PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 iir
Leto XXXI. Št. 128 (9130)
TRST, četrtek, 5. junija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SUESKr PREKOP PO OSMIH LETIH
Pozornost političnega in poslovnega sveta je danes osredotočena na Sredozemlju, kjer se bo ponovil prizor izpred sto in več let: konvoj trgovskih ladij z najrazličnejšimi zastavami bo preplul 'Sueški prekop in začel novo gospodarsko obdobje ter hkrati — tako si nadeja svetovna javnost — obdobje dokončne politične pomiritve na Srednjem vzhodu.
Ponovno odprtje Sueza po osmih letih Zapore predstavlja akt dobre volje, s katerim a-rabska republika Egipt vzpostavlja novo mednarodno sodelovanje v tem občutljivem delu sveta. Egiptovski narod si s tem zagotavlja simpatije širokega kroga držav, kar bodo morali nujno upoštevati tudi Izraelci. Zadnje vesti nakazujejo, da je ob prekopu začel določen proces odtajanj a in popuščanja napetosti, ki se kaže v delnem umikanju izraelskih čet s Sinajskega polotoka in z ozemlja ob sami vodni poti, v izjavah egiptovskega predsednika Sadata, da se bo po vsej verjetnosti po prekopu lahko prevažalo tudi blago, namenjeno v Izrael, morda celo z izraelskimi ladjami, in ki ga potrjuje sklep mednarodnih zava-rovalskih družb o znižanju «vojnih» tarif za plovbo skozi Sueški prekop na polovico.
Prijateljska roka, ki jo E-gipt danes ponuja čez Sueški prekop, je po vsem tem važen, pa čeprav šele začeten korak na poti postopne pomiritve na Srednjem vzhodu in s tem hkrati pomemben dejavnik za popuščanje napetosti v širšem svetovnem merilu.
Gospodarskega pomena Sueškega prekopa za sam Egipt in za širši krog evropskih in neevropskih držav ni treba posebej poudarjati. Razlogi, ki so dovedli do njegove uresničitve, so v teh sto letih ohranili vso svojo aktualnost: pot iz Evrope v Avstralijo je za 4.300 milj krajša kakor okrog Rta Dobre nade, pot v Indijo in Pakistan pa celo za 7.000 milj. V današnjem času, ko je rentabilnost ladij še posebej vezana na smotrno izkoriščanje faktorja časa in ko je cena goriva dosegla skrajne višine, je ta argument še toliko bolj trden.
Posebnega pomena pa je današnje odprtje Sueškega prekopa za dežele cb Sredozemskem morju in zlasti za pristanišča ob severnem Jadranu. Ni dvoma, da postavlja ponovna vzpostavitev plovbe po prekopu tudi pred Trst nove naloge, ki jih bo moral rešiti v čim krajšem času, ne da bi izpadel iz tekme med evropski-ny lukami. Naš položaj v tem trenutku ni posebno ugoden: že samo dejstvo, da moramo Ugotavljati, da so pred nami se vedno odprta vprašanja, in to v trenutku, ko je promet Po Sueškem prekopu praktično že stekel, kažejo na neupravičena oklevanja, s katerimi se Pri nas lotevamo tudi najbolj Perečih vprašanj. Prizadevanja, da bi tržaška luka postala ide-alni podaljšek Sueškega prekopa, hromijo številne zavore: neustrezna oprema v samem Pristanišču, prometna izolacija sedmega pomola, neustrezna propustnost prometnih zvez z Zaledjem — nedokončane avto ceste, enotirne železniške pro-še, neurejene tarife, tovorna Postajališča v različnih fazah Uresničevanja. K temu je treba dodati skrajno neelastičnost pri Upravno-režijskem vodenju pristanišč po sedanji zakonodaji, ^ko da je še vedno težko razumeti, katero ministrstvo je Pravzaprav pristojno za luška vprašanj a, kako bo lahko prišlo do napovedane združitve bled tržaško in tržiško luko, lu še bi lahko našteli. Podob-ha neelastičnost botruje celo Posegom, za uresničitev ka-te-rih bi imeli že na razpolago Potrebna finančna sredstva.
V takem položaju bi se modale vse gospodarske, družbene ^ politične sile v Trstu dogovoriti za skupen nastop na pristojnih mestih v Rimu, da bi enkrat za vselej odpravili zakoreninjeno miselnost, da je Trst le ena izmed 140 regi-striranilh luk v Italiji. Trst je
praktično edino pristanišče v Italiji, ki deluje pretežno za tujino in ki ' torej zagotavlja državnim blagajnam stalen in obsežen priliv tujih plačilnih sredstev. Osrednje oblasti bi morale torej same «vsiljevati» Trstu — in to že zdavnaj — široko zamišljen koordiniran poseg, ki naj bi zagotovil obstoj in uveljavitev naše . luke v tekmi z drugimi konkurenti. Če pa država ne kaže, da bi sama hotela primerno ovrednotiti naše pristanišče, se morajo za to odločiti tukajšnji dejavniki: če se bodo še naprej zanašali le na' zemljepisne prednosti Trsta, na iznajdljivost tukajšnjih poslovnih krogov in na življenjskost starih prometnih tradicij, bo konkurenca drugih pristanišč, ki bo od danes dalje še hujša kakor doslej, kaj kmalu obračunala z «idealnim podaljškom Sueškega prekopa». . ,
ELIO FORNAZARIČ
OSEM LET PO IZRAELSKI AGRESIJI
Predsednik El Sadat bo danes slovesno odprl Sueški prekop
Ponovno odprtje pomembne plovne poti pomeni zmago trezne politike egiptovskega predsednika
KAIRO, 4.; — Po osmih letih bo jutri zjutraj prvi konvoj preplul Sueški prekop. Nà čelu bo plula tor-pedovka «6. oktober», na kateri bo predsednik Sadat s predstavniki o-blasti. Slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa bodo vsekakor pomenile vrhunec trezne politike predsednika Sadata od oktobrske vojne do številnih 'gospodarskih pobud v notranji politiki. Umik izraelskih o-boroženih sil na Sinajskem polotoku se je že zaključil in čeprav gre za odločitev, ki je predvsem namenjena svetovni javnosti in s katero je izraelska vlada hotela dokazati svojo dobro voljo, je vseeno podčrtala Sadatov sklep o ponovni otvoritvi prekopa.
Z gospodarskega vidiKa ne bo i-melo odprtje te plovne poti takojšnjega pomena za Egipt. V prvem letu obratovanja predvidevajo, da bodo dobili 450 milijonov dolarjev, mnogo bolj pomembna bo obnovitev vsega področja ob prekopu. E-gipt bo z odprtjem še bolj poudaril svojo vlogo v arabskem svetu.
še zlasti do tistih držav, ki so doslej kritizirale predsednika Sadata in ki so bile za bolj oster nastop do Izraela.
Štiriindvajset ur pred slovesnim odprtjem Sueškega prekopa so Izraelci danes zjutraj zaključili napovedani umik vzdolž demarkacijske črte z Egiptom. S črte prekinitve ognja, ki teče približno 15 km od prekopa, so Izraelci umaknili polovico svojih vojakov in 15 tankov, ki so bili na tem področju, kot je predvideval sporazum o razmejitvi sil. Umaknilo se je tudi topništvo, ki je sedaj oddaljeno 32 km od prekopa, raketne postojanke (razen protitankovskih) pa so oddaljene 40 kilometrov.
V svoji izjavi je izraelski ministrski predsednik Rabin dejal, da Izrael nikakor ne bo vojaško posegel, tudi če bi Egipt prepovedal prehod blaga namenjenega v Izrael in iz njega po Sueškem prekopu. Kar zadeva sklep o umiku telaviv-skih oboroženih sil pa je njegov namen samo ustvariti ugodno vzduš-
REFERENDUM V VELIKI RRITANIJI 0 GOSPODARSKI POVEZAVI Z ZAHODNO EVROPO
Danes Angleži pred izbiro: EGS nli samostojna svetovna politika
Globoka razklanost v laburistični stranki : Wilsonu so preprečili nastop v Camdenu - Konservativci za evropsko skupnost, komunisti v opoziciji
LONDON, 4. — Kakih 300 nasprot-1 ke, se pravi laburiste in konserva-nikov nadaljnjega članstva Velike tivce
Britanije v Evropski gospodarski skupnosti je sinoči priredilo v Londonu hrupno manifestacijo ter praktično onemogočilo angleškemu pre-mieru Haroldu Wilsonu, da na sklicanem zborovanju govori v prid navzočnosti Anglije v EGS.
Napovedano je bilo, da bo prèd-sednik Wilson govoril na javnem zborovanju v dvorani Town hall v Camdenu (severozahodna četrt v londonski občini). Ministrskemu predsedniku se ni posrečilo, da bi povedal nekaj razumljivega. Kadarkoli je odprl usta, je v dvorani zagrmelo in le občasno je bilo slišati kak razumljiv stavek. Z angleško flegmo je Wilson tlačil tobak v pipo, občasno spregovoril, toda po skoraj 40 minutah vztrajnih poskusov se je vdal ter odšel iz dvorane s pikro pripombo, da je bilo obnašanje demonstrantov skrajno nedemokratično.
Poznavalci angleškega političnega življenja so bili zelo presenečeni. V Angliji je že ustaljena praksa, da stranka, ki je v opoziciji, zanika vsakršno veljavnost političnim programom stranke, ki ima oblast v svojih rokah, ali obratno. Volivci to dobro vedo ter se ne razburjajo. Sedaj pa se dogaja nekaj nenavadnega: angleško politično mnenje se je razcepilo ne samo na ravni strank temveč je zajelo celo same stran-
Povod za ta silovit razcep je jutrišnji referendum na katerem bodo morali 'Angleži odločati, če bodo še naprej ostali v Evropski gospodarski skupnosti, ali pa se bodo odcepili. Pravzaprav je vprašanje bolj zapleteno: Angleži se bodo izrekli za, ali pa proti, toda zadnji sklep bo še vedno pripadal poslanski zbornici (spodnjemu domu ter lordski zbornici), kajti referendum ima le posvetovalni pomen.
Kako bodo na jutrišnjem referendumu odgovorili angleški volivci. Prevladuje mnenje, da bo več glasov za nadaljevanje angleške navzočnosti v EGS, toda izredno pomembno pa je vprašanje, koliko Angležev se bo glasovanja vzdržalo, se pravi, da sploh ne bodo prišli na volišča.
Nevarnost za Wilsona (in tudi za večino konservativcev) je namreč v tem: visok odstotek volivcev, ki bi se vzdržal, bi namreč hudo ohromil tudi pritrdilne glasove (za nadaljevanje članstva v EGS), ker bi nasprotniki potem utegnili še vedno postaviti ponovno to vprašanje na dnevni red. če pa bi bila udeležba na referendumu zelo visoka in bi zmagali pristaši EGS, bi se to vprašanje praktično ne moglo več postavljati v angleškem političnem življenju.
Britanska vojaka v Belfastu se pogo varjata pred volilnim sedežem, kjer se bosta izrekla za nadaljnjo udele žbo V. Britanije v EGS ali proti njej.
V	tem trenutku je skoraj nemogoče napovedati rezultate referenduma. Laburistična stranka je razklana na vseh ravneh, šestnajst laburističnih ministrov je za EGS, toda sedem jih je odločno nasprotnih. Na parlamentarni ravni je ste'1 nje za Wilsona še bolj zaskrbljujoče: 180 poslancev je za EGS, 140 pa nasprotnih. Sloviti angleški sindikati «Trade union», ki predstavljajo 80 odst. vsega članstva laburistov, so razklani v razmerju dva proti eden: dva proti EGS in eden za nadaljnje članstvo.
V	razmerah propagande ob referendumu je prišlo do najneverjetnejših Piotislovij. Medtem ko je neki predstavnik laburistične vlade dokazoval, da so življenjski stroški na Norveškem (ta država se ni vključila v EGS) zelo višji kot v Angliji, pa so drugi vladni predstavniki trdili, da bi Anglija živela bolj poceni s kmetijskimi pridelki iz Nove Zelandije in drugih dežel Commonwealtha. Drugi so trdili in še trdijo, da bo Anglija z EGS izgubila svojo suverenost ter postala nekakšen privesek biiokratov iz Bruslja. Vse kaže, da Anglija preživlja danes hudo politično krizo, ki je splavila na površje stara nasprotstva in protislovja.
Zdi se, da se v Angliji pojavlja še vedno staro vprašanje: je otok del Evrope, je navezan na celino, ali pa je bolj zainteresiran za široko oceansko in pomorsko politiko s preferenčno povezavo z ZDA in z državami Commomvealtha. Očitno protislovje v tej politiki pa je dejstvo, da so angleški desničarski in konservativni krogi bolj naklonjeni povezavi z Evropo v sklopu EGS kot pa levičarski laburisti in tudi komunisti. Ti so že izjavili, da bodo zastopali stališče- naj njihovi volivci rečejo «ne» povezavi z EGS. Isto stališče zastopajo tudi levičarski laburisti.
V	teh razmerah je težko oceniti nagibe raznih strank in struj. V nekaterih primerih gre morda res za notranje politične razprtije v sami laburistični stranki. Posledice teh razprtij pa bodo prav gotovo precej pomembne za bodoče angleško politično življenje. Ne smemo namreč pozabiti, da so konservativci na splošno razen nekaterih nepomembnih skupin naklonjeni gospodarski skupnosti čeprav bi jih angleške tradicije morale navajati na pot, ki bi šla v čisto drugačno smer.
Sodeč po vsem tem bi lahko rekli, da se danes v Angliji bije boj med naprednimi in konservativnimi silami pod pretvezo članstva oziroma nečlanstva v EGS in da so za članstvo v glavnem konservativne sile ter del laburistov (desničarsko usmerjenih). Ta boj meče seveda tudi zelo čudno luč na samo EGS, ki izpada tako kot konservativna sila v Evropi.
Po zadnjih sporočilih angleške u-stanove za raziskovanje javnega mnenja Gallup naj bi jutri 68. odst. Angležev izreklo svoj «da» Evropski gospodarski skupnosti in le 32 odst. svoj «ne». Pri tem Gallupova ustanova ne upošteva vzdržanih glasov.
RIM, 4. —- Novi predsednik RAI-TV Finocchiaro se je danes sestal s člani izvršnega odbora vsedržavne časnikarske zveze. Predsednik FNSI Murialdi mu je zagotovil podporo časnikarskega sindikata reformi radiotelevizijske ustanove, tajnik Ceschia pa je orisal stališče časnikarjev do vprašanj radiotelevizijske informacije.
je za nadaljevanje pogajanj. Vsaka nadaljnja odločitev v tem smislu pa bo odvisna od sestanka Rabin — Ford, ki bo 11. in 12. junija v Wa-shingtonu in ki bo imel še zlasti pomembno vlogo po pogovorih med Fordom in Sadatom v Salzburgu. Mnogi pričakujejo od Rabinovega potovanja precejšen uspeh.
Nekateri celo govorijo o povratku Henryja Kissingerja na Bližnji vzhod, da bi nadaljeval s svojo posredovalno misijo, ki jo je prekinil marca. Po nekaterih glasovih naj bi Izrael in Egipt sedaj bila pripravljena na nekatere koncesije. Kaže, da Izraelci ne bi zahtevali formalne egiptovske obveze o nenapadanju v zameno za strateške ' prelaze Mitla in Gidi in za petrolejske vrelce v Abu Rodeisu, če bi Kairo privolil v sporazum, ki bi veljal več kot dvanajst mesecev, kot so bili pripravljeni podpisati spomladi. O možnosti obnovitve Kissingerjeve misije so danes govorili z obrambnim ministrom Peresom, ki je dejal, da ta možnost obstaja. Peres je tudi mnenja, da bo Egipt pripravljen ne samo na pogajanja temveč tudi na kompromis, če se bo Kissingerjeva misija obnovila.
Egiptovski predsednik Sadat je na predvečer ponovnega odprtja Sueškega prekopa govoril po televiziji in dejal, da je po njegovem mnenju izraelski napad na področju Sueškega prekopa zelo malo verjeten. če pa bi do tega le prišlo, bi Egipt zelo odločno odgovoril. E-giptovski predsednik je nato rekel, da je s svojo odločitvijo o odprtju prekopa hotel dokazati Združenim državam, da se Egipt ne boji miru. Zaprtje prekopa bi pomenilo hudo «kazen» .za premnoge prijateljske države, medtem ko hoče Egipt prispevati h gospodarskemu razvoju vseh držav. Kar zadeva plovbo izraelskih ladij po prekopu pa je Sadat dejal, da gre za vprašanje, o katprem bo morala odločati ženevska mirovna konferenca. Če bo Izrael spoštoval obveze, ki izhajajo iz resolucije št. 242 varnostnega sveta OZN, bo tudi Egipt spoštoval svoje dolžnosti.
Sovjetska tiskovna agencija TASS je označila izraelsko odločitev o skrčenju oboroženih sil ob demarkacijski črti na Sinaju kot propagandistični korak, ki ne spreminja izraelske politike zaviranja iskanja miroljubne rešitve na Bližnjem vzhodu. TASS med drugim poudarja, da je vprašanje Bližnjega vzhoda mogoče rešiti samo s popolnim umikom Izraelcev z vseh zasedenih a-rabskih ozemelj in s spoštovanjem zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine.
LJUBLJANA, 4. — Na vabilo predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita bo jutri prispel na večdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo severnokorejski državni in partijski voditelj Kim n Sung. V Jugoslaviji se bo zadržal do nedelje, v tem času pa se bo večkrat pogovarjal s svojim gostiteljem, predsednikom Titom.
POVRATEK PREDSEDNIKA FORDA V ZDA
Ob svojem povratka v ZDA po obisku v nekaterih evropskih državah je predsednik Ford imel daljši eovor v znani vojaški akademiji West Poim, kjer je obravnaval rezultate srečanja na vrhu v Bruslju. Med drugim je dejal, da imajo evropski zavezniki polno zaupanje v Združene države in da bodo slednje dosledno spoštovale svoje obveznosti do njih. O izjavah predsednika Forda in zun. ministra Kissingerja pišemo na zadnji strani.
■milili.umu................................... inumili ...
OBISK GRŠKEGA PREMIERA V JUGOSLAVIJI
Bijedic in Karamanlis sta se zavzela za najširše sodelovanje na Balkanu
Tudi Bližnji vzhod, Ciper in mednarodna gospodarska kriza v središču razgovorov med predsednikoma jugoslovanske in grške vlade ■ Karamanlisa bo danes sprejel Tito
(Od našega posebnega dopisnika) 1 problematiki, o razmerah v Evro T..TT TRT .JANA. 4. — Predsednik re- ni. na C.inrn in na Bližniem \77hn
LJUBLJANA, 4. — Predsednik republike Josip Broz Tito bo jutri na Brdu pri Kranju sprejel grškega premiera Konstantina Karamanlisa, ki je danes prispel na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Uradni jugoslovansko - grški razgovori so se pričeli v vili «Bled» na Bledu, kjer je začasna rezidenca grškega predsednika vlade. Pogovore sta vodila predsednika vlad Džemal Bijedič in Konstantin Karamanlis, najprej so v njih sodelovali tudi sodelavci dveh predsednikov vlad, kasneje pa sta jih nadaljevala sama. Poleg tega sta v nadaljevanju izmenjala mnenja tudi zunanja ministra Miloš Minic in Dimitrios Bitsios s svojimi sodelavci. V središču jugoslovansko-grških pogovorov so bila najprej dvostranska vprašanja, med katerimi so posebej obravnavali rezultate dosedanjega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo ter se ozrli na možnosti in pogoje za nadaljevanje že v zadnjih nekaj mesecih zelo uspešnega jugoslovansko - grškega sodelovanja na vseh področjih, posebej pa so spregovorili tudi n prihodnjih stikih na mednarodnem področju. V nadaljevanju so obravnavali nekatera najpomembnejša vprašanja z mednarodnega prizorišča, ki posebej zanimajo Jugoslavijo in Grčijo. V tem okviru I so izmenjali mnenja o balkanski
imiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmifniiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimuinMmuimimiii
VLADA PONUJA JAVNOSTI GREŠNEGA KOZLA
ODSTOP ŠEFA POLICIJE PREFEKTA ZANDA LOTA
Ministrski svet ga je na včerajšnji seji zamenjal s 56-letnim Ciorgiom Mcnkhinijem
RIM, 4. — Ministrski svet se je danes sestal na razmeroma kratki seji, na kateri je sprejel vrsto sklepov in odobril številne predloge. Najvažnejši sklep zadeva imenovanje novega šefa policije namesto prefekta Zanda Loya, ki je po u-radni verziji sam zaprosil za nadomestitev. Novi poveljnik policije je 56-letni prefekt Giorgio Manichini, ki je začel kariero na prefekturi v Benetkah, trenutno pa je bil šef kabineta v notranjem ministrstvu, potem ko je bil samo nekaj mesecev prefekt in vladni komisar v Bologni. Dosedanji šef policije Efisio Zanda Loy je bil imenovan za državnega svetnika.
Vladno poročilo ne navaja ničesar glede razlogov odstopa šefa policije, v rimskih političnih krogih pa prevladuje mnenje, da je bil Zanda Loy prisiljen k odstopu. V bistvu naj bi šlo za nov predvolilni manever, oziroma za novo špekulacijo na temo javnega reda, glede katere so demokrščanski izvedenci za volilno propagando prepričani, da je najbolj pri srcu italijanskim volivcem. Prav zaradi tega so hoteli očitno priskrbeti javnemu mnenju grešnega kozla, češ, končno tudi v Italiji visoki funkcionarji plačujejo za svoje napake ali svojo nesposobnost.
Vlada je na današnji seji prouči-1 la tudi načrt za ustanovitev mini-
strstva za znanstveno raziskovanje (doslej je ta resor vodil minister brez listnice) in ga tudi vsaj v glavnih obrisih odobrila, čeprav so poverili posebnemu medministrskemu odboru nalogo, da pripravi dokončno besedilo zakona v tej zvezi. Odobren je bil tudi osnutek zakonskega predloga o nadaljnji pomoči prebivalstvu dežel Marke, Umbrija, Abruci in Lacij, ki jih je prizadejal potres novembra - decembra leta 1972. Vlada je tudi proučila vrsto drugih predlogov bolj postranskega pomena
Stavka uslužbencev
davkarije
se bo nadaljevala
RIM, 4. — Na zasedanju vsedržavnega sveta sindikata uslužbencev davkarije so skoraj soglasna sklenili nadaljevati stavko, ki se je začela že 21. aprila in ki je povzročila podaljšanje roka za vlo žitev davčnih prijav. Predstavniki sindikata bodo jutri na tiskovni konferenci obrazložili vzroke današnje odločitve, veskakor so napovedali, da bodo vztrajali pri sindikalni akciji, dokler ne bodo uresničene vse njihove zahteve.
pi, na Cipru in na Bližnjem vzho du, spregovorili pa so tudi o mednarodni gospodarski krizi in o poteh za njeno reševanje.
V nadaljevanju pogovorov na dveh ločenih ravneh, najprej med predsednikoma vlad, nato pa še med
zunanjima ministroma so, kar zar stvferili tak sistem sodelovanja
deva premiersko raven, izmenjali mnenja zlasti o nekaterih konkretnih vprašanjih dvostranskega sode lovanja, medtem ko sta zunanja ministra Minic in Bitsios osrednjo pozornost razumljivo posvetila nadaljevanju izmenjave mnenj o mednarodnih vprašanjih in se pri tem še bolj podrobno kot poprej v plenarnih pogovorih dotaknila nekaterih vprašanj balkanskega in širšega evropskega sodelovanja ter drugih aktualnih mednarodnih problemov.
V	plenarnih pogovorih je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič svojega gosta, grškega premiera Konstantina Karamanlisa, med drugim seznanil z dejavnostjo neuvrščenih dežel in se pri tem posebej dotaknil prizadevanj neuvrščenega sveta v okviru reševanja ciprske krize. Grški premier se je v imenu svoje vlade zahvalil Jugoslaviji za njeno angažiranje pri reševanju ciprske krize.
Predsednik zveznega izvršnega sveta je opoldne v hotel «Golf» na Bledu priredil svojemu gostu iz Grčije slovesno kosilo, na katerem sta predsednika vlad izmenjala zdravici.
Džemal Bijedič je ob tej priložnosti med drugim dejal, da jugoslovanski narodi in vlada pozdravljajo spremembe v Grčiji, prepričani, da po svojem pomenu presegajo meje deželne in objektivno predstavljajo prispevek k stabilizaciji razmer na balkanskem območju, pa tudi širše v svetu. V teh spremembah, je nadaljeval predsednik jugoslovan-ske vlade, smo videli možnost za nadaljevanje dolgoletnega prijateljstva in za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja med državama. Predsednik Bijedič je nato menil, da bi si vladi obeh dežel morali še bolj prizadevati za ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo pospešili vsestranski razvoj odnosov, predvsem tistih na gospodarskem področju. «Prepričan sem, je ob koncu naglasil predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedič, da bodo Karamanlisov obisk in njegovi pogovori z jugoslovanskimi predstavniki mnogo prispevali k uspešnemu razvoju jugoslovansko-grških odnosov na vseh področjih.»
V	odgovoru na Bijedičevo zdravico je predsednik grške vlade najprej podčrtal, da grško-jugoslovan-sko prijateljstvo ni zgolj naključni odnos, na katerega bi lahko vplivali kakršnikoli novi dogodki ali nepredvidene spremembe. To prijateljstvo je rezultat starih obojestranskih zgodovinskih dejstev, katerih korenine so v skupnih narodnoosvobodilnih borbah in v kulturnih tradicijah jugoslovanskih in grškega naroda.
