsled tega nabirali prispevke za revnega izumitelja. Nabrali so bili celo — 100.000 frankov, ali blagajnik je vso vsoto — poneveril, tako da je za rajnega ostalo le še 1000 frankov, a še od tega ni ničesar več imel.
Kmetijstvo in gospodarstvo. Kako gospodarimo umno v naših gozdih?
(Konec.)
Vse gozdne škodljivce moramo zatirati in preganjati iz naših gozdov. Pri tem delu nam pomagajo: jež, krt, podlasica, dihur, vse ptice roparice in ptice pevke. Posebno veliko nam koristijo žolne in detli. Teh živali ne bo pameten gospodar nikdar preganjal iz svojih gozdov, še izkušal jih bo privabiti vanje, n. pr. po zimi s krmljenjem itd.
Ko so pred 30 leti gradili železnico na Kavkazu
—	namreč od Batuma v Tiflis — delal jim je velike ovire velikanski pragozd, v katerem še ni nikdar pela sekira. Po otvoritvi te železnice pa so se začeli svetliti ti gozdi. Gozd je v teh krajih občinska posest in od nekdaj je vsak sekal tu, komur se je poljubilo. Prej so sekali le za svojo potrebo, zdaj pa so pridno sekali, ker so lahko les dobro prodali. *V 30 letih so se ti kraji povsem izpremenili. Pomanjkanje gozdov je povzročilo hudournike, ki delajo zdaj velikansko škodo. Prejšnja rodovitnost zemlje je izginila in puščava je vedno večja. Prepozno je izšla postava, ki prepoveduje tako nespametno uničevanje gozdov.
Tudi na Francoskem so pred leti brezmiselno izsekavali nekateri lahkomiselni posestniki svoje gozde na pobočju hribov in gora. Posledica temu je bila, da je reka Ron preplavila vsako leto rodovitno dolino in naredila velikansko škodo. Odkar pa strogo pazijo, da se sme sekati le taka drevesa, katerih odstranitev ne bi nikomur škodovala, se povodenj ne ponavlja.
Pa čemu bi iskali zgledov v tujini. Poglejmo si našo Notranjsko! Kdo še ni slišal o Krasu! Bile so te pokrajine nekdaj res krasne! A danes ? — Prišli so ljudje, ki so lepe gozde posekali, pozabili pa pogozditi prazen svet. Nalivi in huda burja so odnašali rodovitno zemljo in izpremenili v nekaj letih obsežne pokrajine v pust, skalnat svet. Koliko tisočakov so v zadnjih letih izdali posamezni posestniki in država, da bi iznova pogozdili razsežne opustošene kraje! Uspehi so zaradi rahle zemlje in hude burje kaj majhni.
A tudi drugod pri nas izkoriščajo in zanemarjajo nekateri posestniki gozde brezobzirno. Veliko je danes gozdov, ki ne zaslužijo več tega imena. Da se taka opustošenja zabranjujejo, gozdne posestnike pa prisili — če treba tudi s kaznijo — k pametnemu gospodarstvu, izdala je država gozdni zakon, posamezne dežele pa deželne naredbe.
Gozdni zakon obsega več oddelkov (paragrafov)* ki govore n. pr.: o krčenju gozdov, o pogozdovanju in opustošenju gozdov, o pašnji v gozdih, o varstvenih gozdih, o gozdih v prepovedi, o spravljanju lesa, o določbah glede gozdnih požarov, o pokončevanju škodljivega mrčesa, o gozdnih prestopkih in kvarah itd.
Posamezne dežele so te oddelke še posebej izpopolnile primerno za njih kraje. Deželna vlada za Kranjsko je izdala naredbo glede nabiranja storžev igličastega drevja, prepovedala nabiranje borovega brstja, naredbo glede požiganja pašnikov in pokon-čevanja lubadarja. Deželni zakoni za Kranjsko govore tudi o pokončevanju škodljivega mrčesa, zlasti rjavega hrošča in o pogozdovanju Krasa.
d
c
>o
d
E
o
O
■s
O
-H
'd
>o
o
k.
d
Z
it
	1
E O	
c	
>	
o	
-H	
d	
im	
im	
O	
tn	
c	
■■■	
c	
■pan	|
Ne podarjam ■ svojega blaga •
a mogoče mi je dobavljati gospem dobro, trpežno platneno in bombaževo blago po najnižjih cenah. Brezhibni ostanki
ki ostanejo pri razrezovanju kosov, se prodajajo globoko pod ceno. 40 do 45 metrov krasnih ostankov,
sestoječih iz: kanevasa, barhenta, flanele, platna, modrega tiska, cris-seta, cefirja itd., vsak ostanek 3 do 12 metrov dolg in najbolje uporaben, za samo K 16'—.
40 do 45 m belih platnenih ostankov sortiranih, za balo nevest, za vsake vrste perilo in posteljino uporabnih, vsak ostanek 3 do 12 metrov dolg, za samo K 17 ■—.
Vzorci tkanin vsake vrste zastonj in poštnine prosto. Pišite takoj! Neugajajoče se zamenja ali pa se denar vrne.
LEO HIRSCH
tkalnica platnenega in bombaževega blaga (oddelek za razpošiljanje 23.)
Nachod, Češko.	5 ,3—2)
U5i
Ifl
Najboljše dobavišče zgotovljenih postelj
iz dobrega čistega posteljnega perja!
i (12—4)
Napolnjeno v gostoniten rdeč nanking (inlet), 1 pernica, 180x 120 cm velika, z 2 podzglavnikoma, vsak v velikosti 80x60 cm, z novim, mehkim, trpežnim perjem K 16'—, napol puh K 20'—, puh —, pernica sama K 10'—, K 12 —, K 14'— in K 16'—, podzglavnik samo K 2 —, K 3 50 in -. Dvojnata pernica, 200x140 cm velika, K 13'—, K 14'50, K 17-50 in K 21'—, podzglavnik 90 x 70 cm velik, K 4'50, K 5 20 in K 5 50. 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12'— do K 16'—, napol belega K 17'—. 5 kg novega, dobrega, belega, neprašnega posteljnega perja K 24-—, snežnobelega K 30' -, bobšega K 36 —, najfinejše gosposko oskubljeno perje K 45'—. 5 kg neoskubljenega perja (napukanega) od živih gosi K 26'— in K 30'—. Bel puh, v velikih kosmičih, K 5'—, boljši K 6'—, najfinejši prsni puh K 6'50 za '/2 kg- siv puh '/2 kg K 2'50 in K 3'—. Pošilja se franko s povzetjem. Proti povrnitvi poštnine je zamena dovoljena.
Sigmund Lederer, Janowitz a. Angel št. 205 pri Klatovu na Češkem.
Natisnila in založila: lsr.pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v J.jubljani.
Od"
lil (1 11 [1
i25'i!l
urednik: Roman Sticli.