«Demokratična Grčija, je nadaljeval Karamanlis, se zdaj usmerja k vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost in k zamisli o združeni Evropi. Jugoslavija je pod vodstvom predsednika Tita prva razvila akcijo v svetu neuvrščenih, vendar ti različni usmeritvi ne motita naših držav — je menil Karamanlis — da ne bi varovali tradicionalnih prijateljskih odnosov in jih celo razvijali do najvišje ravni. Danes so vse možnosti
za bistveno zbliževanje narodov na našem ožjem območju, to je Balkanu, je naglasil premier Karamanlis. če bi vsi balkanski narodi kljub razlikam, ki jih ločujejo, medsebojno poglabljali sodelovanje, potem bi v razmeroma kratkem času ti prepleteni prijateljski dvostranski odnosi u-
Balkanu, ki bi bil lahko drugim geo-\x)litičnim skupnostim v današnjem svetu lep primer miroljubnega razvoja in napredka.» je poudaril tudi grški premier Karamanlis v svoji zdravici na slovesnem kosilu, ki mu ga je priredil predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič danes opoldne v hotelu «Golf» na Bledu.
Po jutrišnjem srečanju s predsednikom republike Titom bo Karamanlis končal kratek dvodnevni uradni obisk v Jugoslaviji in popoldne odpotoval z ljubljanskega letališča Brnik. O obisku in pogovorih Karamanlisa v Jugoslaviji bodo objavili tudi skupno sporočilo.
VLADO BARABAŠ
ČESTITALI SO NAM
V zadnjih dneh smo v zvezi s 30-letnico Primorskega dnevnika prejeli še naslednje čestitke:
Spoštovano uredništvo! Letos, ko vaš časopis slavi že trideseto obletnico izhajanja, vam iskreno čestitamo za uspešno in plodno delovanje — SPD Igo Gruden in ŠD Sokol, Nabrežina.
Spoštovano uredništvo! Pridružujem se iskrenim čestitkam in želim srečo in še več uspehov na vsej črti. — Anica Martelanc, Dornberk.
Vsem kolegom in drugim članom družine «Primorskega dnevnika» čestitam ob tridesetletnici izhajanja glasila Primorske in njenih ljudi in želim, da bi še vnaprej tako borbeno zastopali pravice slovenske manjšine v Italiji — Vaša Dorica Makuc.
Primorski dnevnik! čestitamo ob tridesetletnici in želimo veliko uspeha za bodočnost prijateljem Primorskega dnevnika. Sergio Lepri, direktor agencije ANSA - Rim.
Uredništvu! Ob 30-ietnici izhajanja Primorskega dnevnika vam odbor ŠD Primorje iskreno čestita in želi obilo uspehov v vašem bodočem delovanju v prid slovenske manjšine v Italiji — Nogometni klub Primorje.
Dragi tovariši- Zaradi neodložljivih zadev mi žal ni bilo mogoče osebno čestitati vsem članom od «prvoborcev» do najmlajiih za vse, kar ste v 30 letih storili v težkem in napornem delu za pravice zamejskih Slovencev. Zadovoljen sem, da sem kot politični vinjetist sodeloval s svojimi skromnimi prispevki pri tem delu. želim Primorskemu dnevniku, da bi nekega dne v prihodnjih 30 letih na prvi strani z velikimi črkami lahko zapisali, da smo po tolikih naporih in vašem prizadevanju vendar dosegli dejansko enakopravnost in pravice, ki nam po človeških in demokratičnih načelih pripadajo — Vaš Robert Hlavaty.
Spoštovano uredništvo! Z iskrenimi čestitkami za jubilej Primorskega dnevnika in željami za dobro delo v bodoče se vam zahvaljujem in vas pozdravljam — Ludvik Zorzut -Kanal.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V TRSTU JE GOVORIL NAMESTNIK VSEDRŽAVNEGA TAJNIKA PSI MOSCA
Socialisti trdno povezani z delavskim razredom se zavzemajo za demokratično decentralizacijo
Boris Iskra in Edvin Švab o programu KPI za pokrajino in dolinsko občino ■ Dr. Rafko Dolhar o gospodarskih interesih Slovencev
Volilno kampanjo PSI je v Trstu odprl podtajnik socialistične stranke posl. Giovanni Mosca, ki je v prvi vrsti polemiziral s tajnikom KD Fanfanijem, ki očita socialistom «frontizem». Portugalski dogodki dokazujejo ,je dejal Mosca, kakšno je stališče socialistov in kako globok je njihov smisel za samostojnost. Ta samostojnost izvira iz trdne povezave socialistov z delavskim razredom.
PSI ima zelo jasno politiko, je dejal Mosca, za katero stoje delavci in predvsem mladina. To so vprašanja demokratične decentralizacije dežel, boj proti državni birokraciji in, končno za tako gospodarsko politiko, ki naj delavce odreši dvomov o zaposlitvi in bodočnosti. Na drugi strani, je dejal Mosca, pa je klientelarna politika KD in poskus dajanja prednosti parazitarnim slojem družbe.
PSI se zavzema za obrambo državnih demokratičnih ustanov, za kar je potreben boj proti zločincem, neofašistom in proti ekonomskim privilegijem.
V	začetku je poslanca Mosco pozdravil pokrajinski tajnik PSI Lucio Ghersi, ki je glede krajevne politike dejal, da PSI nima posebnih predsodkov glede sodelovanja z demokristjani, vendar mora to sodelovanje sloneti na jasnih programskih točkah, kot so zdravstvena o-skrba, skrb za starejše in prizadete, šolstvo in poklicna vzgoja. O vseh teh problemih je mogoče, je zaključil Ghersi, sodelovanje z ostalimi levičarskimi silami.
V	Mačkoljah je bilo sinoči zborovanje KPI. na katerem je kandidat Stojan Sancin predstavil govornika kandidata za pokrajinski svet Borisa Iskro in kandidata za župana v dolinski občini Edvina Švaba. Povedal je tudi. da zapušča Dušan Lovriha župansko mesto po 26 letih neprekinjenega županovanja, ker je zaposlen kot deželni svetovalec. Trdnost večine v občini pa dokazuje prav podatek o nepretrganem delovanju koalicije, medtem ko je bilo v tem razdobju v tržaški občini kar pet resnih kriz.
Boris Iskra je govoril o italijanski gospodarski krizi, o kateri priča podatek, da je bilo izgubljenih kar 38 milijonov delovnih ur, za katere so bili delavci v dopolnilni blagajni. KD ne najde prave rešitve za krizo in je dejstvo, da smo vsi postali bolj revni. Kriza je zajela tudi Trst, kjer je manj zaposlenih, mladi ljudje so brez pravih perspektiv, vrsta podjetij pa je v težavah, kot so Vetrobel, Stock, Dreher, Iret, papirnica v štivanu in druga, industrijci pa so končno mnenja, da bo jeseni v krizi tudi gradbena industrija. Iskra je ta del govora zaključil z ugotovitvijo, da manjka s strani KD odločna antifašistična volja in da zaradi tega tudi narašča nered v državi.
Nato je obravnaval pokrajino in njeno vlogo in je v tej zvezi podčrtal zahtevo Slovencev po tehničnem zavodu in da bi morala pokrajina odločno pritisniti v Rimu, ker enostavna vloga ni dovolj. Konferenca o manjšinah je zrasla iz komunistične pobude, dejstvo pa je, da ni prinesla zadovoljivih rezultatov o čemer priča tudi to, da še vedno ni rešeno vprašanje rabe slovenščine niti v tržaškem občinskem niti pokrajinskem svetu. Ta problem je načeloma že rešen v ustavi in glede njega je KPI zavzela odločno načelno stališče.
Edvin Švab pa je orisal vlogo KPI in predvsem naloge v okviru občine ter pri tem izhajal iz doslednega antifašizma in tradicij osvobodilnega boja. Podrobneje je analiziral odnose sil v občini, kjer polovica prebivalstva voli za KPI, ki je imela 10 mest v upravi. Komunisti so za sodelovanje, je nadaljeval Švab, vendar na osnovi jasnih programov- in na osnovi skupnih interesov prebivalstva. V tej zvezi je polemiziral z nekaterimi stališči, ki so jih sinoči izrekli demokristjanski kandidati na zborovanju v Prebenegu, kjer so izražali pomisleke okrog spomenika in kritizirali upravo, češ da nima jasnega kulturnega programa. Prav obratno je res, je podčrtal Edvin Švab, tudi nedeljska otvoritev je dokazala, koliko smo naredili vsi skupaj: naša šola, prosvetna in druga društva, kakšni so naši dosežki in da smo nanje res lahko ponosni.
Glede konkretnih vprašanj pa je Edvin Švab omenil postavko v programu, ki ga je sestavila dolinska sekcija KPI in kjer se predvideva decentralizacija uprave tako, da bodo po vaseh ustanovili konzulte, ki bodo neposredno reševale razna vprašanja. S tem se bo vzpostavil ne-posrednejši stik med občani in občinsko upravo. V zaključku pa je govornik podčrtal napore uprave, da se ustvari mir, sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani, katerega primer je bil tudi skupna pesem slovenskih in italijanskih otrok v obeh jezikih na nedeljski otvoritvi spomenika padlim partizanskim borcem.
Za Slovensko skupnost sta v torek v Bazovici in Padričah, včeraj pa v Gropadi in v Trebčah, govorila tajnik stranke Rafko Dolhar in član IOSS Aleš Lokar. V Bazovici in v Padričah je prvi govoril o odnosu ostalih strank ustavnega loka do Slovencev, drugi pa o kraških rezervatih in o zaščiti Krasa.
Včeraj se je Dolhar dotaknil zlasti vprašanj v zvezi s tovornim postajališčem pri Fernetičih. Iz širše analize .istih, je dejal Dolhar, ki so dejanski gospodarski interesi Slo-vencev v deželi in v državi, je SS prišla do stahšča, da moramo Slovenci dejansko doseči soupravljanje v važnih gospodarskih iniciativah, ki nastajajo tudi posredno ali neposredno na podlagi slovenskega
kapitala. Vsa zemlja in človeški potencial, ki ga dajemo za velike industrijske in infrastrukturne objekte, ki jih gradita dežela in država, morata služiti tudi za to, da dobimo odločuje vpliv na delovanje teh objektov, s tem pa se seveda ne odpovedujemo pravični odškodnini za naše terene. SS predlaga, da tudi Slovenci začenjamo načrtovati naše gospodarstvo.
Prof. Lokar se je tudi tokrat dotaknil v glavnem vprašanja Kraških rezervatov in nevarnosti, ki jih predstavljajo za našega človeka.
Za Krščansko demokracijo je predsednik pokrajine dr. Zanetti govoril na Trgu Garibaldi. Orisal je namene, ki jih ima KD v pokrajinskem okviru. Dejal je med drugim, da v okviru gospodarske politike in urbanističnega načrtovanja je nujna povezava tržaškega in tržiškega področja v enoten komprenzorij in da je treba čim hitreje odobriti ju-ridične in institucionalne inštrumente za enotno vodstvo komprenzori-ja. Nadalje je govoril o izboljšanju delovanja javnih uprav, kar pomeni, da je treba izboljšati njihove socialne in kulturne služnosti, zdravstvo .šolske strukture in zaščititi ambient.
Danes je predviden obisk podtajnika za zdravstvo posl. Foschi ja. Ogledal si bo bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, med katerimi deželno umobolnico, zvečer pa se bo udeležil zasedanja na temo «Zaščita zdravstva in obveze skupnosti» v gledališču Rossetti. Na tem zasedanju, ki ga prireja KD, bo deželni odbornik za higieno in zdravstvo Tripani orisal politiko dežele na zdravstvenem področju, predsednik pokrajine dr. Zanetti pa bo govoril o programskih smernicah KD za zaščito zdravstva krajevne skupnosti.
V petek bo za KD govoril na Trgu Goldoni minister za turizem in prireditve Sarti, ki se bo sestal tudi z ravnateljem gledališča Verdi o ekonomskem položaju gledališča v zvezi z zakonskim osnutkom, ki predvideva 80 milijard lir za pomoč opernim gledališčem v državi.
PSI in radikalci za svobodni splav
Na pobudo radikalne in socialistične stranke bo v petek ob 19. uri na Trgu sv. Antona javno zborovanje v podporo zbranja podpisov za referendum, ki naj odpravi fašistično zakonodajo o splavu. - Govorila bo Adele l'accio, znana pred sednica središča za informacijo o sterilizaciji in splavu, ki so jo januarja aretirali zaradi nejne dejavnosti na tem področju.
Govornico bosta predstavila član vsedržavnega vodstv« radikalne stranke Giulio Ercolessi ter občinski svetovalec PSI prof. Livio Pesante.
Petkovi manifestaciji za pravico do svobodnega splava se je pridružilo tržaško feministično gibanje.
ta Arnaldo Pittoni in pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Predsedoval bo Vojko Kocman. Za ples bo poskrbel znani ansambel Lojze Furlan iz Zgonika. Nastopili bodo tudi pevci.
VOLILNI SHODI SLOVENSKE SKUPNOSTI
Danes, 5. junija
Col ob 17.00, Repentabor ob 17.30, Mali Repen ob 18.30, Gabrovec ob 19.00, Salež ob 19.30, Samatorca ob 20.00 in Briščiki ob 18.00.
Rojan, Ulica Sara Davis ob 10.30, Rojan Scala Santa ob 11.00, Rojan, Ulica Moreri-Piščanci ob 12.00, Bar-kovlje, Ulica Bovedo ob 18.30, Bar-kovlje, Ulica Panzera ob 19.00, Bar-kovlje, Salita Contovello ob 19.30 in Barkovlje, Ulica Cerreto ob 20.00.
NAPREDNA LISTA
Danes bo «Napredna lista» za re-pentabrsko občino v gostilni pri «štefetovih» na Colu ob 21. uri predstavila somišljenikom svoj program za prihodnje občinske volitve.
Danes bo imela «Napredna lista» zborovanji v Gabrovici in Zgoniku.
Ob 21. uri v Saležu pri Perčiču srečanje z volivci.
P S D I
Prireja zborovanja ob 18. v Bo-Ijuncu, 19. pri Domju, 18.30 v Dragi in 19.30 na Jezeru.
V KULTURNEM DOMU
Danes proslava 30-Ietnice osvoboditve medšolskega odbora dijakov srednji!! šol
Vljudno vas vabimo na spominsko
svečanost ob 30-letnici osvoboditve, ki jo je pripravil medšolski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in ki bo v Kulturnem domu danes, 5. junija, ob 20. uri.
Skupna proslava naj bo dokaz budnosti zamejskih Slovencev ob dogodkih, kot so bučni aplavzi ob Almi-rantejevem govoru na Goldonijevem trgu, medtem ko istočasno v Kulturnem domu predvajajo pretresljiva pričevanja iz dokumentarne drame «Rižarna» (podatek je z dne 31. maja 1975).
Po pozdravu dijaka, bosta govorila dr. Drago Štoka in poslanec Albin Škerk o temi: «Vloga NOB včeraj in danes».
Sledil bo kulturni program s sodelovanjem črta šiškoviča.
Medšolski odbor dijakov
Tone Ukmar v Mladinskem krožku
Mladinski krožek je priredil včeraj v Mladinskem centru «Srečko Kosovel» uspelo srečanje z znanim antifašističnim borcem Tonetom Ukmarjem. Med srečanjem, ki se ga je udeležilo precejšnje število sred-
NA POVABILO GLASBENE SOLE
V KRANJU KLA VIRSKI RECITAL NADJE KRALJ
Pianistka je predstavila zahteven koncertni program
Na povabilo glasbene šole v potezah med seboj dokaj razhajata.
___?.. ?_ _____g _ 7. i :  4 _7„	ril-. -./-!?/• 7 ah/IL-ii /i/?» vrtivrintol ì Irm ni-
nješolcev, je proseški rojak spre-
Kranju je pretekli petek nastopila s samostojnim koncertnim sporedom v dvorani glasbene šole pianistka Nadja Kralj. Koncert je bil namenjen predvsem mladini in projeso-rjem tamkajšnje šole.
Poslušalcem je pianistko in šolo Glasbene niatice v Trstu predstavil ravnatelj Alojz Ajdič in naglasil pomen stikov s kulturnim življenjem Slovencev v zamejstvu.
Nadja Kralj je predstavila zahteven koncertni program, ki je obsegal naslednja dela: J. S. Bach: Kromatična jantazija in juga, Chopin: Dva nokturna in Mazurka, Franck: Preludij, Koral in juga, dve Skrjabinovi etudi in Viozzijeva skladbo Tri slike Van Gogha.
Razveseljiv je ta prvi koncertni nastop mlade pianistke, ki je zrasla v naši kulturni sredini. Njena interpretacija, mestoma še ne povsod tehnično izčiščena, je bila muzikalno in glasovno . lepo izpeljana in glasbena dela so pod njenimi prsti zaživela po vnaprej zamišljenem koncertu. Slednje je bilo občutiti zlasti pri Frančku in Viozziju.
Poslušalci so se Nadji Kralj, ki je prejela od organizatorjev koncerta lepo darilo, oddolžili s spontanim ploskanjem.
Po koncertu se je pri tovariškem
govoril o glavnih obdobjih svoje bogate revolucionarne poti. Podrobneje bomo o tem srečanju še poročali.
srečanju razvil zanimiv in poučen
razgovor o pedagoškem delu in metodiki klavirskega pouka v Jugoslaviji in Italiji, ki se že v osnovnih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiu
Ob zaključku je ravnatelj kranjske glasbene šole povabil za prihodnje šolsko leto v goste dijake in ansamble Glasbene matice iz Trsta.
—š
Razprava o izbiranju univerzitetnega študija
PISMO PREDSEDNIKA VZHODNO KRAŠKE KONZULTE
Še o vprašanju javnega zborovanja o zaporu za mladoletnike v Padričah
V	sodelovanju z ravnateljstvi slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Slovenskega raziskovalnega inštituta je bila včeraj dopoldne na višjih šolah razprava o izbiri univerzitetnega študija.
Prisotni maturantje so po uvodnih besedah predstavnikov inštituta predsednika prof. Aljoše Volčiča, prof. Aleša Lokarja in prof. Darka Bratine posegli v razpravo z mnogimi vprašanji in tudi pripombami in predlogi.
V	uvodih in razpravi je bila poudarjena potreba po čimboljšem obveščanju dijakov o pogojih in sistemu študija na univerzi, predvsem pa o pomembnosti osveščanja dijaka, da lahko izbira smer nadaljnjega študija v skladu s svojimi nagnjenji, o perspektivah in razvoju posameznih poklicev in o potrebah v okviru naše narodnostne skupnosti.
Razprava je prikazala pomembnost in potrebo takega sodelovanja naših šol in Slovenskega raziskovalnega inštituta, saj je poleg obveščanja dijakov pripomogla z raznimi predlogi k temu, da bo lahko inštitut pristopil z novimi metodami k boljšemu in stalnejšemu reševanju problema študijskega usmerjanja dijakov.
TaKo srečanje bodo imeli predstavniki inštituta jutri tudi z maturanti slovenskih šol v Gorici.
Oris poteka dogodkov od predložitve zahteve po sklicanju zborovanja do danes - Nerazumljiv očitek o volilni špekulaciji
ljudski praznik PSI na Opčinah
V nedeljo, 8. t.m., bo na Opčinah ljudski praznik PSI, ki ga organizira sekcija za vzhodni Kras socialistične stranke. Na prazniku bosta govorila predsednik deželnega sve-
Predsednik rajonske konzulte za vzhodni Kras dr. Sergio Zanmarchi (KD) nam je poslal daljše pismo, ki ga objavljamo v izvlečku. Predsednik Zanmarchi se v svojem pismu sklicuje na članek o problemu predvidene namestitve jetnišni-ce za mladoletne v Padričah, ki smo ga objavili 22. maja, češ da so v njem nekatere netočnosti.
Predsednik Zanmarch začenja o-pis dogodkov z 11. junijem 1974 kot izhaja iz 'zapiSfiiktìV seje. Tedaj je seznanil konzulto s pismom predstavnikov krajevnih organizacij iz Bazovice, Gropade Pddrič in Trebč, v katerem slednje zahtevajo sklicanje javnega zborovanja o vprašanju namestitve jetnišnice za mladoletne v Padričah. Predsednik ob tem ugotavlja, da je bila konzulta v naslednjih mesecih zelo zasedena z obravnavo številnih gradbenih načrtov.
4. oktobra — predsednik ponovno odpre vprašanje jetnišnice v zvezi s tiskovnimi novicami, ki zadevajo tudi občino. Konzulta vpraša občino za pojasnila v zvezi z načrtom.
22. oktobra — vprašanje spet odpre svetovalec Cordioli (KD). Po soglasnem sklepu in na zahtevo konzulte se komisija za urbanistiko pri konzulti sestane z odbornikom De Luco, ki pojasni pristojnosti občine glede načrta o zaporu.
14. novembra — konzulta odobri resolucijo skupine KPI, ki nalaga konzulti nalogo, da organizira zborovanje. Naloga je dodeljena prvi
imiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii
NA SESTANKU Z RINALDIJEM IN POSL BELCIJEM
PREDSEDNIK MORO JE ZAGOTOVIL POSEGE ZA RAZVOJ TRŽAŠKE LUKE
Na sestanku v Rimu naj bi govorili tudi o vprašanjih Slovencev
komisiji, ki jo sestavljajo tudi nekateri slovenski svetovalci. Slednja pa po nekaj sejah prekine svoje delo in na zadnjih dveh sejah sta prisotna samo predsednik Zanmarchi in predsednik prve komisije Vremec (SS).
10. marca 1975 — predsednik se obveže, da bo sklical zborovanje v prvi polovici aprila, toda zaprosi spet za sodelovanje prvo komisijo. Ker tega sodelovanja ni, skliče na lastno pobudo (in ne ker bi bil prisiljen, kot je rečeno v članku — pravi predsednik, op.u.) sestanek s predstavniki krajevnih organizacij. Do srečanja pride 16. aprila. Ob tej priložnosti se dogovorijo za datum zborovanja, ki naj bi bil okvirno 7. maja. Pred-stavniki organizacij predložijo poglobljen dokument, ki ga predsednik posreduje občini v proučitev skupno z zahtevo, da bi se zasedanja udeležilo določeno število občinskih odbornikov in župan. Predsednik prične z upravitelji pogajanja, a slednji odgovorijo, da si zaradi predvolilnega obdobja po že ustaljeni praksi ne morejo prevzemati takšnih obveznosti. Zagotovijo vsekakor, da bodo dokument proučili ter prinesli utemeljene predloge na zborovanje, ki naj bi bilo takoj po volitvah. Predsednik posreduje odgovor občine krajevnim organizacijam s predlogom, da bi v pričakovanju zborovanja po volitvah pristali na srečanje z državnim generalnim pravdnikom, ki se je ,za tako srečanje ponudil.
V nadaljevanju svojega pisma predsednik ugotavlja, da odgovora na to pismo še ni prejel in da nadaljuje pogajanja z občinskimi upravitelji za določitev točnega datuma zborovanja. Obenem dodaja, da bi bilo škoda, če bi prebivalstvo ne izkoristilo te priložnosti srečanja z upravitelji, ki je velikega pomena za aktivno vključevanje vzhodnokraškega prebivalstva v dogajanje širše skupnosti.
«Iskreno upam, zaključuje predsednik dobesedno, da bi toga linija, ki
Očitek o togi liniji članka, ki naj bi izrabljal predvolilno vzdušje, pa zavračamo. Navsezadnje se ta polemika ni privlekla v predvolilno obdobje po krivdi Primorskega dnevnika.
Dušan Kalc
Ministrski predsednik Aldo Moro je včeraj v Rimu sprejel tajnika tržaške KD Rinaldija in člana osrednjega strankinega vodstva posl. Bel-cija, s katerima se je porazgovoril o najnujnejših problemih, ki se v Trstu postavljajo ob odprtju Sueškega prekopa ter v zvezi z nekaterimi znanstvenimi in kulturnimi pobudami državnega in mednarodnega značaja.
Predsednik Moro je zagotovil, da bo država dodelila 8 milijard lir za obnovitev in ojačenje tržaške luke in da bo skupni prispevek države in dežele znašal skoro 30 milijard lir, ki bodo v prvi vrsti namenjene za izboljšanje manipulacije kontejnerskega prometa. Za suhi dok je Moro dejal, da bo v kratkem dokončana pogodba z novo družbo — Tržaški arzenal S. Marco — ki bo prevzela že začeta dela, tudi krožna podzemska železnica bo dokončana v doglednem času. Čez kakih 12-13 mesecev bodo dokončali tunel, za postavitev železniške proge pa bo treba še približno 6 ali 7 mesecev, tako da bi morala podzemska železnica pričeti delovati leta 1977.
Vedno na železniškem področju zaključujejo načrt za prometno središče pri Červinjanu — 20 milijard lir naložbe, pričetek del konca 1976 in za podvojitev železniške proge Videm — Trbiž za kar bo potrebnih nadaljnjih 20 milijard lir. Obe strukturi bosta precej pripomogli k sprostitvi železniškega blagovnega prometa med tržaško luko in njenim zaledjem.
Za cestne povezave pa je ministrski predsednik zagotovil, da bodo razširili cesto, ki pelje proti Trbižu. Poleg tega je Moro izjavil ,da bodo razširili cesto 202 od pristani-
šča do mejnega prehoda pri Fernetičih, vendar bo za to delo potrebna zelo velika finančna naložba — skoro 42 milijard lir — ki še ni na razpolago, zaradi česar ni znano, kdaj bodo dela lahko pričeli in kdaj dokončali. Leta 1977 pa bodo odprli prvih 41 km avtoceste iz Vidma v Karnijo, medtem ko za avtocesto Karnija — Trbiž vodijo pogajanja z Avstrijo za določitev najboljše točke za mejni prehod.
Predsednik Moro je nadalje dejal, da je vlada nastopila pri avstrijskih oblasteh za zmanjšanje železniških tarif za blago, ki je namenjeno ali prihaja iz naše luke, medtem ko je poskrbela tudi, da ne bodo z mednarodnimi tarifami EGS oškodovali konkurenčnosti našega pristanišča.
Na sestanku je bil tudi potrjen razvoj pomorskih prog Tržaškega Lloy-da proti Avstraliji in Aziji. Poleg sedanje kontejnerske ladje bodo dodelili Lloydu še eno, novo progo pa bodo odprli za povezavo s Kitajsko, nato pa še eno z Južno Afriko. Tako bo Tržaški Lloyd v prihodnosti razpolagal s 303 tisoč tonami nosilnosti v primerjavi s sedanjimi 128 tisoč tonami.
Predsednik Moro je tùdi dejal tržaškima predstavnikoma, da bo vlada podprla razvoj tukajšnje univerze ter ureditev znanstvenega središča pri Sesljanu z mednarodno fakulteto znanstvenih ved OZN in z evropskim kolegijem «Združenega sveta».
Do tu uradno poročilo tiskovnega urada predsedstva ministrskega sveta. Iz tržaškega sedeža KD pa so nam po telefonu sporočili, naj bi s predsednikom Morom razpravljali tudi o vprašanjih Slovencev.
je razvidna iz omenjenega članka in ki je mogoče bila izrabljena kot predvolilna špekulacija, ne privedla do propada te pobude, ki je tudi konzulti tako pri srcu.»
Kot avtor poročila o poteku seje med predstavniki krajevnih organizacij iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč, dne 20. maja, na kateri so sklenili, da bodo zaradi nepojmljivega in nedopustnega zavlačevanja konzulte sami sklicali javno zborovanje, se vprašujem, kaj je hotel predsednik Zanmarchi pravzaprav povedati s svojim pismom. Ali more za konzulto v celoti in zanjo odgovornega predsednika sploh obstajati opravičilo ob dejstvu, da od 6. junija 1974, ko je bila odposlana zahteva predstavnikov iz omenjenih 4 vasi po sklicanju javnega zborovanja, do danes, ko manjka samo en dan do prve obletnice podpisa zahteve, to javno zborovanje še ni priplulo v pristan?
Sicer pa, ko nam predsednik v svoji dolgi pisariji razlaga o prizadevanjih tega ali onega za, «čim hitrejšo-» rešitev tega vprašanja in se sklicuje na premajhno zavzetost prve komisije (s&m sicer pravi, da se je nekajkrat sestala — mislim, la bi moralo to zadostovati za ao ločitev datuma in preprostega poteka zborovanja, kar pa se je žal izkazalo za neizvedljivo z izgovorom, da si je težko zagotoviti razpoložljivost občinskih upraviteljev, ki bi se morali zborovanja udeležiti ter povedati svoja stališča), pozablja omeniti nekaj bistvenega, in sicer, da so demokristjanski svetovalci na seji konzulte, dne 14. novembra 1974, na vse načine skušali preprečiti, da bi do javnega zborovanja prišlo. Preglasovali so jih svetovalci KPI, PSI in SS. Tudi to je v zapisniku.
Mlada «avanguardista»
v zapor zaradi tatvine
Prejšnjo noč je policija ujela dva sicer mlada tatiča, vendar že «stara znanca» kvesture in zaporov zaradi njune dejavnosti v škvadristič-ni organizaciji «Avanguardia nazionale». Gre za 20-leti)ega Gianfranca Marchesija iz Ul. Lorenzetti 55 in za 24-letnega Franca Abramija iz Ul. Bonafata 32/5, katerega uro so oktobra 1969 našli v peklenskem stroju, ki je bil nastavljen na slovenski šoli pri Sv. Ivanu.
Prejšnjo noč pa so ju zasačili, ko sta s tretjim pajdašem, kateremu je sicer uspelo pobegniti, vlomila v bar Santos v Drevoredu XX. septembra 8. Marchesi je čakal v avtu, Abrami pa je iz bara prinesel kar cel predal blagajne, kar je pritegnilo pozornost mimoidočih policistov. Na kvesturi so mu našli v spodnjih hlačah skrit denar — skoro 70 tisoč lir — ki jih je pobral iz blagajne.
Oba so zaprli v celici kvesture in ju prijavili zaradi tatvine in zaradi vloma. O tretjem tatu je Marchesi dejal, da ga je spoznal v zaporu in da mu je ime Dario.
SAG
SLOVENSKO amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta «IZJEMA IN PRAVILO», danes, 5. junija, ob 20. uri na 18. republiškem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Šmarjah pri Jelšah in jutri, 6. junija, ob 20.30 na prazniku lista «Delo» v Dolini. Uprava SAG opozarja cenjeno občinstvo, da je petkova predstava v Dolini zadnja v tej sezoni!
VERDI
V OKVIRU spomladanske koncertne sezone gledališča Verdi bo danes ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi in vokalnega kvarteta, ki ga sestavljajo sopranistka Slatinam, mezzosopranistka M. Pecile, tenor H. Steinbach in bas H. Novack. Izvajali bodo Dvorakovo «Stabat mater», ki je novost za naše mesto. Orkester bo vodil dirigent poljskega porekla Stanislav Skrowaczevski. Ponovitev bo v soboto, 7. junija, ob 18. uri, za red B.
Zahvala liceja
Znanstveni in klasični licej «France Prešeren» se vsem udeležencem 3. DOSP najlepše zahvaljuje. Zahvaljuje se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je to srečanje tako lepo uspelo. Zahvaljuje se požrtvovalnemu organizatorju prof. Bojami Pavletiču, njegovim sodelavcem, vsem, ki so finančno podprli srečanje, kakor tudi Slovenskemu gledališču, ki je poklonilo udeležencem recital «Rižarna»
Obvestilo za obiskovalce učiteljskega tečaja
Tajništvo Sindikata slovenske šole — osnovnošolski odsek — obvešča, da bo učiteljski tečaj v petek ob 18. uri (po starem ob 17. uri).
Sestanek mestne rajonske konzulte
Drevi ob 21. uri se bo v sedežu v Ul. Battisti 14 sestala rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. Sestanka, na katerem bodo razpravljali o urbanističnem načrtu, se bo udeležil občinski odbornik za urbanistiko.
POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o obisku dijakov in profesorjev znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren», je pomotoma izpadlo, da je bil poleg predsednika zavodskega sveta znanstvenega liceja, prisoten tudi predsednik zavodskega sveta klasičnega liceja Adolf Lapornik.
NA TREH SEJAH ODBORA V ZADNJIH DVEH TEDNIH
ŠOLA GLASBENE MATICE — TRST
V. ZAKLJUČNA AKADEMIJA V POČASTITEV TRIDESE1LETNICE OSVOBODITVE
Sodelujejo:
GOJENCI ŠOLE GLASBENE MATICE ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina	VERENKA TERČELJ, klavir
TOMAŽ SIMČIČ, klavir ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigenta: OSKAR KJUDER — JANKO EAN Otroški pevski zbor «KRAŠKI SLAVČEK» iz Devina - Nabrežine, ki ga je pripravil SERGIJ RADOVIČ Uvodna beseda: PARTIZANSKA PESEM ( GOJMIR DEMŠAR)
V soboto, 7. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu.	Vstop prost.
Gledališča
Izdelan osnutek statuta Kraške gorske skupnosti
Statut predvideva, da mora vse posvetovalne organe sestavljati najmanj 50 od sto članov slovenske narodnosti in da mora biti poslovanje dvojezično
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Don Cesare di Bazan» (1942). Režija: Riccardo Freda. V glavnih vlogah nastopajo Gino Cervi in An-nelise Uhlig.
Ariston 16.00 «Mash». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Mimi metallurgico ferito nell’onore». Giancarlo Giannini, Mariangela Melato in Agostina Belli. Barrai film.
Excelsior 16.00 «Il seme dell’odio». Barrai film, v katerem igrata Sidney Poitier in Michael Caine.
Nazionale 16.00 «Il gatto a nove code». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «L’uomo della strada fa giustizia». Henry Silva, Luciana Palazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Il pavone nero». Barrai film, v njem igrata Karin Schubert in Chris Avram. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «I diamanti dell’ispettore Kluté». Barvni film. Igrata Donald Sutherland in Jennifer O’Neil.
Aurora 16.30 «Prima pagina». Barvni film.
Capitol 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barrai film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Tre ramazze fuori gioco». Barvni zabavni film, v katerem nastopa Topaloff.
Filodrammatico 16.30 «Giuochi d’amore alla francese». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Conviene far bene l’amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Spiaggia infuocata». Barrai film, v katerem igrata Jean Paul Beimondo in Catherine Spaak
Vittorio Veneto 17.00 «Il giustiziere della notte». Charles Bronson. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Attila». Barvni film, v katerem nastopata Sofia Loren in Anthony Quinn.
Radio 16.00 «L'allegra brigata di Tom e Jerry». Barvni risani film.
Mignon 16.00 «La morte viene dal passato». Barrai film. Detektivka.
Astra 16.30 «La morte dietro il cancello». Barrai film. Igrata Peter Cushing in Britt Ekland. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Volta - Milje 17.00 «Il carnefice del ring». Barrai film. Igrata Charles Bronson in Elvis Presley.
Odbor Kraške gorske skupnosti se je pod vodstvom predsednika dr. Pavla Colje v zadnjih dveh tednih sestal trikrat in posvetil vse svoje delovanje pripravi osnutka statuta. Z resnim skupinskim delom je odbor, katerega sestavljajo sovodenj-ski župan Josip češčut, doberdobski župan Andrej Jarc, dr. Jan Godnič, Olinto Zanier, Ivan Vilhelm, Paolo Padovan, Alojz Markovič in Ivan Cotič, tudi dokončal osnutek statuta, ki bo poslan vsem političnim skupinam in naj bo konkretna baza za konstruktivno politično debato.
Tehnično se seveda osnutek ne razlikuje mnogo od statutov, ki so jih pripravile druge gorske skupnosti, vendar se od teh politično bistveno razlikuje. Odbor, katerega sestavljajo komunisti in socialisti, je skušal vnesti v osnutek princip posvetovanja in partecipacijo na najširši ravni, ker je to edini demokratični način upravljanja. Statut predvideva ustrezno zaščito interesov slovenske narodne skupnosti. Osnovni princip je, da mora vse posvetovalne organe sestavljati najmanj 50 odst. članov slovenske narodnosti. Pri socialnem in gospodarskem načrtovanju se mora upoštevati mnenje organizacij, ki predstavljajo slovensko prebivalstvo. Posebna pozornost je posvečena rabi slovenskega jezika, vse delovanje gorske skupnosti mora sloneti na popolni in dosledni dvojezičnosti.
Predsednik dr. Colja in vsi odborniki so poudarili, da od teh principov ni mogoče odstopiti in pričakujejo, da bo v debati v zboru, ki se bo sestal pri prihodnjih
volitvah, prišlo do širšega demokratičnega sodelovanja in da bodo vsi prevzeli svoje odgovornosti.
Izleti
S P D T vabi vse svoje člane, da se udeleže srečanja zamejskih planincev s planinci z Jesenic, ki ga letos priredi SPD Gorica v vasi Vrh (S. Michele) v nedeljo, 8. junija, ob 11. uri. Možnosti prevoza ali z osebnimi avtomobili do vasi ali z vlakom do Rupe pri Gorici (Rubbia) ; odhod vlaka ob 6.18.
PD S. ŠKAMPERLE pri Sv. Ivanu obvešča vse udeležence izleta v Škofjo Loko in Poljansko dolino, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 8. junija, izpred cerkve pri Sv. Ivanu točno ob 7. uri.
Mali oglasi
AUTOSALONE TRIESTE — ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 in Ul. Cologna 7.
IŠČEMO že uvedenega predstavnika za prodajo kmetijskih strojev in naprav. Javite se na poštni predal 41/B SPI Videm.
SLOVENSKA družina pri Sv. Ivanu išče hišno pomočnico za dva poldneva tedensko. Telefon; 761268.
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» Sv. Ivan - Trst
priredi DANES, 5. JUNIJA, ob 20. uri v društvenih prostorih
PROSLAVO 120-LETNICE USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. IVANU
O zgodovini šole bo predaval prof. Samo Pahor, sledil bo nastop otroškega pevskega zbora pod vodstvom prof. Nade Žecjal-Zaghet s sporedom 12 pesmi.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
Razna obvestila
ODBOR prosvetnega društva «Kraški dom» z Repentabra vabi vse člane na sestanek, ki bo danes, 5. junija, ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Razpravljalo se bo o društvenem izletu in o občinski razstavi vina in pršuta.
Prosveta
PROSVETNO društvo Tabor - Opčine priredi v soboto, 7. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri zaključni nastop gojenk baletnega tečaja.
Zaradi slabega vremena so predstave «RIŽARNE» v Križankah v Ljubljani odpadle iz predvidenega programa v začetku poletne sezone in se prenesejo na 30. in 31. avgust ter 1. september 1975.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Šolske vesti
šolski svet srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi vse starše učen. cev na predavanje, ki bo jutri, 6. junija ob 20.30 na šoli v Dolini. Predavala bo priznana predavateljica iz Ljubljane gospa Majda Musek na temo: Kako pomagati otroku do osebne zrelosti.
Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
Prispevki
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 5. junija FERDO
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.49. —Dolžina dneva 15.32. — Luna vzide ob 1.30 in zatone ob 15.28. Jutri, PETEK, 6. junija MILU TIN
VREME včeraj: Najvišja temperatura 18,6 stopinje, najnižja 10,4, ob 19. uri 18 stopinj, zračni pritisk 1016,7 narašča, veter 4 km severni, vlaga 50-odst., nebo 9 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. junija 1975 se je v Trstu redilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI ŠO: 65-letna Emma Brežin por. Emili, 65-letna Olga Moratto por. Cotterle, 64-letni Antonio Facchin, 87-letna Maria Sansa vd. Di Zorzi, 93-letni Antonio Gurian. 90-letna Maria Antonia Paoli vd. Salvioli, 64-letni Giovanni Collazzoni, 84-letna Maria Skerk vd. Crassà, 75-letna Bruna Filosa vd. Furlani in 65-letna Maria Rak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30)
Dott. Gmeiner, UL Giulia 14: Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro
Prispevki za 3. srečanje DOSP: gradbeno podjetje Andolšek 10.000, Ljubomir Susič 20.000, Tomaž Simčič
2.000,	N.N. 15.000, Trgovina Škabar -Opčine 5.000, namesto cvetja na grob Marije Bandi darujeta Miran Kuret 10.000 ter Milka Gerdol 5.000, odv. Giovanni Ghezzi 5.000, Anton Toma-zich 5.000,. geom. Jakob Grmek 2.000, geom. Ude Tul - Giorda Missigoi 3 tisoč, Darko Jagodič 5.000. G. Gruden jestvine - Devin 5.000, Evgen Pahor 5.000, Legiša 5.000, N.N. 10 tisoč. Mihael Gulič (Grill Carso) -Devin 5.0CO. N.N. 10.000, Agroforest
30.000,	Adriaimpex 10.000, družba C. G. R. 10.000, lekarna AlTEscula-pio 3.000, dr. Pavel Pavlica 5.000, dr. Stanko Pavlica 5.000, dr. Andro Vuga 10.000, dr. Mitja Bitežnik 10.000. dr. Drago Štoka 3.000. odv. Jože Skerk 10.000, odv. Egon Floridan 2 tisoč 500, dr. Stanko Oblak 5.000, dr. Rafko Dolhar 5.000, dr. Sonja Mašera 5.000, Zlatarna Karel Mikolj 10 tisoč, lekarna Budin 5.000, arh. Marino Kckoravec 5.000, Kmečka zveza
20.000,	Kmetijska zadruga 25.000, dr. Cvetko Ukmar 10.000, družina Gombač 1.000, družina Volk 10.000, Tržaška kreditna banka (za pokale) 25 tisoč, gostilna Petaros - Boršt 5.000, Društvena gostilna Dolina 1.500, Dušan Lovriha 2.000, Edvin Švab 5.000, gradbeno podjetje Marino Bandi 2.000, Silvan Klabjan 5.000, pekarna Josip Ota - Boljunec 4,000, Dušan Pangerc
5.000,	S. A. 2.000.
Za spomenik padlim v NOB iz občine Dolina: Namesto cvetja na grob Justa Pečarja s Katinare daruje družina Granduč iz Boljunca 5.000 lir.
N.N. daruje 100.000 lir za Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel».
V počastitev spomina Jerneja Štoke daruje Angel Turk 2.000 lir za Dijaško matico.
Zapustila nas je naša draga
Mira Lansetti
por. Bertotti
Pogreb bo danes, 5. junija, ob 15-3U v Nabrežini.
Žalostno vest sporočajo mož in družina-
Nabrežina, Gorica, 5.6.1975
(INAM) Trg Oberdan 2.
OBRAČUN 0 DOSEDANJEM DELU IN POGLEDI V PRIHODNOST
STRANKE OBRAZLOŽUJEJO VOLILNE PROGRAME
Program Slovenske skupnostijPosl. Menichino (KPI) obtožil KD v občini Devin - Nabrežina da je paralizirala krajevne uprave
Program obravnava vrsto konkretnih vprašanj, glede zavezništev pa prepušča rešitev pogajanjem po volitvah
Po desetih letih upravljanja občine s strankami leve sredine, se Slovenska skupnost ponovno samostojno predstavlja svojim volivcem, da poda obračun o dosedanjem de lovanju in da preveri zaupanje starih in novih slovenskih volivcev.
Slovenska skupnost je tudi v De-vinu-Nabrežini dosledno ščitila interese domačega prebivalstva, istočasno pa si je prizadevala, da ustvari tiste odnos' med pripadniki obeh narodnosti, ki so vredni omikanega življenja v osrčju Evrope in na meji dveh velikih svetov: romanskega in slovanskega. Nismo skromni, če trdimo, da je prav naša odločitev, ki je bila sprejeta na širšem sestan ku članov pred davnimi desetimi leti, kjer se je odločalo o sodelovanju s strankami levega centra in predvsem z begunci, bila modra in daljnovidna. Tedaj smo razbili začarani krog na eni stram domačinov, na drugi pa beguncev; otresli smo se prejudicialnih predsodkov in s skupnimi močmi na enakopravni ravni upravljali občino.
V teh letih je bilo precej narejenega, nekaj del pa nismo mogli dokončati predvsem zaradi birokratskih zaprek ter stalne in čedalje hujše finančnf krize.
Okrepili. smo vse občinske službe, obenem pa smo zagotovili domačemu slovenskemu prebivalstvu, da so mu povsod na razpolago uslužbenci, ki obvladajo slovenščino. U-stanovili smo urad za stike z javnostjo in za prevajanje, kateremu je poverjena tudi skrb za šole (naj o-menimo le šoli s celodnevno zaposlitvijo) in otroške vrtce.
Ko smo ob zaključku prejšnje u-pravne dobe, pred petimi leti, uvideli, da se gradnja zlasti stanovanjskih blokov zelo širi in da te nove naselitve ogrožajo etnično ravnovesje v naši občini, smo zahtevali, da se popravi že zastareli občinski regulacijski načrt Prav na zadnji občinski seji sedanje uprave smo dokončno vnesli popravke k načrtu ki zelo omejujejo gradbeno dejavnost in ki skoro v celoti prepreču jejo gradnjo stanovanjskih blokov Velik del obale je namenjen prostemu kopanju, kar zadeva tri turistična obmorska področja pa bo celotni občinsk' svet sklepal, kako naj bodo urejena.
Slovenska skupnost se že sedaj obvezuje, da bo dosledno zagovarjala princip prostega kopanja vzdolž vse obale!
Medtem k'' regulacijski načrt preprečuje špekulacije, daje možnost domačemu prebivalstvu, da s posebnimi normami in zagotovili lahko gradi za potrebe naravnega prirastka prebivalstva tudi na tistih področjih, ki so bila doslej zaščitena. Posebne ugodnosti uživajo vse kmetijske gradbene dejavnosti.
Na zadnje volitve smo šli z jasnim geslom «Za slovenskega župana voli slovensko!», to pot pa se bo politična sestava občinskega sveta verjetno nekoliko spremenila. Opažamo, da se vsedržavne stranke, ki so bile do nedavnega v rokah domačinov, vedno bolj zanimajo za i-talijanski del prebivalstva ter da potiskajo v ozadje korist-' slovenskega dela. Ostajamo še enkrat e-dina domača lista, ki se vam predstavlja z jasnim programom in ki vam edina lahko jamči dosledno obrambo vseh domačih in še posebej slovenskih koristi. Zagotavljamo vam, da se bomo po volitvah samostojno, brez predsodkov pogajali s komerkoli, ki nam bo lahko zajamčil obrambo našega človeka v splošnem, ki bo sprejel naš upravm' program ter bo pristal na primerno zastopstvo naših predstavnikov v občinski upravi.
Program
KRAS IN NJEGOVA OBRAMBA; Povsod bomo odločno nastopili proti sprejetju takega zakona o kra-ških rezervatih, ki bi škodoval razvoju kmetijstva, kmečkega turizma in obrtništva na Krasu, kršil pravico do lastnine zemljišč in kakorkoli oškodoval domače prebivalstvo in njegovo narodnostno sestavo.
KMETIJSTVO:	Slovenska skup-
nost bo podpirala vse oblike zadružnega delovanja ter nadaljnjo specializacijo kmetijske dejavnosti. Zadrugi Kraški hlev je treba zagotoviti denarna sredstva za čimprejšnjo dograditev hleva in možnost za nadaljnji razvoj. Občinska uprava se mora zanimati, da ne bodo kmetje in lastniki zemljišč trpeli škode od lovišč in da ne bodo nedeljski izletniki kvarili travnikov, polj in pridelkov. Okrep,.. je treba zlasti v poletnih mesecih službo občinskih stražnikov po zgornjem Krasu.
JUSARSKI PROBLEMI: Slovenska skupnost se obvezuje, da bo na vseh pristojnih mestih podpirala u-pravičene jusarske pravice domačinov in da jim bo nudila vso pomoč, da pridejo v dokončno posest tistih zemljišč, ki jih že stoletja u-živajo.
DECENTRALIZACIJA: Velik razvoj občine je zadnje čase nekoliko oddaljil upravo od domačinov, zato bo Slovenska skupnost zahtevala, da se ustanovijo vaški sosveti, ki bodo vzdrževali stalne stike z občinsko u-pravo in ki se bodo izrekali o vseh problemih, ki zadevajo skupnost, za katero bodo sosveti pristojni.
ŠOLSTVO: Končno je bila oddana v zakup gradnja slovenske osnovne šole, v teku sta postopka za iz gradnjo nove osnovne šole in vrt ca v Devinu. Treba je čimprej zgra diti nov vrtec v Sesljanu, da bo lah ko slovenska osnovna šola razpola gala z dovolj prostora. Nadalje je treba razširiti ali zgraditi novo srednjo šolo v Nabrežini, ker sedanja ne ustreza več potrebam prebivalstva. Popraviti šolo v Mavhinjah! Po zelo uspelem poizkusu šole s celodnevno zaposlitvijo, si bomo prizadevali, da se ta pouk še okrepi in
razširi tudi na druge vasi Okrepi-1 turističnih področjih je treba preti bo treba službo šolskih avtobu- ' prečiti vsako rezidencialno dejav-sov, ker sedanja dva ne zadoščata nost in špekulacije, istočasno pa
več.
JAVNA DELA: Občinska uprava bo morala urediti zlasti sledeče ceste: Slivno — Prečnik, Slivno — Se-sljan, Cerovlje — Mavhinje, Medja vas — Jamlje. Večja skrb naj se posveča rednemu vzdrževanju poljskih in kmečkih poti
Treba je dokončno izvesti že spre jeti program o javni razsvetljavi na celotnem področju občine, kar je bilo doslej nemogoče zaradi znanih energetskih omejitev.
Prav tako naj nova uprava na daljuje z urejanjem greznic po ostalih'vaseh občine ter naj nadaljuje stike s pristojnimi organi za na peljavo metanskega omrežja.
JAVNI PREVOZI: Z ustanovitvijo pokrajinskega konzorcija si bodo svetovalci Slovenske skupnosti pri zadevali, da se bo izboljšala obstoječa medkrajevna povezava in da se povežejo zlasti vasi gornjega Krasa z glavno cesto Trst — Tržič.
TURIZEM:	Treba je podpirati
vsako turistično pobudo v občini, ki pa ne sme škoditi domačemu prebivalstvu. Zlasti na obmorskem področju, je treba razširiti obstoječa javna kopališča in priti do novih, da
naj se podprejo pobude tudi posameznikov ali zadrug za ovrednotenje Krasa in kraškeg; kmečkega turizma.
ZDRAVSTVO:	Občinska uprava
naj si še nadalje prizadeva za čimprejšnjo ustanovitev zdravstvenega konzorcija; v naši občini naj bo sedež zdravstvenega centra, ki naj bo namenjen vsem, še posebej pa delavcem za socialno medicino.
KULTURA, ŠPORT IN MLADINA: Načrtovalec za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini je bil že določen in občinska uprava že razpolaga z začetnimi finančnimi sredstvi, zato ;' treba čimprej pričeti z gradnjo tega prepotrebnega objekta.
Treba je dokončati in dopolniti po že odobrenih načrtih obstoječi občinski športni center, po ostalih vaseh pa naj se zgradijo manjša i-grišča za odbojko, košarko, rokomet in kotalkanje, namenjena šolam in vaški mladini.
Občina naj še nadalje podpira vse pobude na prosvetnem, športnem in rekreativnem področju v posameznih vaseh naše občine in naj nudi po svoji možnosti primerne proste-
se omogoči vsem prosto kopanje - Na 1 re za sestajanje domačinov.
Iillliiiiiiiiiiiiiii um n 11 nini ni n i ii m n m iiiuiiii m uiiiiii unirmi um iiiii iiiiiiiii im n iiniiiillf lili lili lil 1111111
SESTANEK NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Tržaški in koprski sejem pomembna trgovinska dejavnika
Poglobitev vprašanj krajevne izmenjave ob dnevu Jugoslavije 18. junija
Včeraj dopoldne sta se na sedežu trgovinske zbornice sestala predsednika ustanove dr. Caidassi in koprskega sejma Marcel Kralj, ki ga je spremljal ravnatelj sejma Vladislao Marchesan.
Razpravljali so o vlogi bližnjih sejmov v okviru izmenjav in sodelovanja med sosednima področjema. Poudarili so zlasti pomen sodelovanja med Italijo in. Jugoslavijo in, v tem okviru, blagovnih razstav, ki veliko pripomorejo h krepitvi trgovinske izmenjave na obeh straneh meje.
Nadalje so v okviru sodelovanja na tehnični in operativni ravni potrdili potrebo, da se ustanovi, stalna mešana komisija, ki bo pripravila stvarne predloge trgovinskega značaja za izboljšanje izmenjave po sporazumu o maloobnejnem blagovnem prometu.
O vseh teh vprašanjih pa se bodo še nadalje pogovorili in jih poglobili ob dnevu Jugoslavije, ki bo na tržaškem velesejmu 18. junija.
Vedno na sedežu tržaške trgovinske zbornice so se popoldne sestali italijanski in jugoslovanski zastopniki, ki so razpravljali o poteku blagovne izmenjave med obema državama s posebnim ozirom na maloobmejni promet
Na Trb-ški cesti podrl srno: v zapor zaradi ponarejenega vozniškega dovoljenja
Pred časom je 30-letni pomorščak iz Splita Nikica Dadoja v Rimu kupil ukradeno in ponarejeno jugoslovansko vozniško dovoljenje, vendar se po lastni naivnosti ni pripeljal prav daleč. Včeraj zgodaj popoldne je na Trbiški cesti pri Trebčah podrl z izposojenim fiatom 124 mlado srno, ki je stekla čez cesto. Ustavil se je in, verjetno ker mu je pri trčenju razbilo nekaj delov na sprednji strani avtomobila, poklical prometno policijo.
Agentom ni bilo težko ugotoviti, da je vozniško dovoljenje ponarejeno. saj je pod sliko bil še podpis pravega lastnika, ki se ni ujemal z imenom, ki ga je napisal na izbrisanem mestu Dadoja. Tako so ga aretirali in mu še priselili globo zaradi prevelike hitrosti.
Vtihotapljenih 100 kg mesa pri Rdeči hiši?
Večkrat zasledimo v našem časopisju vesti o odkritju tihotapcev na naših mednarodnih prehodih. Običajno pridejo te vesti na dan, ko gre za odkritja večjih zalog cigaret ali kakega drugega tihotapskega blaga. Maloobmejno tihotapstvo z mesom ali žganimi pijačami pa je stvar vsakdanje kronike in brez dvoma imajo finančni stražniki obilo posla s pisanjem poročil o globah za manjše količine vtihotapljenega blaga. Pred nekaj dnevi
	j|B
URADNI TEČAJ BANKOVtFV	
Ameriški dolar	624.—
Funt šterling	1446,50
Švicarski frank	250,30
Francoski frank	155,80
Nemška marka	266,10
Avstrijski šiling	37,60
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
pa so bajé finančni stražniki odkrili na prehodu pri Rdeči hiši zasebni avto. v katerem je bilo lepo skritih nad sko kilogramov mesa. Šoferja so zaslišali, pustili so ga na svobodo, avto pa pridržali na carinskem področju; tihotapec mora namreč plačati več kol milijon lir globe. Avto mu bodo vrnili, ko bo globo plačal.
Socialisti so izdelali svoj program - Zborovanja so imeli tudi republikanci in liberalci
Poslanec Lorenzo Menichino je ; dveh razpravah so zaslišali oba ob
OD PETKA DO PONEDELJKA
Festival «Dela» v Dolini
• VJ <1.-.
Kot vsako.ieto bo tudi letos sekcija KPI dolinske občine priredila festival «Dela», ki bo v parku «Male Brce» pod srednjo šolo S. Gregorčič v Dolini od petka 6. do ponedeljka 9. t.m.
V	petek ob 20.30 bo gledališka predstava z diskusijo Brehtove igre «Izjema in pravilo», katero bo igralo Slovensko amatersko gledališče.
V	soboto ob 19. uri bo pričela svoj koncert godba na pihala iz Ricmanj. Sledil bo nastop pevskih zborov «F. Prešeren» iz Boljunca in «F. Venturini» od Domja.
V	nedeljo ob 16. uri bo koncert godbe na pihala Breg, sledil bo nastop tržaške folklorne skupine «Stu ledi». Nato bosta govorila kandidat dolinskega okrožja za pokrajino Boris Iskra in deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro.
Festival se bo zaključil v ponedeljek z nastopom ob 20.30 pevskih zborov «Slovenec» iz Boršta in «V. Vodnik» iz Doline.
V	soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer bo ples z ansamblom Super-group. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski.
PHsprvajlp za
DIJAŠKO MANCO
včeraj opoldne, na volilnem zborovanju pred tovarno SAFOG, obrazložil stališče komunistične partije v tem predvolilnem trenutku. Predstavil ga je tajnik goriške sekcije KPI Boris Coceani. Menichino je poudaril neresnične in preopti-mistične vesti, ki jih o gospodarskem položaju širi vladni tisk. Plačilna bilanca s tujino se je res izboljšala, vendarle na račun delavcev, saj se je proizvodnja v številnih tovarnah ustavila, stotisoči delavcev so v dopolnilni blagajni, italijanski državljani potrošijo danes manj mesa in več sira.
Menichino je tudi	deja'	d=i	so	določeni krogi v KD	krivi,	da	se	fa-
šizem lahko prost, šopiri in fašistični zločinci dobijo v marsikaterem demokristjanu prikritega pod pomika.
Komunistični poslanec je zaradi tega dejal, da je	danes	bolj	kot
kdaj koli potrebna enotnost ljudskih sil in poudaril, da je tudi v krajevnih upravah potrebna nova politika in da se bo	lahko	iz	občin
pritiskalo na osrednjo vlado. Novo razmerje sil v naših krajevnih u-pravah pa je potrebno tudi, ker so tukajšnje uprave zaradi nezmožnosti praktično paralizirane.
Komunisti imajo v mestu in na podeželju najavljenih več zboro vanj. V soboto ob 19. u bo v ljud skih hišah v Ulici Garzarolli govo rila prof. Gianna Pirella. V Gorici pa bodo svojo kampanjo zaključili prihodnji petek, 13. junija, z govorom poslanca Giuliana Dajette.
Socialisti so imeli skupščino članov sekcij Gorica, Pevma, štan-drež in Ločnik v torek zvečer. Tajnik mestnega odbora stranke Marko Waltritsch je obrazložil program socialistične stranke za gori-ško občino. V razpravo o tem vprašanju so posegli kandidat za pokra jino dr. Štefan Bukovec, Del Ben, luran, Michellutti. Orel, Perazza, Devetag, tajnik štandreške sekcije dr. Vladimir Nanut, Villat, lurlaro in Delì’Orco. Ju‘ri zvečer bodo socialisti obrazložili svoj program na javnem zborovanju, ki bo v mali dvorani UGG ob 18.30. Tu bodo, kot so napovedali, odgovorili tudi na obtožbe, ki jim jih je naprtil župan De Simone na nedeljskem volilnem zborovaniu.
O socialističnem programu smo že pisali v nedeljo. Omenimo naj še, da predvideva program PSI zahtevo po reviziji splošnega regulacijskega načrta. To zlasti v točkah, ki predvidevajo gradnjo ljudskih stanovanj. Ta naj se gradijo tudi v mestnem središču, na parcelah, ki so prazne in' ki so v glavnem last raznih cerkvenih zavodov. Zakona 167 in 865 izrecno dopuščata take možnosti.
Svoj program so obrazložili tudi republikanci na javnem zborovanju v mali dvorani UGG. Poleg domačih predstavnikov je govoril poslanec Del ^ennino, ki je obrazložil stališče republikancev do vsedržavnih vprašanj.
Tudi liberalci so obrazložili svoj program. Za počasno izvajanje raznih javnih del v Gorici krivijo Krščansko demokracijo, ki se je po njihovem mnenju udinjala zahtevam socialistov, da se določena dela izvedejo na drugačen način, kakor je bilo prvotno predvideno.
toženca, razne visoke oficirje, karabinjerje, ki so takrat upravljali grelni kotel ter inženirje, ki so izvedli preiskavo ter ugotovili vzroke, ki so povzročili eksplozijo. Na današnji razpravi bodo nadalje zaslišali še štiri inženirje.
Danes nadaljevanje razprave
o eksploziji v vojašnici
Danes zjutraj se bo pred goriškim okrajnim sodiščem nadaljevala sodna razprava proti dvema visokima oficirjema karabinjerjev, ki sta ob tožena, da sta kriva eksplozije grelnega kotla, ki je leta 1970 v vojašnici na Tržaški cesti povzročila smrt sedem karabinjerjev. Na prejšnjih
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiii im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiHttuimimiiiiiiiiiiiuuiniiiuiHUinimiiiiiiiiiiiii
OB ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI
V
Učenci v Standrežu pripravili zanimiv in pester spored
Celoten kulturni spored je bil posvečen delu in 30-letnici osvoboditve
MENJALNICA
vseh tujih valut
Cez teden dni se bo zaključilo šolsko leto. Na slovenskih osnovnih šolah pripravljajo vsako leto ob tem času zaključne prireditve, na katerih učenci prikažejo vse, kar so se med letom naučili. Letošnje zaključne prireditve, ki so doslej bile na nekaterih osnovnih šolah na Goriškem, so dobile poseben značaj, saj so na vseh proslavah poudarili pomen 30. obletnice osvoboditve, pomen, ki ga je narodnoosvobodilna borba imela za Slovence.
Pred dnevi je bila v prostorih prosvetnega društva «Anton Gregorčič» zaključna prireditev, ki so jo pripravili učenci in učitelji osnovne šole v Štandrežu. Dvorana je bila za to priložnost premajhna, da bi zadostila potrebam vseh staršev in vaščanov, ki so se v velikem številu udeležili proslave in s tem pokazali zanimanje za razvoj domačega šolstva. Vse prisotne, med katerimi je bil tudi didaktični ravnatelj Milan Brešan, je najprej pozdravila učenka 4. razreda. Povedala je, da so celoten večerni spored razdelili na dva dela, in sicer prvi del je bil posvečen delu, drugi pa 30-letnici osvoboditve.
Prisotni so posamezne točke (dijaki so nastopili z recitacijami, petjem in krajšimi prizorčki) vsakikrat
nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, ki je tako poplačalo prizadevanje učencev in učiteljev, ki so pripravili zares zanimiv in pester spored. Pravo presenečenje so učenci pripravili v drugem delu sporeda, ko so občuteno recitirali nekatere partizanske pesmi, v katerih so avtorji izrazili svojo ljubezen do matere. Ob zaključku je nastopil osnovnošolski pevski zbor, ki je ubrano zapel nekaj pesmi.
TJidtno. uìedntótwi
Spošt. gospod Gorazd Vesel odgov. urednik Primorskega dnevnika Trst, Ul. Montecchi 6
Vljudno Vas. prosim, da v eni prihodnjih številk Primorskega dnevnika objavite tole:
Kar ste v Primorskem dnevniku od 25. maja objavili, da so mi na deželnem kongresu Slovenske skupnosti v Devinu podelili zlato odlikovanje, prosim, da objavite, da zlatega odlikovanja ne sprejmem.
Karel Černič Gorica, Trg De Amicis 8
Na Vrhu, na tradicionalnem prazničnem prostoru na Largi, v začetku vasi ob prihodu iz Gabrij, bodo v nedeljo dopoldne goriški slovenski planinci sprejeli svoje prijatelje iz Trsta, Benečije, Celovca in obmejnih krajev Slovenije. Slovensko planinsko društv v Gorici prireja namreč četrto srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev. Srečanje bo ob 11. uri, nanj vabi SPD goriške planince, da pridejo na to lepo razgledno točko, s katere je moč videti ne le goriške kotline, marveč vse gore, ki jo obkrožajo in, če je vreme lepo, tudi Triglav in mogočne Julijce ter Karnijske Alpe.
Srečanje zamejskih planinskih društev je postalo že tradicionalno. Naša društva imajo pogostne stike s planinskimi društvi v Sloveniji in prav v okviru tega sodelovanja so člani Planinskega društva Jesenice dali leta 1972 pobudo za srečanje z vsemi zamejskimi planinci. Tako srečanje so Jeseničani priredili še isto leto na Golici v Karavankah in je zelo uspelo. Naslednje leto so organizacijo prevzeli Tržačani in so rojake iz Italije, iz Koroške in tudi iz obmejnih krajev Slovenije povabili na Ojsternik. Lani so bili pobudniki srečanja Korošci, člani SPD Celovec. Srečanje je bilo na Bleščeči planini.
Tokrat so pobudo prevzeli Gori-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiininimiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI LETALSKEGA KLUBA (ACG)
Na goriškem letališču bo v nedeljo drugi mednarodni letalski miting
Nastopili bodo letalci in padalci (med temi bo skupina iz Ajdovščine) Prepoved parkiranja in kroženja avtomobilov na cestah ob letališču
Tečaji za občinske tajnike
Goriška prefektura javlja, da bodo v prihednjem akademskem letu na univerzah v Rimu, Bariju, Bologni, Cagliariju, Neaplju, Palermu, Turinu in Veroni uvedli tečaje za občinske tajnike. • Prošnje je treba poslati na prefekture do 15. junija 1975 Podrobnejše informacije daje prisl jni urad na prefekturi.
Seja izvršnega odbora SKGZ
Na seji izvršnega odbora SKGZ, ki je bila v torek zvečer v Gorici, je tajnik Darij Cupin seznanil odbornike z vprašanji, ki so že bila predmet načrtne razprave v zadnjem razdobju, ter je predlagal še nekatera druga, ki bi jih morali preučiti v bližnji prihodnosti. Med slednjimi so poglavitna naslednja- ocena razmer ter de-
boja za naše splošne narodnostne pravice ter mladinska problematika. Na podlagi obširne razprave, v kateri so odborniki osvetili ta vprašanja iz različnih zornih kotov, so sklenili, da bodo priredili dva posveta o položaju v Trstu in v Gorici, na katera bodo povabili predstavnike v mestu delujočih društev in odsekov. Na predlog predsednika Borisa Raceta pa se bo SKGZ letos sestala z Italijansko unijo, obiskala SZDL Hrvaške in Makedonije, koroške Slovence ter posvetila svojo skrb urbanističnemu razvoju v naši deželi, o čemer je bil govor tudi na srečanju urbanistov treh sosednih dežel.
Izvršni odbor je osvojil predlog u-redništva Primorskega dnevnika, da bi v bližnji prihodnosti sklical posvet, na katerem bi v širšem krogu opredelili vlogo Primorskega dnevnika v današnjem položaju naše narodne skupnosti ter preučili vsebinska, kadrovska, tehnična in druga vprašanja.
V sklepnem delu so se odborniki seznanili s pripravami na skorajšnje upravne volitve.
O Zastopniki SPD Gorica so se udeležili 12. redne skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila 31, maja v Ljubljani, člane skupščine so tudi pozdravili. Prisotni so bili zastopniki javnosti Slovencev v mestih, okrepitev ! vseh slovenskih planinskih društev.
V PRIREDBI SPD GORICA
V nedeljo bo na Vrhu srečanje slovenskih zamejskih planincev
Taka srečanja so že bila v naši de-želi, na Koroškem in pri Jesenicah
cani in ker na Goriškem nimamo visokih planin, je izbira padla na Vrh, ki je najvišja točka goriškega Krasa. SPD vabi planince in tudi druge naše rojake, naj pridejo v nedeljo zjutraj na Vrh. Poleg pozdravov bo nekaj kulturnega programa, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo.
niki IACP bo SUNIA zahteval, da se za morebitne zaostale stanarine zahteva plačilo v raznih obrokih.
Urnik mejnih prehodov druge kategorije
Mejna policija nam je posredovala urnik mejnih prehodov druge kategorije za mesec junij.
MIRNIK: od 6. do 20. ure.
JENKOVO: od 6. do 21. ure (ob nedeljah od 6. do 22. ure).
PLEŠIVO: od 6. do 21. ure (ob nedeljah od 6. do 22. ure).
VIPOLŽE: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 6. do 21.30).
ŠTEVERJAN: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21. ure).
PODSABOTIN: od 6.15 do 19.30 (ob nedeljah od 7. do 20. ure).
SOLKAN I: od 6. do 21. ure.
RAFUT: od 5.30 do 20. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure).
ŠEMPETER: od 6. do 21. ure (ob nedeljah od 5. do 21. ure).
MIREN: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 5. do 21. ure).
DEVETAKI: od 6. do 20. ure (ob nedeljah od 6. do 21. ure).
JAMLJE: od 6.15 do 21. ure (ob nedeljah od 7. do 21. ure).
Zahteve SUNIA vodstvu IACP
Iz pisarne zavoda za ljudske hiše IACP so poslali velikemu številu stanovalcev v ljudskih hišah pisma, v katerih jih pozivajo, da v roku petnajstih dni plačajo zaostalo stanarino, sicer se bo zavod obrnil do odvetnikov. Sindikat najemnikov SUNIA se takemu postopanju upira in je zahteval takojšnji sestanek s člani upravnega sveta IACP in s predsednikom Can-dussijem. Vodstvo omenjenega sindikata meni. da so pisma poslali iz pisarne IACP, ne da bi za to
Tatovi odnesli prazno blagajno
V predmestju Tržiča so včeraj našli železno blagajno, ki so jo neznanci v noči od ponedeljka na torek odnesli iz kinodvorane Principe v Drevoredu San Marco.
Neznanci so vdrli v kinodvorano ter skušali s ponarejenimi ključi odpreti vrata blagajne, ki je bila vzidana. Mislili so namreč, da bodo v njej dobili precej denarja, izkupiček inkasa dveh prazničnih dne-vov. Ker s- vrata blagajne niso hotela odpreti, so neznanci odkrušili
V	Gorici vlada veliko pričakova- j tega zavoda. Na sestanku z zastop-
nje za 2. letalski miting, ki ga bo '''	1 ~Tr‘TT‘ ’ ■	’	’
v nedeljo, 8. junija ob 15. uri na goriškem letališču pripravil goriški letalski klub (ACG). Zamisel za tak miting je nastala pred dvema letoma, potem ko so v Gorici pripravili svetovno prvenstvo radijsko vodenih modelov, Goričani so takrat pokazali veliko navdušenje za letalstvo, saj so se množično udeležili tekmovanj za svetovno prvenstvo.
Da bi ne razočarali pričakovanj goriške publike, je letalski klub priredil naslednje leto 1. letalski miting, ki je prav tako doživel velik uspeh. Gledalcev je prišlo od vsepovsod. Prostor ob letališču je bil premajhen, da bi se nanj zbrala vse. množica, zato je velik del gledalcev sledil letalski prireditvi tudi z Vrha in drugih višjih krajev.
Program letošnje prireditve ne bo veliko drugačen od lanskoletnega.
Spored bodo pričeli padalci, ki bodo prikazali akrobatske skoke z 2.000 metrov višine. Naj omenimo, da bo na tej manifestaciji sodelovala tudi skupina padalcev iz Ajdovščine. Sledil bo nastop raznih akrobatskih letal. Nedeljski spored bo sklenila znana akrobatska skupina «Le frecce tricolori», ki nastopa na vseh večjih letalskih prireditvah.
V	zvezi z nedeljsko manifestacijo je goriški prefekt izdal okrožnico, v kateri prepoveduje kroženje in parkiranje avtomobilov na cestah ob goriškem letališču. Ta prepoved bo veljala od 12. ure do zaključka manifestacije. V tem času bodo avtomobilski in drugi promet usmerili na druge ceste. V glavnem bodo ves promet usmerili na pokrajinski cesti št. 8 in 13 ter na Ulico Tabaj v Štandrežu.
omet okoli blagajne in jc enostavno odnesli. Preden so odšli, so tatovi prebrskali še v predalih ravnateljstva kinodvorane v upanju, da bi našli tudi tam kaj denarja. Drugo jutro je ravnateljstvo kinodvorane obvestilo o tatvini karabinjerje, ki so pričeli takoj s preiskavo.
Brez dvoma so tatovi, ko so odprli blagajno, ostali precej presenečeni, saj niso v njej dobili ničesar razen nekaterih papirjev. Karabinjerji so pri blagajni, ki so jo neznanci pustili ob vznožju griča La Rocca, našli tudi fiat 500, katerega so se neznanci poslužili, da so blagajno prenesli iz kinodvorane v predmestje. Orožniki so ugotovili, da je bil avtomobil ukraden v noči, ko je bila izvršena tatvina.
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifniii
V BROŠURI TRGOVINSKE ZBORNICE
OBRABLJENI ŠO MISTIČNI POJMI NISO VEČ ZA DANAŠNJO RABO
Tudi zgodovino je treba pisati objektivno
Goriška trgovinska zbornica je te dni izdala zajetno brošuro z naslovom «Trgovinska zbornica v Gorici». Tekst je razdeljen na dva dela. Prvega, ki je zgodovinskega značaja, je uredil že pred časom pokojni dr. Guido Manzini, ravnatelj državne biblioteke, drugega pa, kjer je obilo podatkov o delovanju te u-stanove v zadnjem času, pa dr. Edmondo Candutti, ki je bil generalni tajnik ustanove od novembra 1945 do junija 1964.
Brošura bo bre : dvoma dragocen vir podatkov za tiste ki se bavijo z goriško zgodovino. Na žalost pa moramo, že iz hitrega in morda tudi površnega pregleda, ugotoviti, da imamo nekatere ljudi v Gorici, ki so še vedno prežeti z dobršno mero protislovenstva
V drugem delu brošure imamo podatke o sestavi odbora trgovinske zbornice in tudi nekaj podatkov o teritorialnih spremembah ozemlja goriške pokrajine od leta 1918 dalje.
Med člani odborov trgovinske zbornice ne najdemo imena slovenskega trgovca Viktorja Vižintina, ki je bil jeseni 1969 imenovan za člana odbora goriške trgovinske zbornice ot takratnega deželnega predsednika Berzantija. Spomnimo se krika in vika, ki so ga sprožili takrat tudi nekateri nacionalistični krogi. Na pritisk določenih krogov pri združenju goriških trgovcev so ostali člani odbora trgovinske zbornice s predsednikom Silvinom Bres-sanom dali ostavko m deželni predsednik je nekaj mesecev kasneje i-menoval novega predsednika in tudi nove člane odbora, med katerimi seveda ni bilo več niti slovenskega trgovca Viktorja Vižintina, niti drugega slovenskega predstavnika.
Ko piše avtor knjige o teritorialnih spremembah goriške pokrajine pravi dobesedno: «con decreto legge 18 gennaio 1923, numero 53, per ragioni che non è il caso di ricordare, la Provincia di Gorizia venne soppressa ...» Avtor se noče spominjati vzrokov, ki so takrat privedli do ukinitve goriške pokrajine, ki je takrat obsegala poleg sedanjega ozemlja tudi Červinjar z okolico, Sežano, Ajdovščino Vipavo, Postojno, Idrijo, Tolmin, Bovec in Kanalsko d-olino. Vzrok za ukinitev goriške pokrajine je hi- v tem, da so na ta
vedeli vsi člani upravnega sveta kratnih parlamentarnih volitvah bi-
li izvoljeni v rimski parlament samo Slovenci, fašisti in nacionalisti pa so ostali s prazno malho. Ukinitev pokrajine je bilo Mussolinijevo maščevanje. Avtor se tega noče spominjati.
Zaključimo našo analizo brošure s citatom o «štiridesetih dneh okupacije» v letu 1945. Avtor je seveda na «liniji» tistih ljudi, ki nočejo ničesar slišati o osvoboditvi 1. maja 1945 in ki še vedno tarnajo o domnevni okupaciji.
Menimo, da ne bi bila smela trgovinska zbornica dati na svetlo brošure s takšno preživelo in včasih tudi pomanjkljivo vsebino.
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
Proti Trstu: 0.03 (L), 6.18 (L). 7.03 (D* *), 7.50	(L),	9.09	(D),	11.09	(L),
13.27 (D),	14.02	(L),	16.26	(D).	17.01
(L). 18.26	(L),	19	(E),	19.51	(L),
21.44 (L),	22.53	(D),	23.02	(E**)-
Proti Vidtnu: 6.19 (L), 6.52 (D), 7.17 (L), 7.51 (D), 9.36 (D), 11.10 (L),	13.06 (D),	14.01 (L),	14.36
(E****), 14.43 (D), 15.14 (L), 17.54 (L), 18.25 (L*), 19.01 (L****), 20.05 (D), 21.13 (L), 22.23 (D), 23.37 (L).
Proti Jugoslaviji: 8.07 (L) in 14.30
(L).
PRIHODI
Iz Trsta;	6.15	(L),	6.50	(D),	7.16
(L), 7.49 (D), 9.34 (D), 11.06 (L),
13.05	(D), 13.59 (L). 14.35 (E***).
14.42	(D), 15.13 (L), 17.52 (L), 18.24
(L*), 18.56 (L****), 20.03 (D), 21.11 (L), 22.22	(D).	23.36	(L).
Iz Vidma; 0.02 (L). 6.16 (L), 7.01 (D*). 7.47	(L),	9.08	(D),	11.07	(L).
13.25 (D). 13.57 (L). 16.25 (D), 16.59 (L), 18.23	(L).	18.58	(E),	19.49	(L),
21.42	(L),	22.51	(D).	23 (E**).
Iz Jugoslavije: 10.34 (L), 17.18 (L).
Dan«s in jutri umestitev konzult v Loeniku in Podpori
Župan hoče umestiti rajonske kon-zulte še pred volitvami 15. junija. Zato sta drevi na vrsti umestitev konzulte v Lečniku, jutri v Podgo-ri, prihodnji teden pa bo na vrsti še ona v severnem delu mesta. Dre-višnji sestanek bo v Ločniku ob
18.30	na sedežu Lega nazionale v Ul. Camposanto. Člani konzulte za Ločnik so Egidio Andrian, Silvano Bregant, Edoardo Bressa, Enzo Bu-covini, Luciano Cargnel, Giorgio Er-zetti. Luigi Franco. Luigi Krainer. Giampaolo Liberatore. Bruno Martina, Rodolfo Medeot, Leone Perco, Mario Perco, Luciano Perissutti, Pierangelo Persig, Giovanni Pette-rin, Santo Rizzo, Marjan Rožič, Fulvio Simeoni in Mario Vidoz. Brez dvoma bo tu izvoljen za predsednika član demokristjanske stranke, ki ima v konzulti, od štirinajstih zastopnikov strank kar sedem svojih predstavnikov. Napovedujejo pa precejšnjo kontestacijo občinski uoravi, ker so kmeUe v Ločniku nezadovoljni z delovanjem občine.
V Podgori se bo konzulta sestala prvič jutri ob 18.30 v župnijski dvorani. Tu so člani konzulte Ivan Bregant, Franco Cotnino. Arturo Cu-mar, Mario Galasso. Mario Ghiotto, Luciano Gratton, Ivan Kovic, Edvard Maligni. Antonio Menarbin. Fiso Milocco. Rinaldo Nanut. dr. Lucijan Pelizzo, Claudio Pillon. Ignaz'o Roberta, Guerrino Seno, Sergio Sfi-ligoi, Franco Speconna, Giorgio Ti-runio, Štefan Vogrič in Gerardo Ziani. Morda bo tu za predsednika izvoljen Slovenec, zastopnik komunistične partije.
Obnii zbor kmrfke bolniške blagajne
Člani pokrajinske bolniške blagajne za kmete so se v Gorici sestali skupno s predsedniki občinskih bolniških blagajn. Odobrili so obračun za leto 1974. Iz poročila o obračunu je razvidno, da so se stroški lani zvišali za skoro četrtino v primeri s prejšnjim letom. Porast je treba prinisati povečanim stroškom za bolnišnice. Ta postavka zavzema v lanskem proračunu kmečke bolniške blagajne kar 80 odstotkov vseh stroškov. Lani so izboljšali tudi zdravniško specializirano oskrbo, kar je postalo mogoče zaradi podpor deželne uprave. Pričakujejo pa še nove prispevke. Imajo precejšen primanjkljaj. Ugotovili so tudi. da se poprečna starost oskrbovancev dviga, kar povzroča tudi večanje potrebe po zdravstvu in s tem v zvezi tudi večanje stroškov.
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabi na
ZAKLJUČNI NASTOP
ki bo v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, jutri, 6. junija ob 20.30
Vljudno vabljeni
Kino
(L) krajevni vlak, (D) brzovlak, (E) ekspres.
(*) vlak ne vozi ob praznikih;
(**) vlak vozi samo ob praznikih od 29 junija do 14. septembra; (***)
vlak vozi ob delavniku pred praznikom od 28. juniia do 13. septembra;
(****) vlak ne vozi ob sobotah.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «King-fu l'invincibile». Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CORSO 17.00—22.00 «La pupa del gangster». S. Loren in M. Mastro-ianni. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Bianco e nero». Dokumentarni film o fašizmu.
CENTRALE 17.00—21.30 «Inno di battaglia». R. Hudson in M. Hyer. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Il gioco della verità». C. Gravina in B. Fehmìu. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Primo tango a Roma». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Hai mai provato in una valigia?». Barvni film.
Aero Gorica
SOČA «Dekle iz Hong Konga», nemški barrai film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Rop na Ažurni obali», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Plačilni dan», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich. tel. 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tei. 22-68.
O TEM JE GOVORILA VSA FRANCOSKA KVALIFICIRANA JAVNOST
Predsednik Giscard D’Estaing o prvem letu predsednikovanja
Javno mnenje je danes bolj na njegovi strani kot je bilo pred letom dni - Kriza v deželi še ni povsem popustila - Opozicija se je vrgla na notranjo politiko
PARIZ, v začetku junija. — V teh dneh je francoski tisk poln ocen enoletnega razdobja, odkar je po zmagi na volitvah D’Estaing s svojo politično ekipo na vladi. O' 'etnica je služila za oceno pre-teidega razdobja, za prikaz sedanjega stanja, morda pa tudi za delno napoved perspektiv, posebno na gospodarskem področju, kajti tudi Francijo je zajel val brezposelnosti in to se odraža na vse francosko življenje.
Kaj je bilo uresničenega od tega, kar so pred letom dni obljubili ali celo zagotovili? Kakšen je danes odnos sil v Franciji? Je proces njihovega pregrupiranja okrepil položaj D’Estainga ali pa ga ošibil? In kakšno vlogo igra danes Francija v svetovnih merilih, posebno po neuspelih devetdnevnih pripravah sestanka za konferenco o surovinah?
Ta in še mnoga druga vprašanja so se postavljala in se postavljajo v teh dneh. In jih postavljajo vsi politični dejavniki francoske družbe, katerim se pridružujejo tudi tuji zainteresirani opazovalci. Odgovori na ta vprašanja ni-
■iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiniii
Energetski problem v ZDA
Tema, o kateri bomo pisali, ni nova. Morda bo kdo rekel tudi, da se že prevečkrat k njej vračamo. Toda zadeva je bolj resna kot bi si kdo misili. Gre namreč za energetsko krizo v ZDA. Ker pa ekonomija ZDA pogojuje tudi gospodarske razmere precejšnjega dela sveta, predvsem razvitega sveta ter dežel v razvoju, gre problem preko neposrednih okvirov, na katere se nanaša. Zato povzemamo iz švicarskega lista «Neue Zuricher Zeitung» članek, v katerem je govor o poglabljanju energetske krize v ZDA. Švicarski list piše naslednje:
Načelnik ameriške uprave za energetiko Frank Zarb, je prikazal zelo temno sliko o energetskem razvoju svoje dežele. V intervjuju časopisu «US News and World Repo rt» je Zarb rekel, da so ZDA danes v še globlji energetski krizi kot so bili v času arabskega naftnega embarga pred obilnim letom dni.
V nasprotju z napori ameriške vlade, da bi ZDA postale manj odvisne od uvoza, so vsi dosedanji važnejši podatki kazali vedno in izključno prav nasprotne znake. Ob naraščajočem povpraševanju ter ob upadanju domače proizvodnje se je poprečni uvoz povečal za nič manj kot 38 odstotkov. Glede na pričakovano oživitev gospodarstva konec letošnjega leta. ki bo privedlo k avtomatičnemu povečanju energetske porabe, ameriški načelnik uprave za energetiko Frank Zarb računa z nadaljnjim povečanjem uvoza, ki bo dosegel raven nad 40 odstotkov, kar je skoraj 7 milijonov sodov nafte na dan. Te številke jasno kažejo, da se je ameriška politična in gospodarska ranjljivost v primeru novega naftnega embarga v zadnjem letu še povečala. Ta potek razvoja kaže, da ameriška družba kot taka ne podvzema nikakršnih resnih u-krepov oziroma korakov za varčevanje energije ter za razvijanje novih manj razmetavajočih načinov «energetske etike».
Domača proizvodnja nafte — nadaljuje dobesedno švicarski časopis — upada in to za celih 8 odstotkov na leto. Zaustaviti ali vsaj zavreti takšen razvoj, oziroma takšen razvoj preusmeriti v obratno smer, je po mnenju ameriške vlade možno h z ustrezno proizvodnjo, oziroma s posebnimi vzpodbudami, ali pa tudi s sprostitvijo cen nafte. Doslej je bilo 60 odstotkov domače proizvodnje nafte zamrznjenih pri ceni 5,25 dolarja za sod. Predsednik Ford se je že lotil u-pravnih ukrepov za naglo in po možnosti že v juniju izvedljivo postopno osvobajanje cen. Toda senat mu je uspešno in tokrat za 90 dni blokiral načrt. V predstavniškem domu se odbor za trgovino trudi, da bi se izglasoval sklep o vprašanju cen.
Na kratko se alternative te razprave morejo opisati takole: ena struj--, se poteguje za postopno sproščanje cen nafte v razdobju štirih let, da bi se s tem sproti nevtraliziral negativni učinek naraščanja cen. Druga struja .c poteguje za uv; Ibo splošnega plafona cen, ki naj bi ne šel nad 7.30 dolarja za sod nafte za vso domačo proizvodnjo. Tretja struja pa soglaša s starim predlogom senatorja Jacksona, da naj se tudi tržne cene za novo nafto zreducirajo na raven starih cen. Mišljena je tu proizvodnja iz naftnih vrelcev, ki so začeli dajati nafto po letu 1972, ko se je začel problem energetike oglašati, ko so začele cene nafti skakati.
Razprave so se sedaj razvnele tudi zato, ker 31. avgusta letos poteče rok zakonskemu ukrepu, s katerim so bile določene današnje cene nafti. Kongres in vlada sta zato prisiljena najti neko skupno rešitev, kajti v nasprotnem primeru bo u-kinitev kontrole cen avtomatično privedla do neposrednih povečanj starih cen nafte na tisto raven, ki velja sedaj za splošno tržišče. To pa bi bil razvoj, ki ga niti kongres in tudi vlada ne želita, kajti kdo bo nato skakanje cen ustavil?
so ter tudi ne morejo biti enotni, v marsikaterem primeru so, u-pravičeno ali ne, diametralno nasprotni.
Sam predsednik republike je izkoristil prvo obletnico, da spregovori o bilanci svojega dosedanjega dela. To je napravil na zares svojstven način: zelo odločno, hkrati pa tudi vsaj na videz sprejemljivo. O tem je govoril v treh dolgih intervjujih za televizijo, na večeru z volivci v pokrajini Bads-Rhin, kjer je povabil na večerjo 200 volivcev in nekaj tujih časnikarjev; v polurnem govoru članom vlade ter v svojem govoru ob stoletnici senata. Torej veliko priložnosti, da pove Franciji in vsemu svetu, kaj meni o rezultatih svojega enoletnega dela.
«Moje največje zadovoljstvo je v tem, da je Francija preživela eno mirm leto,» je rekel televiziji. Ta misel je bila navzoča tudi v ostalih intervjujih in govorih. Posebno je to poudarjal, ko je govoril o najavljenih in že začetih reformah, posebno ko je govoril o hitrejši gospodarski obnovi. Naraščanje števila brezposelnih pritiska na milijone Francozov, ki svoje zaskrbljenosti ne prikrivajo. Vrhu tega je padec industrijske proizvodnje v marcu dosegel že kritično točko. Prvi znaki določenega bolj-šanja v aprilu in maju pa še niso tako izraziti, da bi zagotavljali gospodarsko obnovo, posebno ker se na jesen pričakuje val novih delovnih sil, ko se konča šola in ko se vojaki vrnejo iz vojske. Res je, inflacija v Franciji ni to, kar je drugod. Frank je trden, vsaj veliko trdnejši od drugih valut. Toda ...
Očitno je, da se D’Estaing ne boji preosnov in to tako na socialnem kot na gospodarskem področju. In to je njegova posebnost in posebnost njegove uprave. Zato o-pozicija, predvsem leva, usmerja svojo kritiko predvsem na področje notranjih političnih odnosov, na področje oženja državljanske svobode. O tem so posebno govorili v preteklih dneh Mitterand, Marchais in drugi, KPF pa je pripravila tudi načrt deklaracije o svoboščinah, deklaracije, ki jo daje v javno razpravo.
Opozicija ugotavlja razmere v gospodarstvu in hkrati podčrtava, da so ti procesi širši in globlji in zato da niso značilni le za Francijo. Zato se ne spušča le . tem področju v kritiko proti vladi. Premier Chirac, katerega vlada je konec maja prav tako dokončala svoje prvo leto «rodaže», je rekel: «Zdi se mi absolutno nemogoče predvidevati, kakšno bo stanje jeseni. Gospodarski avtomobil je težak in se ne obnaša tako, kot se obnaša dirkalni avtomobil, ki reagira na sleherni šoferjev gib. Tudi če bi se globalno gospodarsko stanje popravilo. bo ostala napetost zaradi brezposelnosti.»
Odnos političnih sil se v Franciji v primerjavi s tistimi, kakršne so se izkazale na lanskoletnih volitvah, v bistvu ni spremenil. Anketne raziskave o tem, kako bi Francozi glasovali, pravijo da bi namesto lanskoletnih 50,69 odst. glasov Giscard D’Estaing dobil kar 55 odst. Po mnenju javnosti je predsednik pridobil predvsem na račun svoje zunanjepolitične spretnosti.
Za potovanje v Alžirijo in Ma-
roko, kot tudi za najavljeni obisk v Tunizijo se je že dolgo vedelo, da jih bo morala Francija, hočeš nočeš, opraviti. Odpiranje nasproti tako imenovanemu tretjemu svetu in napori, da se kliče mednarodna konferenca za gospodarstvo in surovine, niso in ne morejo ostati brez odmeva pri volivcih. Prav tako ni šlo mimo francoskega državljana dejstvo, da so se cene nafti na svetovnem tržišču v prvih treh mesecih letošnjega leta dvignile, da pa je francoska zunanjetrgovinska bilanca kljub temu ostala pozitivna, pa čeprav za vsoto samih 750 milijonov frankov.
To je posledica doslednosti v o-mejevanju uvoza in v povečanem izvozu. V razgovorih s predstavnikom Kuvajta je Giscard D’Estain^ poudaril, da je Francija močno zainteresirana za nove, pravične gospodarske odnose v svetu.
Nekateri smatrajo, da je k mirnemu stanju, ki ga Giscard D’Estaing z zadovoljstvom poudarja, v letošnjem letu pripomoglo tudi to, da so se politične sile v deželi od «degolistov» pa do «združene o-pozicije» morale ukvarjati z mno-
gimi svojimi notranjimi težavami, kar je Giscardu D’Estaingu omogočilo, da se skupaj s svojimi republikanci lepo okrepi. Če bo ta u-gotovitev točna, bo dokazal kongres degolistov.
Morda bo prav to pokazalo tudi, kaj je za Giscarda D’Estainga politično pomenilo tudi prvo relativno mirno leto oblasti in ali je to tudi začetek nečesa novega v sodobnem francoskem družbeno - političnem življenju. Novinarka Michele Cotta je v svoji knjigi «Šesta republika» pred letom dni zapisala, da je treba počakati, kaj bo od «degolizma» ostalo po prvem letu Giscardove oblasti. Kaže, da je prav med degolisti prišlo do dogodkov, ki bodo vplivali na učinkovitost najavljenih reform v francoskem političnem življenju. Morda je prezgodaj po enoletnih izkušnjah soditi o Giscardovih uspehih, njegovi socialni in politični dejavnosti. In vendar se lahko reče, da je ob svojem enoletnem obračunu govoril jasno in da je imel v marsičem prav, ko je rekel «da so Francozi manj konservativni in tudi manj revolucionarni, kot se sicer o njih misli».
NA GLASBENIH ŠOLAH GLASBENE MATICE
Uspela produkcija v soboto v Trebčah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii”iiiii”iiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu«i
SUEŠKI PREKOP BO DANES PONOVNO ZAŽIVEL
Pri gradnji pred sto leti delali mnogi Dalmatinci
Zamisel o povezavi Sredozemskega z Rdečim morjem je zelo stara Gradnja je trajala deset let in je zahtevala okoli 20 tisoč mrtvih
Danes bodo no osmih letih blokade in po obilnem letu napornih in tudi tveganih del ponovno izročili prometu Sueški prekop. Nekdo je v zvezi s tem rekel, da gre za ponovno rojstvo tega pomembnega prekopa, ki močno skrajša pomorsko povezavo med Azijo in Evropo. Oglejmo si kratko zgodovino prekopa, ki je tako pomemben za gospodarski razvoj ne le Egipta; pač pa tudi Sredozemskega področja in Evrope.
Kopanje Sueškega prekopa se je končalo pred ! 106 leti, to se pravi 1869. pod vodstvom francoskega inženirja Ferdinanda de Lessepsa. To pomembno delo se je tedaj končalo toda ideja o neposredni povezavi Rdečega morja s Sredozemskim morjem se je rodila že davno davno prej. Že v 14. stoletju pred našim štetjem je egiptovski faraon Ram zes H. dal skopati prekop od reke Nila do jezera Timsah. toda ta prekop, ta plovna pot se je ohranila razmeroma malo časa, kajti puščavski pesek je zasul prekop med Nilom in jezerom in pot je bila prekinjena.
Po nekaterih dokumentih se je za prekop med Rdečim morjem in Sredozemljem zanimaia tudi nekdanja dubrovniška repubiika. Njeni vodilni ljudje so se zave dali, kolikšno prednost bi imela krajša pot za trgovanje med sredozemskim področjem in Daljnim vzhodom, ko bi ne bilo treba trgovskim ladjam pluti okoli a-friške celine. Z zamislijo o preko-
mmiiiiiiiiimmiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiminiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMiiiiiiMiiiiuiMiHniiii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herceg
Wmm
felpJÉ* kmw-
?HY
Besedilo Ciril Calè
pu med Sredozemskim morjem in Rdečim morjem se je ukvarjal konec 14. stoletja celo papež Sikst V., ki je bil po rodu tudi iz Boke Kotorske iz naselja Kru-ševica. O važnosti tega prekopa je govoril tudi sam Napoleon, ko se je za kratko dobo «preselil» v Egipt.
Šele ko se je 1854. leta tedanji egiptovski podkralj Mohamed Sa-id navdušil za zamisel, je prešel k uresničenju načrta in poveril nalogo francoskemu strokovnjaku inž. Lessepsu. In tedaj so se začele velike in resne priprave. Lessepsu so dali na razpolago velikanska denarna sredstva. U-stanovil je namreč francosko delniško družbo, ki je dobila pravico za eksploatacije prekopa za dobo 99 let po otvoritvi.
Inž. Lesseps je začel veliko delo 21. aprila 1859. Pri začetnih delih je imel na razpolago le 150 egiptovskih felahov, to se pravi kmetov. Toda število delovnih moči se je iz dneva v dan večalo. Za težaška dela so najprej pritegnili domačo delovno silo, nato pa tudi ljudi iz drugih dežel, iz malone vse Evrope, od koder so prihajali tudi strokovnjaki. Tudi s področij današnje Jugoslavije je bilo pri kopanju Sueškega prekopa angažiranih veliko delovnih moči. Najprej je prišlo iz sedanje Jugoslavije v Egipt 24 klesarjev s Korčule, ki so bili znani tudi kot graditelji šlepov. Ljudje iz Jugoslavije so dolgo dobo delali na področju Sueškega prekopa in o-pravljali najrazličnejša dela, tako da je neki tedanji kronist zapisal, da se je «slovanski jezik» slišal vzdolž vsega prekopa in še danes je blizu Porta Teufika naselje, ki se imenuje Croati.
Med najbolj zanimivimi osebnostmi s področja sedanje Jugoslavije, ki so bili zaposleni pri kopanju Sueškega prekopa, je verjetno inž. Anton Lukovih iz naselja Frčanj. Inž. Lukovič je bil eden najtesnejših Lessepsovih sodelavcev in je v Fort Saidu sodeloval tudi pri gradnji slovitega spomenika s simboličnim napisom «Odprite zemljo narodom!».
Sicer pa priča o deležu hrvaških, oziroma dalmatinskih ljudi pri granji Sueškega prekopa stara lopata v pomorskem muzeju v Orebiču. Je to zelo izrabljena lopata z lesenim držajem, ki dokazuje, da je bila dolgo, dolgo v rabi. Takšno lopato ima le nacionalni muzej v Londonu. Obe prihajala z istega delovnega mesta, s Sueškega prekopa. Lopato, ki jo danes hrenijo v Orebiču v Dalma ciji, je prinesel iz Egipta Vicko Antičevih, ki je bil doma z otoka Pelješca. Bil je eden tolikerih Dalmatincev, ki so sodelovali pri gradbenih delih. Dubrovniški pomorščak in publicist kapetan Ivo šiševič pravi, da je bilo pri kopanju Sueškega prekopa zaposlenih tudi do 30.000 delavcev in tehnikov. Med temi je bilo skoraj 10 odst. Dalmatincev, predvsem ljudi iz Boke Kotorske, ki da jih je bilo nič manj kot 2.700.
Sueški prekop so kopali 10 let. Gradbenemu podjetniku Anti Lončariču, ki je bil doma iz Selca pri Crikvenici, jc pripadla čast. da je na Grenkih jezerih z minami pognal v zrak zadnje čeri. zadnjo barjero, ki je delila vode Sredozemskega morja od voda Rdečega morja. Za to svoje delo je poleg redne plače dobil še 60 dukatov nagrade.
Koliko sredstev je bilo treba porabiti in koliko naporov, da bi se ustvarila plovna pot, ki je dolga 160 km, široka 100 in glo-
boka 12 m. lahko sklepamo iz dejstva, da je tu v desetih letih izgubilo življenje 20.000 ljudi. Ker smo že rekli, da je pri gradbenih delih sodelovalo včasih tudi 30.000 ljudi, pomeni, da so se pri delih vrstile cele množice težakov in tehnikov, mnogi so izgubili življenje in na njihova mesta so prihajali novi ljudje, da so dela naglo napredovala. Res je, da je gradnja prekopa trajala 10 let, kar prav gotovo ni malo, toda s tedanjimi tehničnimi sredstvi je
(Nadaljevanje na 6. strani)
POPRAVEK
V spominih Lojzke Čebohin-Gro-zdane, objavljenih v Primorskem dnevniku 1. junija na strani 7, je odstavek, ki se začenja z be sedami «Neka ženska ...» zaradi tiskarske pomote nerazumljiv in netočen. Glasiti bi se moral tako:
«Neka ženska, ki je bila usluž benka v pekarni kruha v Ul. S Spiridione in je bila njegova lju bica, je odnašala, kakor so mi po vedali, moje stvari. Ta ženska je tudi izdajala naše ljudi, ki so zahajali v pekarno. Zalo so držali dalj časa v zaporu in ker ni nikoli izdala nobenega od aktivistov, so jo za represalijo poslali v taborišče v Nemčijo, od koder se ni več vrnila. Žalostno je pri vsem tem, da ni poslušala ukaza nadrejenih, da se izseli z otroki na partizansko področje. Verjetno bi ostala živa.»
Tudi gojenci glasbene šole Glasbene matice, ki obiskujejo podružnično šolo v Trebčah, so s posebno prireditvijo zaključili šolsko leto. Kot ostale prireditve te vrste, je bila tudi zaključna produkcija v Trebčah prirejena v duhu 30-letnice osvoboditve in so gojenci izvajali tudi nekaj partizanskih pesmi, kot na primer «Le vkup, uboga gmajna», «Konjuh pianinom», «Bilečanka» in druge. Da bi bila zaključna produkcija bolj slovesna, so poleg domačih gojencev nastopili tudi nekateri solisti, ki obiskujejo mestno glasbeno šolo, vrhu tega je nastopil še otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta.
Lepa in prisrčna, hkrati dobro pripravljena prireditev je bila v soboto zvečer v Ljudskem domu v Trebčah.
Program se je začel z nastopom otroškega pevskega zbora GM iz Trsta, ki je pod vodstvom Stojana Kureta dobro zapel sedem o-troških pesmi. Sledil je nato nastop gojencev - solistov, ki so se preizkusili pri klavirju, s harmoniko, kitaro in PiOlitio ' in vsi več ali manj uspelo izvajali tudi zahtevne skladbe mojstrov kot so Cou-pèrin, Mozart, Clenienti in drugi avtorji iz svetovne zakladnice,
Na sobotni zaključni produkciji v Trebčah so nastopili naslednji gojenci: Aleksij Carli, Kristina in Robert Covacio, Aljoša Kosor, Laura Martinelli, Aleksandra Pertot, Valentina Viàav, Delja Sivitz, Livio Collarig, Marko Kandut, Marko Filipčič, Igor Brana, Zoran Lupine, Ivan Milič, Tatjana Blokar in Vilma Padovan.
Bogat spored jc zaključil harmonikarski ansambel s Proseka, ki je pod vodstvom Loredane Kočevar zaigral Fugazzajevo «Gugalnico» ter venček narodnih.
Starši gojencev in vsa publika so bili s prireddvijo zadovoljni, kar se je izražalo v aplavzih. Priznanje za uspeh pa ne gre le gojencem, pač pa vsem učiteljem, posebno pa Svetu Grgiču, ki že dolgo let vodi glasbeno šolo v Trebčah.	M. M.
(Na vrhu otroški pevski zbor, na drugi sliki gojenci - solisti, ki so nastopili v Trebčah).

NA FILMSKIH PLATNIH
Sam Peckinpah:
«Bring thè Head of Alfredo Garcia»
Ameriški režiser Sam Peckinpah nas vedno bolj prepričuje. Njegovi dve prejšnji deli «Geta-way» in «Pat Garreit e Biliy Kid» sta nas že zelo zanimali. Zadnje čase pa smo imeli priložnost gledati še dve njegovi stvaritvi: italijanska TV je ponovno predvajala njegov televizijski film «Angeli caduti» iz serije «Palcoscenico», za katero je pred leti Peckinpah pripravil razne krajše filme (delo, v katerem igrata Jean Simmons in Alex Cord, je izvirna ljubezenska zgodba), v kinu pa smo videli njegov zadnji film «Bring the Head, of Alfredo Garcia» (Voglio la testa di Garcia, igrajo Warren Oates, Isela Vega, Gig Young, Kris Kristofferson. Emilio Fer-nandez, Charo Urueta).
Film, ki ga je Peckinpah režiral v Mehiki, je čudovita metafora o nasilju in uporu proti družbeni oblasti. Metafora je pa vse prej kot shematična, polna je lepih «statičnih», izrazito peckinpahov-skih momentov.
Steven Spielberg:
«Sugarland
Express»
O prejšnjem delu ameriškega režiserja televizijskega izvora Stevena Spielberga, o filmu «Duel»
so mnogi zelo pozitivno pisali. Njegov novi film «Sugarland Express» (Sugarland Expresse, i-grajo Goldie Hawn, Ben Johnson, Michael Sacks) na se nam zdi malo prepričljiv, čeprav je tematsko izhodišče zanimivo: skoraj naključni upor para, ki mu sledi policija, in množična udeležba v begu. Vendar Spielbergu manjka kompleksnost, manjka mu tudi prevajanje vizuelne sile v metaforo. V tem oziru se včasih še kar odreže, ker je avtor fotografije Vilmos Zsigmond pač že gotovo med najboljšimi novimi a-meriškimi snemalci.
Francis Girod:
«Le trio infernal»
Francoski film Francisca Girando «Le trio infernal» (Trio infernale, 1974) je groteska, ki se ji precej posreči povezati nasilnost in krutost raznih prizorov z este-tizmom scenografij in kostimov. V tem odnosu je največji čar filma, ki se nam sicer ne zdi povsod izviren. Protagonisti so Michel Piccoli, Romy Schneider, Masha Gomska, Andréa Ferréol. Scenarij je z Girodom napisal Jacques Rouffio, ki je tudi sam režiser.
S.	G.
ČETRTEK 5. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Od ena do neskončnosti, drugi del
12.55	Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK
14.00	Praznik karabinjerjev, prenos iz Rima
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Otok kobilic
17.45	Program za mladino
18.55	NOGOMETNA TEKMA FINSKA — ITALIJA
V	odmoru okoli 9.45 bo na sporedu DNEVNIK
20.40	Volilna tribuna
Tiskovna konferenca predstavnika PSDI
21.45	IRONSIDE — ZA VSAKO CENO
Današnja oddaja Ironside nosi naslov Oteževalni dokazi.
Vse govori proti Carolyn White, stari prijateljici Ironside. Vse govori, da je ona umorila svojega moža, znanega odvetnika, ki je izginil potem, ko se je z ženo ostro sprl zaradi neke druge ženske. Ironside kljub vsem tem dokazom meni, da je Carolyn nedolžna. Vrhu tega trupla odvetnika Jasona ni nikjer in Ironside meni, da je izginil s svojo prijateljico in pustil za seboj takšne dokaze, ki bi spravili v nevarnost njegovo ženo kot morilko. Iz nekaterih indicov pa bi se dalo sklepati, da je Jason odšel v Big Sur na letovišče, kjer je imel vilo. In tu najdejo truplo Jasonove prijateljice, ki je bila umorjena s samokresom, ki je bil last Carolyn. Toda avtopsija pove, da je bila ženska umorjena pozneje, na vsak način potem, ko so Carolyn že obtožili za umor moža. Carolyn torej ne pride več v poštev kot morilka. Sicer pa bomo videli, kako se bo zadeva razčistila
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.45	Protestantizem
18.00	Judovsko družbeno in kulturno življenje
18.15	Kolesarska dirka po Italiji
Sinteza 19. etape Baselga di Pine — Pordenon Športne vesti
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	NEPOSREDEN STIK Z UMETNINO
V	današnji oddaji pod tem naslovom se bo občinstvo ponovno srečalo z Manzùjem, oziroma z enim njegovih umotvorov. Gre za veliki umotvor «La porta della morte». «La porta della morte» je eden izmed portalov cerkve Sv. Petra v Rimu in eno najboljših del tega velikega italijanskega kiparja. Zgodovina portala se začenja leta 1947, konča pa 1964. Gre torej za razdobje 17 let, ki jih je Manzù posvetil temu delu. Vsebina portala bi bila morala biti «učeča Cerkev», toda tako je bila le zamišljena, kajti iz osnovne zamisli se je z leti spremenila «v vrata smrti». Medtem je namreč umrl papež Janez XXIII, Manzùjev rojak, in Manzùjeve prvotne ideje niso več zdržale. Manzù je svojo umetnino posvetil papežu Janezu XXIII in duhovniku De Luci, s katerim sta delala načrte za ta veliki portal. Naj bo kakorkoli, Manzù je ustvaril veliko delo, ki vzbuja pozornost slehernega ljubitelja umetnosti, ki ga pot zanese v Rim, pa čeprav je v Rimu veliko drugih objektov OPERNE SIMFONIJE:
Simfonični orkester rimske RTV bo pod vodstvom Elia Bon-compagnia izvajal Donizettijeve simfonije Linda di Chamonix, La Favorita in Don Pasquale Nagradno tekmovanje SPACCAQUINDICI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Na črko, na črko, otroška oddaja OBZORNIK VZPON ČLOVEKA DNEVNIK
E. Panitz: SEDEM LJUBEZNI DONNE JUANITE Nadaljevanka Sedem ljubezni Donne Juanite prikazuje življenje mlade inženirke Anite Nachtigall, neporočene matere 8-Iet-ne deklice. Nadaljevanka je prerez skozi poklicno in tudi zasebno življenje mlade ženske, pri kateri sta ti dve življenjski sferi zelo različni. Na eni strani je dobra študentka in nato odlična strokovnjakinja, na drugi strani pa le ženska in mati, ki se v zasebnem življenju komaj, komaj prebija. Njene ljubezni so napačni moški, ali pa se končujejo žalostno, zaradi nesporazumov 22.20 četrtkovi razgledi: IZGNANCI 23.05 Slovenska popevka 75
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.55	Evropsko prvenstvo v boksu, prenos iz Katovic
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.30	OLIO, BURKASTI SOPROG
23.00	BOG NAS VARUJ REVOLUCIJ IN RDEČE POPLAVE
23.40	Evropsko prvenstvo v boksu, prenos iz Katovic
21.15
21.45
18.30 19.00 19.20
20.30
21.05
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila, 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče;
19.10	Narava in človek, piše Tone Penko; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 A. Sa-maraki; «Napaka», radijski oder;
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za najmlajše; 11.15 Popevke; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.40 Kulturno pismo; 15.00 Polke in valčki; 16.30 Oddaja za otroke; 17.00 Solisti in ansambli Radia Novi Sad; 18.00 Mladinski klub: «gaudeamus igitur...»;
19.00	Glasba po željah; 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL;
20.30	Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00
Poročila; 7.45 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Plošča za poletje; 11.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok: 14.40 Glasba po željah; 15.10 Program za mladino;
16.10	Sončnica;; 17.05 Komorna in operna glasba; 18.00 Pisana glasba; 18.55 Nogometna tekma za evropski pokal Italija - Finska;
20.55 Giovanni Bocaccio: «D principe Galeotto»; 21.30 Volilna tribuna:	PSDI;	22.20	Ponovno na
sporedu z Marchesijem.
II. PROGRAM
7.30,	8.30,	13.30,	15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester;
9.05	Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro dTtalia; 19.50 Plošče; 22.50 človek v noči.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00,	14.00,	16.00,
20.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Zlom fašizma in osvoboditev: 10.30 Iz glasbenih šol; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo	vam...;	15.10	Naj
narodi pojo; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek M. Mušič: Novomeška pomlad; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz domačega arhiva;
19.05	Revija orkestrov in soli-
stov; 19.35 Produkcija kaset; 20.40 Ljubljanski jazz ansambel; 20.50 Lahko	noč,	otroci!; 21.00	Lepe
melodije; 21.30 «Slovenska popevka 75»; 23.20 Brazilski skladatelj Santor; 00.05 Ob 100-letnici rojstva Thomasa Manna; 00.15 Paleta popevk.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsi spori se bodo ugladili, tako da boste prerojeni. Neka oseba vam utegne pomagati.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Več poguma v poslovnem življenju, ki začenja šepati. Majhno razočara-ranje, ki ste mu pa sami krivi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlične priložnosti, ki bodo ostale neizkoriščene. Čustveni izlivi neke osebe niso iskreni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Posredovati boste morali v neki zelo zapleteni zadevi. Bodite čimbolj potrpežljivi z osebo, ki vas ima
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši finančni posli ne temeljijo na preveč trdni osnovi. Postavite se po robu kapricam neke osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Več realnosti, da ne boste zabredli v težave. Reševati boste morali družinsko prijateljstvo.
' •. ' ; .v. . ^ ___'	»J.,lA&id
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Podpora drugih še ni končna rešitev. Izogibajte se površnim čustvenim nagibom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neki poslovni uspeh bo poživil poslovno življenje. Ne zapirajte se vase.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko boste tvegali in tudi veliko zaslužili. Zadoščenje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše ideje so sicer dobre, ne bodo pa sprejete. Zelo prijetno presenečenje čustvenega značaja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težko boste popravili napako, za katero ne boste mogli zavračati krivdo na druge. Nesporazum v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kmalu se vam bodo vrata odprla, toda s tujo pomočjo. Po nepotrebnem boste razkrih neke svoje tajnosti.
NOGOMET
V TEKMOVANJU ZA EVROPSKI POKAL
Jugoslavija M lahko proti Švedski dosegla več kot le gol prednosti
Strelca «plavih» sta bila Katalinski in Ivezič - Odlični Oblak
KOLESARSTVO
BIRO D ’ITALIA
V TEKMOVANJU ZA «POKAL STARSI V»
Belgijec Roger de Vlaeminck TRGOVSKA AKADEMIJA
osvojil že šesto etapno zmago
Gimondi, Baro neh sUi, Galdos in Bertoglio glavni kandidati za končno zmago
LETOS NAJUGODNEJŠA
Prvo mesto si /e zagotovila z veliko prednostjo
V sinočnji tekmi v Stockholmu,, veljavni za 5. evropski pokal, je Ju-1 goslavija zasluženo premagala Švedsko z 2:1 (1:1).
Srečanje se je odvijalo precej e-nosmerno, saj so bili tokrat «plavi» odločno boljši od domačinov. Pred nasprotnimi vrati so ustvarili vrsto izredno nevarnih akcij, s katerimi so ogrožali švedskega vratarja, toda pri zaključnem strelu niso imeli sreče, oz. bolje, bili so precej netočni. Pri tem pa moramo povedati, da domača reprezentanca nikakor ni bila taka zapreka (niti pred svojimi vrati), da bi bila za Jugoslovane nepremagljiva.
Tako se je zgodilo, da so domačini celo prvi prišli v vodstvo. Sprožili so protinapad in domači krilec se je odločil za strel od daleč. V visokem loku je podal žogo pred jugoslovanska vrata, tam je bil naj-prisebnejši Edstrom, ki je žogo z glavo preusmeril v mrežo. Petrovič se je sicer pognal za žogo, toda ta je bila hitrejša od njega. Tedaj je tekla 18. minuta.
Štiri minute pred koncem polčasa so se Jugoslovani ponovno znašli v enem izmed številnih ugodnih položajev za strel. Povsod pričujoči 0-blak se je polastil žoge, jo privedel v bližino vrat, jo nesebično podal Katalinskemu, ki je ostro streljal. Domači branilec je strel skušal preusmeriti, vendar je žoga kljub temu šla pod prečko.
V	drugem polčasu so se nadaljevali dogodki iz prvega polčasa. Nekaj redkih napadov Švedov (dva, trije so bili dokaj nevarni) je odlični Petrovič prestregel in ko ni nič kazalo, da bi postali gostje pri zaključnih strelih odločnejši je 0-blak ponovno z desne podal žogo pred vrata, kjer se je v neposredni bližini švedskega vratarja znašel Ivezič in — gol (v 32. min.).
V	preostanku tekme ni več prišlo do spremembe izida, vendar pa je
LESTVICA 3. SKUPINE
Jugoslavija Sev. Irska Norveška Švedska
3201534 3 2 0 1 4 2 4 2101472 200140
vratar Petrovič tik pred zaključkom srečanja zavrnil veliko nevarnost, ko so Švedi poslali v spodnji desni kot vrat izredno oster strel.
Jugoslovani so v: tem srečanju vsekakor slavili zasluženo zmago, vendar pa bi moral biti. njihov izkupiček precej večji, da bi pravilno odražal razmerje močj (pa igri-
®CU.	-, i .■ i ■	,; :
Najboljši mož na igrišču je bil Brane Oblak, ki je sijajno vodil igro «plavih» ter je ustvaril svojim napadalcem vrsto ugodnih priložnosti za dosego gola. Tako je tudi pri o-beh golih svojega moštva opravil najtežje delo ter sta nato Katalinski in Ivezič dala le še «milostni udarec».
Po tej zmagi je zdaj Jugoslavija na lestvici svoje skupine na prvem mestu, z enakim številom točk kot Severna Irska.
TURNIR PRIJATELJSTVA ZSŠDI
Danes in v soboto tri srečanja
V nadaljevanju košarkarskega turnirja prijateljstva ZŠSDI se bosta danes na stadionu «Prvi maj», s pričetkom ob 17.30 spoprijela Bor in Polet. V prvem srečanju so zmagali borovci z desetimi točkami razlike. Bor je tudi edina ekipa
OBČNI ZBOR ŠD ZARJA
sklicuje letni občni zbor danes, 5. junija ob 20.30 v Bazoviškem domi.
Dnevni red:
1.	Predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo;
2.	Razrešnica staremu odboru;
3.	Izvolitev novega odbora;
4.	Razno.
še neporažena na tem turnirju.
V soboto pa bosta v Sežani na sporedu še dve tekmi. Domače moštvo Kras bo namreč ob 15.30 (jugoslovanski čas 14.30) igralo proti Poletu, ob 17. uri (jug. čas 16.00) pa proti Kontovelu.
Lestvica tega turnirja je trenutno naslednja: Bor 6, Kontovel 2, Polet in KK Kras Sežana 0.
edko
ATLETIKA
VZHODNI BERLIN, 4. — Na atletskem tekmovanju v tem mestu so včeraj zabeležili nekaj dobrih izidov.
MOŠKI: krogla: Beyer 20,19 m, Briesenick 20,17 m; kladivo: Sachse 73,72 m; 3.000 m: Straube 7’59”76; disk: Schmidt 63 m; višina: Beil-schmidt 2,20 m.
ŽENSKE: 100 m: Stecher 11”41; višina Witschas 1,87 m; kopje: Fuchs 60,50 m; 200 m: Maletzki 23”15; krogla: Adam 19,28 m; disk: Hinzmann 62,16 m.
TEN IS	,;H
PARIZ, 4. — V prvem dnevu med; narodnega teniškega prvenstva v Parizu so med drugim dosegli tudi naslednje izide:
Franulovič (Jugoslavija) — Con-tet (Francija) 5:7, 6:2, 6:4 Bertolucci (Italija) — Kuki (Japonska) 6:3, 6:1
Barazzutti (It.) — Kreiss (ZDA) (6:7, 6:3, 6:4)
N’Godrella (Francija) — Toči (I-talija) 6:4, 6:3
Metreveli (SZ) — Bengston (šve.) 6:2, 6:4
Vilas (Argentina) — Plotz (Zah. Nemčija) 6:0, 6:0
BASEGA Dl PINE, 4. — De Vlaeminck si je priboril na tem «Giru» že šesto etapno zmago. Kljub temu pa svojega položaja na skupni lestvici ni dejansko nič popravil in se tako še vedno ni vključil med kandidate za končno zmago .
Ožji seznam verjetnih kandidatov ima trenutno le štiri imena: Berto-glio,_ Galdos, Baronchelli in Gimondi. Čeprav ima med to četverico največji zaostanek za vodečim Ber-togliom Gimondi, ima verjetno prav ta tekmovalec največ možnosti, da v preostalih etapah nadoknadi to, kar je doslej zamudil. Gimondi prihaja namreč v teh dneh v izredno formo, kar je dokazal tudi v današnji etapi, ko je bil pobudnik izredno nevarnih pobegov in je ves čas strogo nadzoroval vse nasprotnike, da bi mu kateri ne ušel.
Ubežna skupina, ki je prišla kasneje sama pred cilj, se je ustvarila na spustu z Bondona. V njej so
.........................................................................................................................................................................................■iiiiiiiiiiiiiii.....i
SA H
VIDMARJEV MEMORIAL
Parma remiziral proti Karpovu
PORTOROŽ, 4. - Na mednarodnem šahovskem turnirju za Vidmarjev memorial v Portorožu so nocoj igrali tretje kolo, ki je bilo spet dokaj neuspešno za slovenske šahi-ste. Edina svetla točka je bil remi Parme v srečanju s svetovnim prvakom Karpovom. Slovenski velemojster je spet dokazal, da je ne-prekosljiv mojster obrambne igre, saj mu je uspelo remizirati s črnimi figurami. Z dobro igro je odščip-nil pol točke tudi Barè Garcii, medtem ko so vsi drugi slovenski predstavniki zgubili. Najbolj boleč je vsekakor tretji zapovrstni poraz Planinca, zlasti še zato, ker je imel proti Gligoriču povsem dobljeno pozicijo, potem pa jo je zapravil z eno samo nepremišljeno potezo.
Rezultati: Karpov — Parma remi, Planinc — Gligorič 0:1, Barlè — Garcia remi, Ljubojevič — Furman remi, Horst — Osterman 1:0, Musil — Portisch 0:1, Velimirovič — Karnar 1:0 in Ma riotti — Ribly remi.
V	prekinjenih partijah iz drugega kola je Furman premagal Barleta, Ribly pa Planinca.
Po tretjem kolu vodijo Karpov, Gligorič in Horst : z-2f'itočkama in pol, medtem ko imajo Velimirovič, Ljubojevič, Mariotti- in-Ribly po 2 točki. Hj .	. >■ -,qbri
V	jutrišnjem četrtem kolu bodo najbolj zanimiva srečanja Portisch — Velimirovič, Parma — Horst in Karpov — Furman.
L. O.
Tretje mesto za ekipo iz Sovodenj
Ekipa iz Sovodenj se je konec prejšnjega tedna udeležila nogometnega turnirja, ki ga je pripravilo športno društvo «Edera». Sovodenjci so zasedli tretje mesto. Turnirja se je udeležilo 8 ekip druge in tretje kategorije.
V	kvalifikacijskih tekmah so Sovodenjci premagali ekipo San Lorenzo 7:6 z enajstmetrovkami, potem ko se je 'regularni čas zaključil z rezultatom 2:2. Sovodenjci so v prvem polčasu že vodili 2:0. V drugem delu igre nekoliko popustili, tako da je nasprotnik nadoknadil razliko.
V	drugi tekmi je slovenska ekipa,
prav tako po enajstmetrovkah, izgubila z Azzurro. Po regularnem času se je tekma zaključila 3:3. Tudi tokrat so Sovodenjci vodili 3:1. Ob koncu tekme pa je Azzurra dosegla dva gola. Pri streljanju 11-! metrovk so Sovodenjci 3-krat zgrešili, Azzurra pa samo dvakrat. V finalni tekmi za 3., oziroma 4. mesto je slovenska ekipa premagala Pod-goro 2:1 in si tako zagotovila častno mesto. Turnir je zmagala ekipa iz Ločnika.	^
DANAŠNJE NOGOMETNO SREČANJE V HELSINKIH S FINSKO
Spet polemično vzdušje , v italijamkmw tak&ru
Bernardini ni spremenil svoje reprezentance: igral bo Cordova
Da je težko uspevati kot vodja j italijanske nogometne reprezentan-ce, je že stara stvar. Tudi pred današnjim srečanjem Italijanov v Helsinkih proti skromni Finski za kvalifikacije EP, so torej prišle na dan ostre polemike med novinarji in trenerjem Bernardinijem ter med samimi reprezentanti.
Potem ko je Italija v prijateljski trening tekmi premagala skromno Pro Patrio le s 4:2 in z zvrhano mero sreče, je bilo jasno, da je šibka točka reprezentance predvsem na sredini igrišča, kjer so Capello, Antognoni in Cordova odlični tehniki, a ne znajo dati reprezentanci pravega igralnega ritma. V tej trening tekmi je bil na tem delu igrišča daleč najboljši nogometaš Milana Benetti.
Italijanski novinarji so se zavzeti za Benettija, kar je enostavno razkačilo kapetana Romeo Cordovo, ki je jasno ,ppy^dal, da je majica s številko štiri njegova.
Sicer pa Tudi., vzdušje ostalih nogometašev-,inj, ravno idealno. Pacchetti je dejal, da bo reprezentanca imela hude težave na sredini igrišča. Chinaglia pa je izjavil, da se odlično znajde z Benettijem. Capello je prepričan, da bo igral tudi v Moskvi. Skratka, pravi rebus in nešportno vzdušje vladata v tej italijanski reprezentanci, ki je med Bernardinijevim vodstvom razočarala na vsej črti.
Italija bo danes proti Finski igrala z naslednjo postavo: Zoff, Gentile, Rocca, Cordova, Bellugi, Fac-chetti, Oraziani, Antognoni, Chinaglia, Capello in Bettega.
NOGOMET	'i
Pele podpisal za tri milijarde
Brazilijo, potem ko je odločil, da ne nastopa več za matično reprezentanco, pa je v Santosu in v vsej državi zbudila ogorčenje in ostre kritike.
Da bi nekoliko pomiril te kritike, je Pelè v svoji pogodbi z novim društvom zahteval tudi naslednje: družba «Warner» bo plačala šestim brazilskim športnim učiteljem enoletno gostovanje v ZDA za doštudi-ranje v raznih olimpijskih športnih vedah, obenem pa bo poslala v Brazilijo šest ameriških trenerjev, da se izpopolnijo v nogometu. V Santosu pa bo «Warner» dala možnost 50 zapuščenim otrokom, da brezplačno doštudirajo v posebnem zavodu.
Pelè pa bo poleg bajne vsote dobil še krasno hišo, avtomobile, zasebni avion, yacht in brezplačno šolo za sinova Edinha in Cristino.
Skupni treningi piske ekipe ZSŠDI
V okviru priprav za nogometni turnir med Gorico, Trstom, Sežano in Koprom, ki bo 10.. in 12. junija na Proseku, bodo nogometaši gori-ške reprezentance ZSŠDI imeli skupna treninga jutri in v soboto ob 19. uri na štandreškem igrišču. Trenerji Marson, Ferletič in Plesničar so sklicali naslednje igralce.
Juventina: Emil Nanut, David Mu-čič, Karel Mikluš, Ivan Plesničar, Davorin Marvin, Aldo Ferletič.
Sovodnje: Robert Uršič, Slavko Gruden, Peter Florenin, Egon Pete-jan, Aleš Kovic, Edi Sambo, Fabjan Čevdek, Bruno Marson.
Mladost:	Bruno Dužman, Aldo
Jarc, Claudio Ul jan, Karel Ferfo-Ija, Aldo Boškarol, Darij Frandolič.
ZENSKI NOGOMET
NEW YORK, 4. - Edson Arantes do Nascimento, ali bolje Pelè, bo te dni podpisal bajno pogodbo z a-meriškim klubom Cosmos, s katerim bo nastopal točno dve leti in pol. Pelè bo s pogodbo vnovčil kar štiri milijone in 750 tisoč dolarjev (približno 3 milijarde in 100 milijonov lir), kar predstavlja v športni zgodovini pravi rekord. Novo Pele-jevo društvo «Warner Comunica-tions» iz New Yorka ,ki med drugim upravlja tudi nogometni klub Cosmos pa računa, da bo kaj kmalu amortiziralo to bajno vsoto, saj je Pelè daleč najbolj popularen športnik na svetu. Investicija Pelè se je torej povsem izplačala .
Pelejeva odločitev, da zapusti
Drevi bo na Proseku, s pričetkom ob 21. uri, v okviru deželnega ženskega nogometnega prvenstva B lige, srečanje med domačim Primorjem in Vesno iz Križa.
ROVERETO, 4. — Ne mednarodnem atletskem mitingu v Roveretu bo nastopil tudi olimpijski in svetovni prvak John Akii - Bua.
ooiiyirtriiaif
bili dejansko vsi tekmovalci z najvišjega dela lestvice. V zadnjih kilometrih pred ciljem so skušali nekateri med njimi uiti, vendar ostali niso dopuščali presenečenj. Tako je prišlo do zaključnega skupinskega naleta, v katerem je prevladal De Vlaeminck, ostalih osem pa je prišlo na cilj v njegovem času.
Etapna lestvica:
1.	Roger de Vlaeminck, ki je prevozil 223 km dolgo pot od Brescie do tridentinskega kraja Ba-sega di Pine v 6.54’3r’ s poprečno hitrostjo 32,279 km/h. V njegovem času so prispeli še:
2.	Gimondi
3.	Santambrogio
4.	Lasa
5.	Bertoglio
6.	Riccomi
7.	Baronchelli
8.	Galdos
9.	Panizza
10.	Fabbri	po 111”
11.	Bellini
12.	Chinetti
13.	Borgognoni	po 1’49”
in nato vsa glavnina.
Skupna lestvica po 18. etapi:
1.	Bertoglio	94.20'00”
s p.h. 35,094 km na uro
2.	Galdos	po 2'04”
3.	Baronchelli	S’OO”
4.	Gimondi	313”
5.	Panizza	4’53”
6.	De Vlaeminck	510”
7.	Riccomi	5'57”
8.	Perletto	6’03”
9.	Lasa	615”
10.	Fabbri	10'04”
11.	Conti	12’41”
12.	Salm	13’44”
13.	Boifava	16’43”
14.	Oliva	16’54”
15.	Battaglio	17’03”
16.	Cavalcanti	19’47”
17.	Santambrogio	2310”
18.	Borgognoni	27’52”
19.	Bitossi	2810”
20.	Pfenninger	31’21”
Lestvica za veliko gorsko nagrado:
1.	Oliva	160
2.	Bertoglio	140
3.	Vlaeminck	110
4.	Osler	100
5.	Santambrogio, Battaglio	80
7. Castelletti, Galdos, Panizza 50
10. Baronchelli, Perletto	40
12. Bellini, Paolini, Polidori in Rodriguez	30
16. Bitossi, Fabbri, Grande,
Lasa in Salm	20
21.	Perurena	10
Jutrišnja etapa do Pordenona bo merila 157 km in bo ravninska. Za njo. bo prišla ,pojutrišnjem- na vrsto težka dolomitska etapa, za njo pa zaključek na Stelviu. Če pa na tem sedlu ne bo mogoče opraviti tekmovanja (v zadnjih dneh je tam na-snežilo precej snega), bodo prenesli cilj pod tri Lavaredske vrhove.
ŠAH	” -- '
V GORICI
Uspel turnia*
Marljivo šahovsko društvo Gorica prireja vsako leto ob tem času na goriškem gradu, v viteški dvorani, brzopotezni šahovski turnir, na katerega vabi ekipe šahistov z obeh strani meje. Ta prireditev, letos že deveta po vrsti, zbere običajno res vse šahiste z obeh strani meje, ki jim je šah razvedrilo pa tudi zaradi lepih in številnih pokalov in drugih priznanj, ki jih organizatorji pripravijo. Prireditelji želijo, da ostanejo ti brzoturnirji v sedanji obliki, to je srečanje predvsem obmejnih mest in krajev, ker bi vsako razširjanje na še ostale kraje povzročilo samo težave, saj ni za večje prireditve tehničnih možnosti. V nedeljo, 25. maja, so se zbrale ekipe v dvorani goriškega grada, ki je že nekajkrat sprejela šahiste.
K tekmovanju se je prijavilo 21 ekip in sicer osem s področja primorske šahovske zveze (Domžale so se tekmovanja udeležile izven konkurence) ostale ekipe so bile s področja njihove šahovske zveze. Kot v preteklih letih, je bila tudi letos ekipa iz Trsta brez prave konkurence in je zasedla prvo mesto
s 63 točkami, druga je bila ekipa iz Nove Gorice, ki je tudi edina premagala Trst in je zbrala 57,5 točke, tretje in četrto mesto si delita z enakim številom točk ekipi iz Čedada in Idrije, ki sta zbrali po
55,5	točke, peto mesto je zasedla ekipa Trsta s 51,5 točke, šesta je bila Gorica s 50,5 točke, sedma je bila ekipa iz Vidma z 49 točkami, osma pa iz Tržiča s 46,5 točke, e-kipa iz Kopra je s 45,5 točke bila deveta. Prvih osem ekip je prejelo lepe pokale, deveta in deseta pa tudi medalje. Ob koncu bi pripomnil, da zahteva taka prireditev, pri kateri sodeluje po 80 in več šahistov od prireditelja mnogo truda, mnogo dobre volje, saj je treba tudi pripraviti vse za dobro počutje in tehnično izvedbo, kar je prireditelju šahovskemu društvu Gorica tudi tokrat v celoti uspelo.
V sredo je bil v telovadnici v Dolini v okviru mladinskih iger 1975 kombinirani tek za 4. in 5 .razred slovenskih in italijanskih osnovnih šol dolinske občine. Skoraj 160 tekmovalcev je predstavljalo vse šole, razen one na Pesku. Prisotni so bili šolski skrbnik Fidenzi, prof. Griselli, odgovorni za mladinske i-gre v tržaški pokrajini, oba ravnatelja didaktičnega okrožja Škrinjar in Sattler, občinski odbornik za šport Ota ter predstavnik CONI za dolinsko občino Žerjal.
Zmagovalci za posamezne slovenske šole so bili:
Dolina
4.	razred — Tedesco Robert
5.	razred — Hlabjan Helena Ricmanje - Domjo
4.	razred — Kermac Euridika
5.	razred — Križman Donatella Mačkolje
4.	razred —< Tul Franka e! on I
5.	razred — Pekarič Gabrijela
Boršt BSpjt&uii of nsooX	t
4.	razred -rteSlavec. Sabina.,:
5.	razred — Žerjal Florjan
Boljunec
4.	razred — Kocjančič Elena
5.	razred — Starec Pavel
ZMAGOVALCI Z ITALIJANSKE ŠOLE
Dolina
4.	razred — Pancrazi Maria
5.	razred — Mondo Giulio Ricmanje - Domjo
4.	razred — Stocovaz Graziella
5.	razred — Macor Mauro Boljunec
4.	razred — Sommer Roberto
5.	razred — Mauri Mauro
Prvi trije iz vsakega razreda so dobili diplomo ter'zlato, srebrno, oz. bronasto medaljo, katere je darovala občina Dolina; vsaka šola pa je prejela posebno diplomo za sodelovanje.
Kros za dolinsko občino v okviru mladinskih iger
V Dolini je bil pred časom v okviru mladinskih iger 1975 občinski del krosa za srednje šole. Nastopili so dijaki srednje šole «S. Gregorčič» v Dolini.
DIJAKI
1.	razred (1.200 mj
1.	Čok David
2.	Pieri Renzo
3.	Hrvatič Igor
2.	razred (1.600 m)
1.	Kofol Branko
2.	Slavec Boris
3.	Guštin Pierpaolo
3.	razred (2.000 m)
1.	Grizonič Pavel
Kot vsako leto so dijaki slovenskih višjih srednjih šol tudi letos opravili tradicionalno tekmovanje za «Pokal staršev», v katerem je imela največ sreče trgovska akademija, ki si je letošnje odličje priborila z veliko prednostjo.
Rezultati posameznih turnirjev so bili naslednji:
ODBOJKA
MOŠKI
Učiteljišče — Realna	'	2:0
(7:1, 7:0)
Klasična — Učiteljišče	2:1
(7:0, 2:7, 7:5)
Klasična — Realna	2:1
(7:0, 7:9, 7:4)
LESTVICA
1.	Klasična
2.	Učiteljišče
3.	Realna ŽENSKE
Realna — Klasična	2:0
(7:5, 7:2)
Realna — Trgovska	2:0
(7:1, 7:1)
2.	Ražem Andrej
3.	Giacomini Klavdij
Za 1. razred je premočno zmagal Čok, saj je ostale tekmovalce prehitel skoraj za minuto; v ostalih razredih pa je bil boj izredno izenačen.
DIJAKINJE
1.	razred (1.000 m)
1.	Sancin Ema
2.	Pečenik Laura
2.	razred (1.000 m)
1.	Štefančič Marina
2.	Pangerc Eda
3.	Slavec Ksenija
STRELJANJE
Tudi telesno prizadeti tekmovali v streljanju
Na openskem strelišču je bilo v preteklih dneh prvo deželno tekmovanje'Telesnoprižidetih v streljanju s pištolo in karabinko, na katerem so nastopili člani Športnega združenja telesno prizadetih.
To združenje so ustanovili pred letom dni in ima svoj sedež v Trstu. V svojih vrstah združuje osebe, ki so podvržene raznim oblikam invalidnosti, z namenom, da bi jim o-mogočilo delovanje tudi na tako pomembnem področju družbenega u-dejstovanja ,kot je šport. V združenju so včlanjeni tako vojni invalidi, kot tudi delovni invalidi, poliomie-litiki, žrtve prometnih nesreč in tudi tisti, ki so jih prizadele razne druge prirojene ali pridobljene poškodbe in okvare.
Organiziranje teh oseb je bilo v Italiji posebno težko, saj jih je bilo treba najprej poiskati in jim nato prikazati pomembnost vključevanja v tako združenje. Pri vsem tem pa so organizatorji pri oblikovanju te organizacije imeli na razpolago zelo malo sredstev in še ta so v veliki meri prispevali zasebniki.
Strelsko tekmovanje na Opčinah je uspelo zelo dobro.
V tekmovanju s pištolo je bil vrstni red tak:
1.	Donatella Lovisato
2.	Stefano Bartoli
3.	Rita Pieri Karabinka:
1.	Rosina Raccaro
2.	Rita Pieri
3.	Giovanni Bonetti
Najboljši strelci so prejeli vrsto lepih nagrad .nato pa so se udeležili skupnega kosila.
B. F.
IllIiHiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
MLADINSKE IGRE
MINULO SREDO
Množična udeležba na igrah v Dolini
Nastopilo je skoraj 160 osnovnošolcev iz vse občine
Klasična — Trgovska	2:1
(8:6, 5:7, 8:6)
LESTVICA
1.	Realna
2.	Klasična
3.	Trgovska
KOŠARKA
MOŠKI
Klasična — Trgovska	11:10
Realna — Klasična	20:1'
Realna — Trgovska	23:21
LESTVICA
1.	Realna
2.	Klasična
3.	Trgovska
NAMIZNI TENIS
MOŠKI
Guštinčič — Ferluga	2:0	(8,	5)
Gombač — Kalc	2:0	(6,	7)
Radetič — Guštinčič	2:0	(3,	5)
Pertot — Gombač	2:0	(3,	5)
Pertot — Radetič	2:0	(4,	0)
LESTVICA
1.	Pertot (R)
2.	Radetič (T)
3.	Gombač in Guštinčič (T) 5. Kalc (T) in Feriuga (R)
KROS
MOŠKI
1.	Grmek (T)
2.	Rismondo (R)
3.	Klun (T)
4.	Arduini (T)
5.	Racman (T)
ŽENSKE
1.	Marušič (T)
2.	Potaros IT)
KONČNA LESTVICA
1.	Trgovska akademija	35,5
2.	Realna gimnazija	22,5
3.	Klasična gimnazija	13,0
4.	Učiteljišče	4,0
Letos na tem tekmovanju ni nastopila strokovna šola.
SS Devin se je tokrat izkazal
Preteklo soboto in nedeljo so postale Mavhinje maihno mednarodno športno prizorišče, ki je privabilo približno 2000 ljudi. Smučarski klub Devin je pripravil za konec zimske sezone in prvega leta obstoja v soboto tekmovanje v krono-metrirani hoji, v nedeljo pa tekmovanje na ski-rolkah.
V	starostni skupini na kronome-trirani hoji je zmagal Mitja Jankovič, član smučarskega kluba Devin, s 423 kazenskimi točkami, na drugo mesto se je uvrstila Grazia Legiša, ki je tudi članica smučarskega kluba Devin, na tretje pa Miro Dvoržak, član smučarskega kluba Olimpija iz Ljubljane. Sledil je še Claudio Moretti iz Grandi Motori, Fulvij Gelassi, Davo Rebula, Jože Guštin, Sergio Legiša, Luigi Fancello, 10. mesto je zasedla Danila Pernarčič s 609 kazenskimi točkami. Vseh tekmovalcev je bilo 30.
V	otroški starostni skupini si je priboril zmago Igor Bogateč, član smučarskega kluba Devin, na drugo mesto se je uvrstil Ivan Rebula, ki so mu sledili Adrijan Abram, Klavdij Chittaro, Pavel Rebula, Paolo Moretti, Martina Legiša, Aleksandra Škrk, Branko Jankovič. 10. mesto je zasedla Andreja Senčar. Njej je sledilo še 26 tekmovalcev.
Za tekmovanje na ski-rolkah, ki je bilo prvo v Italiji, vsaj tako je trdil časnikar, ki ga je iz Milana poslala «Gazzetta dello Sport», je prijavilo svoje člane devet smučarskih klubov, tekmovali pa so tudi nekateri posamezniki. Točno ob 15. uri je startal s številko 1. Pavel Križmančič. Njemu je sledilo v presledkih 30 sekund še trinajst tekmovalcev. Burno ploskanje številne množice je pozdravilo Kalana, ko se je nepričakovano pojavil pred ciljem in že v prvem krogu in dobesedno zasenčil svoje nasprotnike. Filip Kalan, večkratni jugoslovanski državni prvak, je napravil dva kroga (približno 10 kilometrov) v 33. min. in 26 sekundah.
ODBOJKA
LIVORNO, 4. — Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je sinoči v Livornu premagala ZDA s 3:2 (15:12, 14:16, 15:13, 7:15, 15:13).
FRANCI STRLE --------
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
73.
Bolničarka Marija češarek je takoj, ko se je začel napad, iz Martinove v Tinčkovo hišo stekla po torbico. Bluzo je pozabila in v bluzinem prsnem žepu je ostala njena osebna izkaznica. To so domobranci našli m jo poslali staršem v Ribnico na Dolenjskem, češ da je njihova hčerka padla. Češarkova je nato zbežala h Karli v Jerinov hlev. Od tam je skozi špranje škilila proti ranjenemu komandantu Kraševcu, da bi mu priskočila na pomoč, takoj ko bo streljanje prenehalo. Videla je, da so domobranci prišli k njemu, ga dvignili od tal, potem pa ga je eden ustrelil z brzostrelko v čelo. Ko mu je glava omahnila, so truplo surovo vrgli na tla, potem pa so z levega rokava porezali komandantske oznake.
Tako je umrl Viktor Kraševec, človek, ki ni nikoli streljal na neoboroženega, ujetega ali celo ranjenega sovražnika, ki se je vseskozi bojeval viteško ob vsestranskem spoštovanju mednarodnega vojnega prava. Na zadnjo uro mu ni bilo dano, da bi padel od spodobnega nasprotnika, ampak so hudo ranjenega, ko je bil že izločen iz boja, pobili svetohlinski morilci nemočnih deklet in ostarelih žensk, pokvarjenci, ki so iskali naslado na spolovilih ustreljenih partizank, narodovi izrodki, ki niso bili vredni niti pij unča.
Zaradi jutranjega somraka in goste megle ni mogel rešiti kritičnega položaja s svojimi izrednimi strelskimi sposobnostmi. Naredil je edino, kar je mogel: skušal je rešiti druge partizanske enote in ustanove pred podobnimi porazi...
Tinčkova hiša v Mačkih štev. 6 (pogled z vrta), kjer je bila komanda mesta Velike Lašče. V skednju na desni so padli štirje partizani iz stražarskega oddelka
Strahotni boj v Mačkih je bil končan, žrtve nenadnega, zvijačnega napada so ležale razmesarjene križem kražem, pri Tinčkovih je gorelo. Domobranci pa so imeli namen obračunati tudi z vaščani, ki so podpirali partizane, name-
ravali so zažgati vas. Toda vseh pet bojnih patrol se je začelo vračati in pritiskati proti Mačkom. Komandir voda Ivan Purkat je iz osolniške strani domobrancem udaril v bočno razvrstitev, partizanski mitraljezi pa so se oglašali tudi od drugod. Domobrancem se je mudilo. Pol ure po prvih strelih so že odšli iz Mačkov. Na kmečkem vozu so odpeljali hudo ranjenega narednika Franca Peršina, ki so ga še isti dan proti večeru položili na mrtvaški oder. Naslednji dan so ga na veliko objokovali v Slovencu, Slovenskemu domu in celo v Jutru, o drugih žrtvah, mrtvih in ranjenih so molčali. O tem ni bilo mogoče dobiti nobenih podatkov.
Odpeljali so tudi vse, kar je bilo mogoče na hitro pobrati in poropati. Z dvema ujetima partizanoma in ujeto partizansko kuharico so vso pot grdo ravnali, ko pa so prišli na ono stran Kneja, so vse tri postrelili. Partizanske patrole, ki so belim izdajalcem sledile v razdalji komaj kakih petsto metrov, so našle trupla obeh partizanov in kuharice Ivanke še topla. Ivanka Vingorc je bila vsa raztrgana med nogami, razrezana po trebuhu in prsih. Takega zločina so bili zmožni le sadisti, ki niso spoštovali ne ženske ne materinstva, ki so z enako lahkoto kot odrasle ubijali tudi otroke. Vse to so delali v imenu križa in vere.
V Mačkih so partizani ogenj v Tinčkovi hiši pogasili. Puška komandanta Viktorja Kraševca je zgorela, leče ostrostrelskega daljnogleda so se stopile.
Iz skrivališč in iz kleti so prilezli prestrašeni vaščani: starci, ženske in otroci. Starejši moški so takoj začeli pobirati padle partizane in umorjene begunke. Sedem jih je Štrukljev oče odpeljal v neko dolinko pod Purkačami in tam so jih zagrebli. Proti večeru so v listnjaku hiše, ki stoji ob cesti pod Mački za Krvavo peč, našli truplo Ludvika Čampe, Grumovega z Gorenjega Iga. Hudo ranjen v
trebuh se je skril v listje in tam izdihnil. Padlega štabnega tipkarja pa so našli šele po treh dneh.
Četa Nemcev, ki je sodelovala z domobranci pri napadu na komando mesta Velike Lašče v Mačkih, je krenila mimo Purkač proti Krvavi peči. Tudi tej se je zelo mudilo. Partizanski ljudje so prihiteli k Bečnikovi materi in ranjenega Mirka Jeriho hitro prepeljali na varno v Bukovec pri Krvavi peči. Bilo je mraz in kri se mu je hitro strdila. Popoldne je do tam prišla tudi ranjena Karla Intihar.
SLOVO OD MOŽA, OČETA IN JUNAKA
Po trupla Vingorjeve Ivanke in obeh ustreljenih partizanov pri Kneju so šli Robarji in vse tri žrtve pokopali na pokopališču na Robu. Komandanta Viktorja Kraševca so pokopali skupaj z drugimi borci in begunkami, padlimi ali umorjenimi v Mačkih, v neki dolinki pod Purkačami. Ravno takrat pa je bila prišla na to področje Cilka Mačkova in odredila, da se padlega komandanta prepelje domačim v Loško dolino. To nalogo je dobil zvesti sodelavec partizanov Janez Klančar, Medvedkov iz Rut. Napregel je svoja dva bela konjiča in šel po preprosto krsto s padlim komandantom. V Bukovcu pri Krvavi peči so mu dolo-žili še ranjena Karlo Intihar in Mirka Jeriho, da ju spravi bliže partizanski bolnišnici.
Mali grbavi Medvedek je počasi in vdano vozaril tja proti Runarskem, ko pa je oddal oba ranjenca, je krenil nazaj proti Novi vasi, od tam na Metlje in mimo župan-ščka proti Vrhniki. V puščobno in požgano vas je pripeljal skoraj neopazno, potem pa so se mu najprej pridružili radovedni otroci.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din -^Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	5. junija 1975
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
H
ZTT - Trst
KO SE JE POPOLDNE PELJAL V TOVARNO
INDUSTRIJEC CANGIA UGRABLJEN PRI ASTIJU
Ugrabljenec je upravnik istoimenskega podjetja, ki je po vsem svetu znano po svojih likerjih in penečih se vinih ■ Štirje banditi so ga z orožjem v roki napadli na cesti okrog 15. ure in ga odvedli s seboj
CAMELLI (Asti), 4. — Danes popoldne je bil v mestecu Canelli pri Astiju ugrabljen industrijec Vittorio Vallariano Gancia, 32-letni u-pravnik istoimenskega podjetja, ki je znano po vsem svetu po svojih likerjih in penečih se vinih. Indu-strijca so roparji napadli, ko se je odpravljal v službo.
Vesti o ugrabitvi znanega indu-strijca so še zelo skope in protislovne. Kaže vsekakor, da so roparji napadli Gancia okrog 15. ure, ko se je s svojim avtomobilom odpeljal iz gradu «La Camillina», namenjen v tovarno. Nepričakovano se je industrijcu približal drug avtomobil, ki ga je prehitel, mu prestregel pot in ga prisilil k ostremu zaviranju. Iz avta so planili štirje zakrinkani in oboroženi banditi, ki so po kratkem rvanju onesposobili. Gancia. Nato so vsi skupaj odbrzeli
BLIŽA SE NAM LEDENA DOBA?
Slabo vreme s snežnimi neurji, ki v teh prvih junijskih dneh pesti Veliko Britanijo, je le predhodnica nove ledene dobe, ki bo dosegla svoj višek v prihodnjih tridesetih letih. Tako trdi docent univerze v East Anglii Gubert Lamb, ki je ugotovil, da je od leta 1925 v severni Evropi vse hladneje in da se je zaradi tega vegetacijska doba rastlin skrčila za dva ali celo tri tedne. Če se bo podnebje še vnaprej tako hitro ohlajevalo, bo v kratkem v Veliki Britaniji pa tudi v Franciji in drugih državah Severne Evrope nemogoče gojiti krompir in fižol. Kaže, da bo trda predla tudi odpornejšim rastlinam kot sta soja in rž, če se bodo predvidevanja vremenoslovcev res uresničila.
Medtem ko se večina britanskih časnikov že vprašuje, če bodo v južnoevropskih državah pridelali dovolj žita in zelenjave tudi za Francijo in Veliko Britanijo, je londonski «Evening Standard» filozofsko komentiral te katastrofalne napovedi: «že pri kratkoročnih napovedih vremenoslovci le redkokdaj zadenejo, napoved za kar trideset let vnaprej pa nas res ne prepričuje.»
HUDIČA PREGANJAJ S HUDIČEM
Sovjetski časnik «Vodnij transport». ki ga izdaja sovjetsko ministrstvo za trgovsko mornarico, piše, da v nekaterih zahodnjaških misijonih skušajo z alkoholom, ženskami in političnimi predavanj zbuditi v sovjetskih mornarjih dvome o kimunizmu in o družbeni ureditev v SZ. List obtožuje Vatikan, da je v tej kampanji izredno aktiven in kot primer navaja genovski katoliški misijon «Stella Maris». Tu naj bi po pisanju lista zvabili soviet-ske mornarje na družabni večer s plesom, igrami in loterijo, katerim je sledila okusna večerja z vinom in na pol golimi lepoticami. Ko je vsem maček že pošteno sedel na ramenih, se je začela «politična ura», osnovana v glavnem na «podli protisovjetski propagandi».
Ne moremo jamčiti, da pisanje sovjetskega lista odgovarja do pičice resnici, če pa to, kar poroča «Vodnij transport» drži. kaže. da se je Vatikan odločil za nov način izganjanja hudiča (beri komunizma). Doslej so se duhovniki borili proti hudobcu, izviru vsega zla, ki tare nas uboge smrtnike, s križem in kropilom, sedaj pa so se — kot kaže — odločili za načelo, da žebelj izbijaš le z žebljem, ali. če prilagodimo rek tej potrebi, da hudiča komunizem izganjaš le s hudičem alkoholom in golimi ženskami.
mafijske tolpe, ki se je po aretaciji Liggia v nekaj mesecih reorganizirala in postala še bolj učinkovita.
Kot je pokazala preiskava sodnika Giuliana Turoneja, je mreža ugrabiteljev razpredena po vsej Italiji, od Piemonta do Sicilije in je tesno povezana z «raketom» za tihotapljenje in prekupčevanje mamil. Preiskovalci domnevajo, da dober del denarja, ki ga tolpa iztrži z ugrabitvami reinvestirà še bolj donosno tihotapljenje in prekupčevanje mamil.
A da se vrnemo k današnji u-grabitvi. Vittorio Vallarino Gancia je upravnik istoimenskega podjetja, ki je eno najstarejših in največjih italijanskih podjetij, saj ie bilo u-stanovljeno leta 1850 in ima tri velike tovarne za proizvodnjo likerjev ter penečih se vin v Italiji ter vrsto manjših obratov v tujini. Gancia je bratranec Renza Vallarina Gancia, ki je bil dalj časa podpredsednik Confindustrie.
z industrijčevim avtomobilom. Vozilo so karabinjerji in policija našli tri ure pozneje pri Calaman-drani, vasici, ki je oddaljena le nekaj kilometrov od Canellija.
Vittorio Vallarino Gancia je že drugi industrijec, ki se ukvarja s proizvodnjo likerjev, ki je ugrabljen v Piemontu. Pred dvema letoma je bil v podobnih okoliščinah ugrabljen Vittorio Rossi di Monte-lera, solastnik znane družbe Martini e Rossi, ki proizvaja po vsem svetu znan Vermu'.. Rossija di Mon-tdara so finančni stražniki, ki so vodili preiskavo o ugrabitvi indu-strijca Pietra Toriellija našli v neki celici v Lombardiji. Njegova osvoboditev je dala novega zagona preiskovalcem, ki so prišli na sled mafijski tolpi ugrabiteljev in njenemu načelniku, znanemu «bossu» Lucianu Liggiu.
Kot rečeno so vesti o ugrabitvi piemontskega industrijca zelo skope spričo molčečnosti družine in preiskovalcev. Čeprav je bil Gancia ugrabljen okrog petnajste ure, se je za njegovo izginitev zvedelo skoraj šest ur pozneje. Doslej ni bilo mogoče ugotoviti, če je napadu na industrijca prisostvoval kdo, kot tudi ni znano, "e so ugrabitelji že stopili v stik z družino, da bi začeli pogajanja za odkupnino. Bliskovit napad in prav tako bliskovit beg z izbrano žrtvijo pa kažeta, da je tudi ta ugrabitev delo profesionalcev, morda celo iste
Preiskava o propadlem Borghesejevem poskusu državnega udara
RIM, 4. — Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o propadlem Bor-ghesejevem poskusu državnega u-dara, so izročili znanstvenikom tu-rinskega zavoda Galileo Ferraris štiri magnetofone, z enim od katerih naj bi stotnik obveščevalne službe Antonio La Bruna posnel na trak izjave Rema Orlandija, rimskega gradbenika in «desne roke» črnega princa, ki je kmalu po propadlem udaru pobegnil v Švico. Or-landini je v pogovoru s častnikom SID opisal potek prevratniškega izpada.
Sodniki so imeli Orlandijevo pričevanje dalj časa za enega od temeljev preiskave, pozneje pa naj 1 se izkazalo, da posnetek, ki jim ga je izročila obveščevalna služba, ni bil originalen, pač pa naj bi vanj «prelili» več posnetkov. Odkritje je izzvalo ostro polemiko med rim-
skim sodstvom in obveščevalno službo in preiskovalni sodnik Fiore je tudi poslal stotniku La Bruni in podčastniku Espositu sodni sporočili. Šele tedaj naj bi SID izročil sodnikom original hkrati pa naj bi dal tudi magnetofon, s katerim je bil posnet razgovor z Orlandinijem.
Zakaj odstavljen visoki častnik?
BRESCIA, 4. — Vest, ki jo je posredoval milanski večerni list «Corriere d'informazione», da je poveljstvo severovzhodne vojaške regije odstavilo polkovnika Luigija Castellazza s položaja poveljnika vojaškega okrožja za Brescio, je povzročila takojšnjo reakcijo prizadetih krogov. Milanski list je pisal,
da je bil Castellazzo odstavljen, ker je na dan 1. maja menda od-zdravljal nekaterim svojim podrejenim s stisnjeno pestjo, kar naj bi potrdilo, da je levičarskih nazorov. Polkovnik Castellazzo je izjavil, da ima sicer svoje osebno politično prepričanje, da pa ni vpisan v nobeno politično stranko in da tudi njegovo prepričanje ni v nasprotju z ustavo.
V višjih vojaških poveljstvih so izjavili, da bo Castellazzo še ostal v Brescii po 7. juniju, ko bo zapustil svoje sedanje službeno mesto. Nadalje trdijo, da je njegov odpoklic v skladu z normalno prakso ter sploh nima nobene zveze s političnim prepričanjem prizadetega častnika. V višjih vojaških krogih trdijo, da jim sploh ni znano, da je Castellazzo pozdravljal s stisnjeno pestjo.
KOT OBIČAJNO SO «NAPISTI» POZABILI KLJUČ
V Neaplju odkrili že enajsto skrivališče samozvanih NAP
NEAPELJ, 4. — Karabinjerji neapeljskega preiskovalnega oddelka so danes zjutraj odkrili v četrti Ca-podimonte še eno skrivališče samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» (NAP), prevratniške skupine, ki si je prevzela odgovornost za ugrabitev kasacijskega svetnika Di Gennara in za bombni atentat na kriminalistično umobolnico v Aversi. V skrivališču so preiskovalci aretirali 20-letnega Alda Maura, enega od domnevnih voditeljev zločinske tolpe, ki je zginil takoj po eksploziji v Ulici Consalvo, v kateri je zgubil življenje študent Vitaliano Principe, Alfredo Papale pa je bil hudo ranjen.
Kot v primeru vseh ostalih desetih skrivališč, ki so jih karabinjerji odkrili v Neaplju v zadnjih mesecih, so tudi skivališče v četrti Ca-podimonte izsledili na osnovi kiju-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiirriniiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
PO POVRATKU AMERIŠKE DELEGACIJE V ZDA
PREDSEDNIK FORD IN KISSINGER 0 IZIDIH POTOVANJA PO EVROPI
Sestanek na vrhu naj bi dokaza! popolno zaupanje evropskih zaveznikov v Združene države - Dobri izgledi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu
NEW YORK, 4. — Ameriški pred- j shingtona, da nadaljuje s svojimi viru enotne politične strukture, se
sednik Ford se je vrnil v ZDA in sicer v letalsko oporišče Andrews, od koder je takoj s helikopterjem odletel v Belo hišo. Ob svojem prihodu Ford ni dal nobenih izjav, pač pa je imel daljši govor v vojaški akademiji West Point. Ford je dejal, da je zasedanje na vrhu v Bruslju dokazalo, da imajo člani atlantskega zavezništva še vedno polno zaupanje v Združene države. Omenil je tudi obisk v Rimu ter se zlasti zadržal pri pogovorih, ki jih je imel s papežem Pavlom VI. šef Bele hiše je podčrtal pripravljenost Wa-
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimtHiimiiiiiiiuiiHHiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiii
JETNIKI SO SE VČERAJ ZJUTRAJ VDALI
Brez prelivanja krvi upor v zaporu v Caltanissetti
Sodišče jih je s hitrim postopkom obsodilo na skoraj sedem let ječe vsakega ■ Upor v genovski kaznilnici
CALTANISSETTA, 4. — Po desetih I obsojeni na šest let in devet me-
dramatičnih urah se je v kaznilnici v Caltanisetti zaključil brez prelivanja krvi upor treh jetnikov, ki so zahtevali premestitev v kalabrijske zapore. Uporniki so osvojili paznika, ki so ju imeli za talca in se predali oblastem. Popoldne so upornikom sodili po hitrem postopku, na kar so jih odvedli v kaznilce, kamor so zahtevali premestitev.
Upor se je začel včeraj zvečer okrog 20. ure, ko so se zaporniki zbirali v dvorani, kjer je televizija. Trije in sicer Alessandro Rovito, Domenico Ciccarelli in Pietro Martino so nepričakovano izvlekli bodala, ki so si jih sami izdelali iz posteljnih palic, in onesposobili dva paznika, ki sta morala z njimi v oddelek, kjer so bili zaprti. Pogajanja z ravnateljem kaznilnice in dežurnim pravdnikom Costom so se začela kmalu nato. Uporniki so zahtevali, naj vlogo posredovalca prevzame odvetnik Capua iz Palmi Calabra in so prekinili vsakršno zvezo z oblastmi, dokler ni odvetnik prispel iz kalabrijskega mesta.
Zapor «Malaspina» v Caltanissetti je v predmestju, v bližini križišča za avtocesto Palermo - Catania. Poslopje je zelo staro in je bilo preurejeno v koznilnico že leta 1912. Novejši je le oddelek za komaj premeščene jetnike, ki je bil zgrajen pred 25 leti. Pred tremi leti je v jetnišnici izbruhnil silovit požar, ki je delno uničil zapor in znatno omejil njegovo zmogljivost. V kaznilnici je trenutno 173 jetnikov, od katerih pa se ni nihče pridružil trem uporikom.
Pogajanja so se znova začela po polnoči, ko je končno prispel odvetnik Capua. Vlekla so se do 6. ure zjutraj, ko so se uporniki vdali, osvobodili talca in sprejeli premestitev v kalabrijske zapore. Najbolj dramatičen trenutek je bil tik pred zaključkom pogajanj, ko je državni pravdnik Costa zavrnil dober del zahtev treh jetnikov (ukinitev cenzure na časopisih, ki jih delijo v zaporu; boljša hrana; krožnike iz pločevine in ne iz plastike; dovoljenje za uporabo plinskih grelcev v celicah in zmanjšanje števila jetnikov v zaporu). Uporniki so zagrozili, da bodo ubili talca, če jim ne bodo takoj povsem ugodili, pol ure pozneje pa so se po dolgem razgovoru z odvetnikom Capuo predali.
Nekaj ur pozneje je namestnik državnega pravdnika dr. Riccio začel preiskavo, ki se ie zaključila poooldne, ko se je začel proces s hitrim postopkom. Uporniki so bili
secev zapora in na tri mesece pripora vsak, nato pa so bili premeščeni v kaznilnice, ki so jih izbrali.
* * *
GENOVA, 4. — V genovskem zaporu «Marassi» je danes popoldne propadel poskus upora: štirje jetniki, ki so se okrog 17. ure vračali v svoje celice po vsakodnevni uri zraka, so napadli paznika in ga skušali onesposobiti. Moški je pobegnil, vendar so mu jetniki strgali ključe, s katerimi so osvobodili zapornike prehodnega oddelka.
Po ' nekaj urah pogajanj je skupina 40 karabinjerjev vlomila v oddelek in s prepričevanjem pa tudi z grožnjami prisilila upornike, da so izročili ključe in se vrnili v celice. Vsekakor pa so poročila o uporu zelo skopa.
Zvedelo se je tudi, da so pazniki genovske kaznilnice že večkrat protestirali z upravo zaradi prenapornega dela in nevarnosti, kateri so izpostavljeni.
prizadevanji, da bi dosegli mir na * bo NATO znašla pred resnim vpra-
Bližnjem vzhodu. «Združene države Amerike so v edinstvenem položaju, s katerega lahko posredujejo, da bi dosegli miroljubno rešitev,» je dejal Ford, ki je v nadaljevanju izjavil, da v teku svojega potovanja po Evropi ni zasledil v voditeljih zavezniških držav dvomov v ZDA, ki so se jih nekateri bali.
S Fordom je dopotoval iz Evrope tudi državni tajnik Kissinger, ki je imel na letalu daljši pogovor s časnikarji. Izrazil je dokajšnji optimizem, v zvezi s perspektivami za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Pogovori, ki jih je Ford imel v Salzburgu s predsednikom Sadatom, je dejal ameriški zunanji minister, so pokazali, da obstajajo pogoji, ki bi utegnili privesti do pozitivnega razvoja dogodkov.
Srečanje Ford - Sadat, je rekel neki visoki ameriški funkcionar, bi lahko postavilo temelje za novo diplomatsko dejavnost na Bližnjem vzhodu. Tako Arabci kot Izraelci so, kot kaže, premostili svoja izkristalizirana stališča. Fordova uprava je mnenja, da je Bližnji vzhod trenutno najbolj pereče vprašanje v svetovni politiki in morebitna vojna na tem področju bi imela gospodarske posledice tako na Združene države, kot na Japonsko in na Evropo.
V zvezi s srečanjem na vrhu NATO, je ameriški diplomat dejal, da so rezultati presegli vsa ameriška upanja, kar zadeva razvoj novega čuta enotnosti v okviru atlantskega zavezništva. Srečanje na 't-hu je doživelo popoln uspeh. Pri tem pa ni omenil, da je ena bistvenih ameriških zahtev doživela pravi polom. Gre za zahtevo po vključitvi Španije v NATO, kar so evropski , zavezniki, še zlasti Nizozemci in Norvežani, odločno zavrnili, dokler bo v Španiji veljal fašistični režim, ki zatira sleherno obliko demokracije.
Kar zadeva Portugalsko je Kissinger v teku enournega pogovora s časnikarji dejal, da rj vse države NATO mnenja, da je treba odložiti vsakršno odločitev, dokler se v Portugalski politični položaj ne bo razjasnil. Če bodo v Portugalski vzpostavili demokracijo, ne bo nobenega problema, «če pa bodo komunisti postali vodilni element v ok-
šanjem,» je dejal Kissinger. V zvezi s ciprskim vprašanjem so Združene države mnenja, da bo treba premostiti še vrsto velikih ovir, da bi prišli do rešitve tega vprašanja.
Ko je govoril o vprašanju evropske varnosti je ameriški funkcionar, ki je sledil Fordu na njegovem potovanju v Evropi, dejal, da še obstaja možnost sklicanja evropske konference o varnosti konec julija v Helsinkih. Treba pa bo premostiti « vprašanje zaupanja » med Vzhodom in Zahodom,
ča, ki so ga našli v Ul. Consalvo. Nekaj dni so bili karabinjerji na preži v bližini poslopja, danes zjutraj pa, ko so bili gotovi, da bodo v njem zasačili Maura so vlomili v stanovanje. Osumljeni «napist», ki je ležal na pogradu, je skušal izvleči samokres, ki ga je imel v toku ob postelji, toda karabinjerji so bili hitrejši od njega in so ga onesposobili.
Za razliko od prejšnjih skrivališč je bilo stanovanje, kamor so vlomili nreiskovalci danes dopoldne dokaj obiskano. Kaže, da je vrvež bradatih prevratnikov in njihovih deklet vzbudil sum sosedov, saj bi se moral v stanovanje naseliti miren profesor, namesto njega pa so prihajali neznani in dokaj hrupni fantje in dekleta. Med slednjimi naj bi bili tudi dve, ki so ju opazili v Aversi nekaj ur pred atentatom na kriminalistično umobolnico, v katerem je zgubil življenje Giovanni Taras iz Turina. To je doslej edina odkrita vez med skrivališčem v Capodimontu in zločinskim izpadom v Aversi.
Odkritje novega skrivališča samozvanih NAP v Neaplju ne preseneča: če so jih odkrili doslej deset, čemu naj ne bi še enajstega. Tudi to odkritje pa je pokazalo na dvoličnost samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov», ki je za to skupino značilna že od vsega začetka: na eni strani trdna organizacija, ki skrbi za denarna sredstva, skrivališča, ponarejene dokumente, po drugi strani pa nedopustna naivnost ljudi, Id se izdajajo za «revolucionarje». Naj navedemo le nekaj primerov: «napisti» so zahtevali neznatno «odkupnino» (premestitev treh jetnikov in oddajanje njihovega poročila po radiu) za kasacijskega svetnika Di Gennara, v svojih brlogih so posejali ključe drugih skrivališč, ki so bili za preiskovalce prava Arianina nit, a-tentat na kriminalistično umobolnico v Aversi pa jim je spodletel, ker so bombo zaupali neveščemu «minercu». Tudi če za trenutek pozabimo na vprašanje, komu dejavnost NAP koristi, ta dvoličnost v njihovi organizaciji zelo smrdi po protilevičarskih provokatorjih.
Srečanje v Orlyju
Portugalski predsednik Costa Gomes je včeraj prispel na uradni obisk v Francijo. Na letališču Orly ga je sprejel sam francoski predsednik Giscard D’Estaing, nakar sta se državnika pogovarjala več kot pol ure v palači Marigny, ki bo Gomesova rezidenca do prihodnje sobote. Portugalski predsednik skuša doseči s posredovanjem Francije tesnejšo povezavo Portugalske z EGS in integriranim sistemom NATO. Na sliki: Costa Gomes in Giscard D’Estaing.
							
DEČEK SE JE VRNIL DOMOV V TOREK MALO PRED POLNOČJO
.j »t •'.»'iv	.	.
Tri tedne po ugrabitvi je bil v Rimu osvobojen 11-letni Claudio Chiacchierini
Huda izkušnja je dečka močno pretresla - Nad milijardo Ur odkupnine
RIM, 4. — Claudio Chiacchierini, 11-letni sin rimskega profesorja kemije Ernesta Chiacchierinija, ki je bil ugrabljen pred 18 dnevi, je bil osvobojen. Včeraj zvečer okrog 23. ure ga je mlad avtomobilist srečal v rimski predmestni četrti Storta in ga zapeljal v dedovo vilo v kraju Torrimpietra.
Tako se je po skoraj treh tednih srečno končala ugrabitev dečka, ki je okrog polnoči lahko objel deda, in starše. Mali Claudio se je izkazal za bistrega in pogumnega fanta, ki se je znašel tudi v težavnem položaju ugrabljenca. Kljub vsemu pa je še pod šokom zaradi groženj banditov, kot je dokazalo njegovo današnje srečanje s kronisti, ki . so napolnili dnevno sobo stanovanja Chiacchierinijevih do zadnjega kotička. Deček je bil namrščen in redkobeseden, tako da je odgovarjal na vprašanja časnikarjev le z odrezavimi «da» ali «ne», šele ko sta ga mati in oče prosila, naj bo vljud-nejši, se je nekoliko sprostil, vendar jo je kmalu pobrisal in se zaprl v svojo sobo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiimiiiiimiiiiiir...«iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
Vietnam odpira vrata
Življenje v Južnem Vietnamu se počasi normalizira. Oblasti skušajo skrčiti število tujih dopisnikov v deželi, ker je njihova navzočnost prav zaradi normalizacije odvečna (več ameriških in japonskih dopisnikov je že moralo zapustiti deželo). Ves ta proces pa še ne po-
meni, da bi utegnilo priti v kratkem do zedinjenja med Južnim in Severnim Vietnamom. Sam predsednik vlade Severnega Vietnama Pham Van Dong je izjavil, da je v Južnem napreden režim, medtem ko je v Severnem socialističen. Vietnam pa,, na vsak način, na široko odpira
svoja vrata zunanjemu svetu. Med drugimi je v zadnjih dneh obiskala Severni Vietnam jugoslovanska sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljaka. Na sliki jugoslovanska delegacija v Nam Binhu.
«Bil sem ves čas na odprtem — je poudaril — in so je deževalo, so banditi potegnili čezme nepropustno platno. Ni mi l ilo mraz, bil pa sem zelo lačen: jedel sem malo in slabo. V glavnem so me hranili s sirom in s premalo kuhanim mesom, nekajkrat pa so mi dali košček salame.» Deček je tudi dodal, da mu ugrabitelji niso nikoli dali zdravil, ki jih je nujno potreboval. «Pustili so me večkrat samega — je dodal — in prihajali le od časa do časa, ko so mi nosili hrano.»
Povedal je še, da je nekajkrat slišal po radiu poročila o njegovi ugrabitvi. Kar zadeva bandite je zaničljivo poudaril, da so bili nepismeni in da so govorili v čudnem ter zanj nerazumljivem narečju. Nato je še na kratko obnovil razne faze ugrabitve in jo urno pobrisal. Zaprl se je v svojo sobo in se ni hotel več prikazati, kljub prigovarjanju staršev in časnikarjev.
Mali Claudio je bil ugrabljen 17. maja okrog 20. ure, le dve uri potem ko ga je oče pripeljal k dedu, kjer bi moral preživeti nekaj dni. Banditi so potrkali na vrata: odprla jim je varuška Graziella Pedron, kateri so ukazali z orožjem v roki: «Pokaži nam, kje je denar!» Claudio je bil s staro materjo v kuhinji in je gledal televizijo. Roparji so nekaj časa pobrskali po hiši, nato pa so zvezali ženski in odvedli otroka s seboj. Stike z družino so vzpostavili že naslednji dan in zahtevali nekaj milijard odkupnine. Pogajanja so se vlekla dalj časa, ker so bili ugrabitelji skrajno nezaupljivi, včeraj pa je končno Ettore Chiacchierini plačal odkupnino, nekaj čez milijardo lir, kot je osebno povedal.
Karabinjerji in agenti letečega oddelka rimske kvesture so včeraj pričakovali iz ure v uro osvoboditev malega Claudia, ko so zvedeli, da je profesor plačal odkupnino. Preiskovalci so vseh 18 dni previdno sledili Chiacchierinijevim, da ne bi spravljali v nevarnost otrokovo življenje, po Claudiovi osvoboditvi pa je preiskovalni stroj stekel s polno paro in Rim je danes dobesedno vklenjen v obroč policijskih in karabinjerskih blokov. Preiskovalci sumijo, da so ugrabitelji Sardinci in kaže, da so usmerili preiskavo predvsem v kroge sardinskih pastirjev, ki živijo v Laziu.
Vest, da je bil mali Claudio osvobojen se je snoči razširila kot blisk in v slabi uri je pred vilo Chiacchierinijevih v Torreinpietri kar mrgolelo časnikarjev in fotografov. To je dečka pretrašilo, da je stric nagnal na časnikarje pse. šele po dolgem prigovarjanju so lahko stopili v stik z dedom, ki jim je v skopil» besedah opisal povratek vnuka.
Pogovor je bil nenavaden: v temi in s kronisti, ki so bili v spoštljivi razdalji od hiše, saj • renčanje psov ni bilo ravno gostoljubno. Claudiov oče se je pozneje oprostil zaradi dečkove reakcije, poudaril pa je vsekakor, da je otrok še prestrašen zaradi groženj banditov. Dodal je tudi. da je govoril o svoji osvoboditvi, o nekajurnem tavanju po rimskih pred mestnih ulicah, o prijaznem fantu,- ki se :je ustavil in ga pripeljal domov ni pa hotel črhniti niti besedice c ugrabiteljih in o ujetništvu.
Po povratku domov in po toplem objemu z dedom, je bila prva dečkova skrb lakota, ki ga je mučila skoraj tri tedne. Hlastno je pospravil vse/ kar''je našel v hladilniku, nato pa je varuški naročil 'še,' naj mu skuha ogromno porcijo špagetov. Šele ta je potešila njegovo lakoto, živčna 'napetost pa dolgo ni popustila, tako da je zaspal le s težavo.
Claudio Chiacchierini je prvi otrok, ki ga po vojni ugrabijo v Rimu. Pred njim so doslej ugrabili le odrasle. Prvi - je bil 22-letni Egidio Bonanni, ki je bil ugrabljen 21. oktobra 1969. Zanj so banditi zahtevali 400 milijonov lir odkupnine, vendar jih je policija aretirala, ko so bila pogajanja še v teku in osvobodila ugrabljenca.
Paul Getty, 17-letni vnuk najbogatejšega človeka na svetu, je bil u-grabljen med 9. in 10. julijem 1973. Zanj so ugrabitelji zahtevah deset milijard lir odkupnine Pogajanja so bila dolgotrajna in so se zaključila šele ko so banditi odrezali Gettyju uho ter ga poslali uredništvu nekega rimskega lista z grožnjo, da bodo odrezali talcu vsak dan kos mesa, če ne bodo svojci izplačali zahtevane odkupnine. Po daljši preiskavi so policija in karabinjerji aretirali . nekaj ljudi, ki so osumljeni ugrabitve.
Komunisti zahtevajo pojasnila o padovskih dogodkih
PADOVA, 4. — Včerajšnji neredi ob Almirantejevem zborovanju na Trgu delle Erbe so se zaključili z aretacijo 11 mladeničev, ki so sku: paj s stotinami drugih levičarskih demonstrantov skušali preprečiti zborovanje v središču mesta mi-sovskega voditelja.
Komunistična poslanca Busetto in Pegoraro sta sporočila, da sta naslovila na predsednika vlade in na ministra za notranje zadeve inter-I pelacijo v kateri zahtevata pojasnila ! I za padovske dogodke.	I
Pri gradnji
pred 100 leti
(Nadaljevanje s 4. strani)
to bil vendarle že nekakšen rekord.
Prekop je bil izročen prometu 17. novembra 1869. leta. Ob tej priložnosti so tu priredili velikanske svečanosti, saj se je odprtja prekopa udeležilo več kronanih glav in najvišjih predstavnikov številnih dežel Evrope, Afrike in Azije. V «konvoju», ki je plul skozi prekop, je bilo 68 ladij, okrašenih z zastavami vseh tedanjih držav sveta. Prva je bila francoska jahta, na kateri je plula cesarica Evgenija, soproga Napoleona III, ki zaradi bolezni ni mogel na svečanost. Zanimivo je. da je tudi samo svečanost odprl Dubrovčan. Bil je to Lujo čurčija, ki je bil tedaj nadškof Aleksandrije in apostolski vikar v Egiptu. Njemu je pripadla čast, da je blagoslovil «vode dveh morij», «da bi plovba po prekopu bila vedno srečna».
Tisti delavci, ki so imeli srečo, decalcati konec gradnje, pa niso smeli na svečanost. Držali so jih daleč stran. Večina se je že prej vrnila na svoje domove, tako da je ostalo pri zaključnih delih le manjše število ljudi. Množica je odpotovala s skromnimi prihranki. In vendar je zanimivo, da je tudi pri zaključnih delih bilo zaposlenih kakih tisoč Dalmatincev, ki s J tudi po otvoritvi kanala ostalj tu. kjer so našli zaposlitev v najrazličnejših službah na primer; kot mornarji, kot vodiči, kot strokovna delovna moč, kot uradniki, nekateri pa so odprli v raznih krajih svoje gostilne; oziroma točilnice.
Kako so cenili Dalmatince na teh velikih delih, dokazuje primer Marka Periniča z otoka Lopud pri Dubrovniku. Ta je bil zaposlen pri francoskem podjetju «Borei. Lavalley ed Cie», ki je opravljalo dela na jezeru Tim-sahu. Marko je ostal na svojem delovnem mestu tudi po dokončanih delih. Družba mu je namreč dala priporočilno pismo, naj ga sprejmejo za stalno v službo. Ulja Ankovič iz naselja Krtola v Boki Kotorski je prišel v E-gipt, ko je bil Star komaj 16 let. V začetku je bil navaden mornar, nato je postal čuvaj glavne blagajne, kjer je ostal dolgih 40 let. Kakor piše v svojih beležkah so Egipčani visoko cenili Dalmatince ,niso se pa dobro razumeli s Francozi in Angleži. Pravzaprav je bila vsa stvar v tem, da so Francozi in Angleži avtohtono, egiptovsko prebivalstvo podcenjevali, vtem ko je bil preprosti Dalmatinec z domačini v prijatejskih odnosih.
In tudi sedaj, ko je Sueški prekop «ponovno oživel», so k temu prispevali jugoslovanski delavci, ki so bili kot tehniki zaposleni pri očiščevalnih delih.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO