SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de octubre -12. oktobra 2000 Sr—- v' S«!®«*!® V**«**. s-xi* mnnhnhnhnmmmn Pismo predsednika Bajuka Kučan zavestno krši zakon V nedeljo bomo Slovenci vseposvod Po svetu volili nov Državni zbor, ki bo naslednja štiri leta v mnogočem krojil Politično podobo Slovenije, življenje Slovencev doma, v zamejstvu, zdomstvu in izse^jeništvu. Za mesta v Državnem zboru v vseh 88 volilnih okrajih ponuja svoje kandidate tudi najmlajša izmed strank, Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. V pičlih dveh mesecih smo, začenši takorekoč iz nič, postavili stranko, pridobili preko pet tisoč članov in prav v vseh volilnih okrajih ponudili zaupnja vredne kandidate. Ko sem letos spomladi prevzel vode-nje strokovnega sveta koalicije Slovenija, si nisem mogel predstavljati, da bom čez nekaj mesecev prevzel krmilo slovenske vlade, pa tudi ne, da bo sprva obetajoča združitev SLS in SKD prinesla toliko razočaranja in da bo prišel trenutek, ko bo potrebno ustvariti novo politično silo, katere cilj je, da s pomočjo politike v javnem življenju uveljavi pravičnost, zvestobo dani besedi in ne nazadnje - več Poštenja. Tak trenutek je prišel in sprejeti sem moral hitro in jasno, a premišljeno odločitev - s prepričanjem, daje mogoče volivce na desni sredini združiti le pod jasnimi in pravimi ci(ji, ne pa pod vprašljivimi spogledovanji z levico. Ustvariti moramo Slovenijo, ki bo gmotno premožna, duhovno čila, evropsko pluralna, notranje složna in po meri lastne duše povezana s svetom. Naredili bomo vse, da se konča kriza pravne države, ta naša prizadevanja pa povezali z najboljšimi sadovi naše dolge in bogate preteklosti. Prizadevali si bomo, da bi vsi Slovenci - po rodu, po jeziku, po zavesti ali hotenju - ne glede na kraj rojstva ali bivanja živeli v duhu univerzalnega slovenstva in bili vsestransko povezani z državo Slovenijo. Odklanjamo vse tri totalitarizme, ki so v dvajsetem stoletju tako usodno zaznamovali naš narod in želimo, da se formalni odnos do preteklosti oblikiye na podlagi priporočil Sveta Evrope, vsem žrtvam državljanske vojne pa naj se z ustreznimi listinami in simbolnimi pomniki izkaže dolžno spoštovanje. Drage Slovenke in Slovenci v Argentini! Med vami sem preživel mladost in prejel neprecenljivo življenjsko slovensko popotnico, z vami me vežejo družinske in prijateljske vezi. Vabim vas, da v nedeljo glasujete za Novo Slovenijo in skupaj z menoj zgradite novo Slovenijo! Vaš, dr. Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije Kongres znanstv Slovencev po svetu V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je vršila prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri je sodelovalo okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v Sedanji ..revoluciji znarya". Kongres so pozdravili dr. Jože Bernik, častni predsednik SSK, dr. Lojze Marinček, Minister za znanost, Zorko Pelikan, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, akad. prof. dr. Alojz Kralj, SAZU, in še predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Teme, o katerih so govorili, so: Primerjava študija na univerzah v Sloveniji ln tujini. Vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini. Prioritetne smeri razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije. Vključitev rojakov v slovenski akademski prostor. Ustanovitev sekcije za stike med slovenskimi znanstveniki v tujini in v Sloveniji. Iz Argentine sta se kongresa udeležila dva znanstvenika: dr. Juan Carlos Bolci-ch, Centro Atomico Bariloche, Bariloche, ki je govoril o Organizaciji znanstvenoraziskovalnega dela za 3. tisočletje: povezave univerze in raziskovalnih inštitutov z industrijo; ter dr. Marija Gizela Šušteršič, Facultad de Ingenierfa y Ciencias Eco-nomico-Sociales, Villa Mercedes (San Luis) o Vlogi specializiranja v mednarodnem sodelovanju. Janša v Ameriki Slovenski obrambni minister Janez Janša se je po pogovorih s kanadskim kolesom Artom Eggletonom v Ottawi sestal še s Predstavniki slovenskih organizacij. Minister Janša je sogovornikom predstavi slovenske zunanjepolitične aktivnosti v ^ezi s približevanjem zvezi NATO in EZ, pa tudi predvolilno dognjanje v Sloveniji. Janša Je dejal, da članstvo v zvezi NATO ne pomedi samo večje varnosti za Slovenijo, ampak hidi ugodnejše ozračje za več tujih gospodarskih naložb. Pogovarjali so se še o razvoju slovenske vojske. V svojstvu predsednika SDS pa je Janša Ob polemiki s predsednikom republike Milanom Kučanom glede imenovanja novih veleposlanikov je zunanji minister Lojze Peterle ponovil svoje stališče, da je Kučan v nasprotju z zakonom odložil podpis ukazov o imenovanju novih veleposlanikov za nekaj mesecev ter s tem povzročil škodo slovenski diplomaciji in zunanji politiki. „Kučan je postal prvi arbiter glede zakonodaje. To mi diši bolj po CK-ju (Centralnem komiteju) kakor po predsedniku vseh Slovencev," je še dejal Peterle. Peterle je predsedniku Kučanu spet poslal pismo, v katerem ga vnovič poziva, naj „v skladu z nedvoumno dikcijo 46. člena zakona o zunanjih zadevah podpiše ukaze o odpoklicu" veleposlanikov „in tako vzpostavi zakonito stanje," Opozoril je, da ima vztrajanje pri sedanjem nezakonitem stanju že negativne posledice za pravno državo ter njen ugled doma in v svetu, pogodbeni veleposlaniki, ki se jim je v skladu s 46. členom zakona o zunanjih zadevah že iztekel mandat, pa so žrtve „dvoj-nih navodil". „Ni v navadi in ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, da bi uradniki vašega urada posegali v pristojnosti zunanjega ministrstva, dajali navodila veleposlanikom, kdaj se jim izteče mandat, kakor tudi ne, da interpretirajo zakon o zunanjih zadevah," opozarja Peterle. Zunanji minister je predsedniku posredoval tudi pravno mnenje vladne službe za zakonodajo, v katerem je med drugim zapisano, da se predsednik republike pri svojem vztrajanju, da ne podpiše ukazov o odpoklicu, „sklicnje na nepravne razloge, ki nimajo nikakršne opore oziroma podlage v 21. členu zakona o zunanjih zadevah, ki določa naloge predsednika pri imenovanju in odpoklicu vodij misij." „Njegova pristojnost," tako služba, , je zgolj formalna in protokolarna, kar je razvidno iz nedvoumnih določb 21. člena zakona o zunanjih zadevah." Vladna služba za zakonodajo v strokovnem mnenju tudi ugotavlja, da predsednik republike s takšnim ravnanjem ..zavestno krši zakon." Minister Peterle je ob tem še povedal, da takšno ravnanje urada predsednika republike ocenjuje kot poseg v izvršilno oblast. Dodal je, daje vladna služba v mnenju predvidela tudi možnost upravnega spora na sodišču, za kar pa se minister še ni odločil. Med pogodbenimi diplomati, za katere MZZ želi podpis ukazov o razrešitvi, so Snoj (Moskva), Bekeš (Rim), Žgajnar (Buenos Aires, trenutno je v Sloveniji) in Premože (Tokio). Iz predsednikovega urada so sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, ampak gaje odložil, da ne bi v Sloveniji veleposlanikov razreševali in imenovali tik pred volitvami, kakor je trdil že prej. V resnici pa gre za golo nasprotovanje Peterletu in vladi glede na volitve. Beneška komisija se bo odločila sogovornikom predstavil poglede na proces denacionalizacije, privatizacije in pokojninske reforme, ki gaje treba čimprej urediti, saj počasna denacionalizacija prispeva k počasnejšemu približevanju v evropske povezave. Janša je nato prispel v Washington na uradni obisk Pentagona. Glavni namen Janševega obiska je bil prevzem študije generalmajorja Garetta, v kateri so ameriške ocene pripravljenosti slovenske vojske in 57 predlogov, v katero smer bi naj šel razvoj. Slovenska stran je študijo že pregledala in jo ocenila, pri čemer naj bi bilo sprejetih okrog 95 odstotkov ameriških predlogov. Beneška komisija bo dan pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, v soboto, 14. oktobra, obravnala zaprosilo slovenske vlade na čelu s premierom Andrejem Bajukom, naj glede na evropske standarde za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin preuči vprašanja v zvezi z zapleti okrog oblikovapja novega volilnega sistema v Sloveniji. Trije poročevalci so že pripravili poročilo, ki ga bodo predstavili komisiji. Predsednik vlade je beneški komisiji poslal dve pismi - prvo pred spremembo ustave in določitvijo proporcionalnega volilnega sistema, drugo pa 7. septembra. V pismu je v imenu vlade komisijo zaprosil, naj glede na evropske standarde za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin preuči legitimnost oktobrskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. V septembrskem pismu pa je ponovno predlagal, naj skupina pravnih strokovnjakov pregleda nastalo ustavno dilemo. To, da bo t.i. beneška komisija obravnavala zaprosilo slovenske vlade, naj glede na evropske standarde za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin preuči vprašanja v zvezi z zapleti okrog oblikovanja novega volilnega sistema v Sloveniji, bo „samo dobro za vzdušje in demokracijo v celotni družbi", je povedal tiskovni predstavnik premiera Andreja Bajuka Saša Veronik. Obenem je spomnil, daje bil tudi namen omenjenega zaprosila vlade in premiera Andreja mmm i mm r rai—rnr— Bajuka, da „se razčistijo vsi dvomi" v zvezi z volitvami v Sloveniji. Predsednik vlade Andrej Bajuk pa je obžaloval izjavo predsednika republike Milana Kučana. Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na ryegove javne kritike, daje bilo pismo predsednika vlade Bajuka komisiji za demokracijo pri Svetu Evrope oziroma t.i. beneški komisiji napaka. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnerye omeryene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala ryen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove. Prošrya slovenske vlade Beneški komisiji pomeni znak zauparya enega od najvišjih državnih organov v evropske demokratične ustanove in izraža pripravljenost za življenje v demokratični Evropi, v kateri države na številnih področjih sodelujejo in se ne izolirajo. Premierje izrazil prepričapje, da bi bilo v očeh evropskih institucij nerazumljivo in neodgovorno kritizirati medsebojno sodelovanje držav na področju človekovih pravic, ustavnosti in legitimnosti. Sistematično vzbujanje nezaupanja v zakonito izvoljeno vlado pa ni samo neevropska, temveč je tudi brez posluha za demokratične vrednote, je v pismu predsedniku republike še zapisal premier Bajuk. STRAN 3: Obletnica Slomškovega doma Nasa skupnos Iz življenja V soboto, 23. septembra, je bila v Slovenski hiši Slomškova proslava slovenskih šolskih otrok. Po maši v cerkvi Marije Pomagaj na čast A.M. Slomšku za pokojne katehete in učiteljice je bila v veliki dvorani igra „Bedak Pavlek“ v izvedbi Balantičeve šole. Režirala je Nevenka Godec Zupanc. V nedeljo, 24. septembra, je bil v Slovenski vasi v Lanusu 49. Mladinski dan. Pričel se je z mašo, sledilo je dviganje zastav, nato je bila tekma in po njej skupno kosilo. Po poldanskem kulturnem programu je bila prosta zabava s soodelovanjem „Bander Ballantines“. in DJ. Isto nedeljo je bila v cerkvi Marye Pomagaj ura duhovnosti za vse starejše in mlajše. Prav tako je bilo isto nedeljo v Našem domu v San Justu srečanje in kosilo upokojencev, v Bariločah pa so bile slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral. V sredo, 27. septembra je bila v Slovenski hiši učiteljska seja, V petek, 29. septembra je bila v Slomškovem domu seja Medorganizacijskega sveta , ki jo je vodil predsednik ZS Tone Mizerit. V soboto, 30. septembra je pod okriljem Slovenske kulturne akcije predaval dr. Alfredo Saenz DJ. Predavanje „E1 hom- bre moderno14 je bilo v Slovenski hiši. V nedeljo, 1. oktobra, je bilo v slovenski cerkvi Marye Pomagaj prvo obhajilo naših otrok. Isto nedeljo je bila 24. obletnica slovenske maše pri Svetogorski Mariji za predvojne naseljence. V sredo 4. oktobra, je imela Zveza slovenskih mater in žena sestanek, ki ga je vodila predsednica Pavlina Dobovšek. Seji dobrodelnega odseka, ki ga vodita Marta Jeločnik in Tončka Rožanec, je sledilo predavanje delegata msgr. dr. Jureta Rodeta pod naslovom ,,Rožmanov simpozij v Rimu44. Isti dan, 7. oktobra, je bila v Slovenskem domu v San Martinu tombola. V cerkvi Marije Pomagaj pa je bila molitvena ura za prvo soboto. V nedeljo, 8. oktobra, je bila v San Justu 44. obletnica Našega doma. Pričela se je z mašo, sledilo je dviganje zastav in akademija. Nato je bilo skupno kosilo. Popoldan je bil kulturni program. Pozdrav je izrekla predsednica Doma Mici Malavašič Casullo. Sledil je govor Marjana Lobode, nato pa komedija „Pričarani ženin44 v režiji Blaža Mikliča. Sledila je prosta zabava Med tednom so bile po naših krajevnih Domovih svete ure. Tisk. ref. ZS Zgodilo seje v Sloveniji... NOVA SLOVENSKA SLOVNICA Po devetih letih je ponovno izšla Slovenska slovnica priznanega jezikoslovca Jožeta Toporišiča. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja upošteva vse slovenske jezikoslovne dosežke druge polovice 20. stoletja in je vrh avtorjevega dolgoletnega znanstvenega raziskovanja. Najpomembnejše novosti te prenovljene in razširjene izdaje slovnice so razširjena poglavja besedo-tvorja, nove raziskave in spoznanja oblikos-lovne in besedotvorne naglasnosti ter novosti skladnje. NASPROTOVANJE SLOVENCEM NA KOROŠKEM Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel zakon o imenovanju ravnateljev na šolah, ki za ravnatelje na osnovnih dvojezičnih šolah več ne zahteva kvalifikacije iz slovenskega jezika. Deželni zbor je zakon sprejel kljub ostrim protestom slovenskih organizacij in dvojezičnih učiteljev. Velja omeniti, da seje vlada avstrijske Koroške junya obvezala, da ne bo nobenih sklepov, ki zadevnjo manjšino, sprejela brez soglasja manjšinskih predstavnikov. Po mnenju obeh krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenski organizacij) je ta zakon v nasprotju z zveznim ustavnim zakonom. Deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider je ob začetku slovesnostih ob 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, spet poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezičnih, nemško-slovenskih krajevnih napisov in da Koroška o tem ne rabi poduka od zunnj. Obenem je Haider tudi izrazil zahtevo, da Slovenija končno prizna pravice tam živeče staronemške skupnosti. Obenem je avstrijsko Koroško označil kot „vzor za domovinsko zavest in patriotizem44. ROBBOV VODNJAK Strokovna komisija za premestitev Robbovega vodnjaka in njegovo namestitev v prostore Narodne galerije se je dogovorila, da bodo začetek del za premestitev vodnjaka preložili na prihodnjo po-mlad. To pa zato, ker ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne težave, ki bi jih ob nadaljevanju del povzročal letni čas oziroma vreme, je na novinarski konferenci povedala ljubljanska županja Vika Potočnik. Po prepričanju komisije je predlagani načrt za premestitev originala in postavitev koplje ustrezen in zato bodo začasno odložili tudi vse s tem povezane posle, razen pripravljalnih del. Slovenke! Slovenci! Dovolj nam je komunizma in r\jegovih sodelavcev. Naša dolžnost je, da volimo ljudi, ki se bore za lepšo, pravičnejšo Slovenijo, za katero so umirali tisoči naših bratov. Volimo: ali Bajuk ali Janša Protikomunistični veterani To pot pa lahko res umestno govorimo o potresu. Vendar je ostavka, ki jo je nepreklicno podal podpredsednik države Carlos Alvarez, logična posledica stanja v vladi in trenj, ki smo jih zadnje mesece opisovali. VZROKI ODHODA Te dni je bilo v časopisih in por radiu in televiziji toliko analiz, političnih komentarjev in mnery, da se tudi spretni opazovalci niso znašli v tej poplavi. Rado se namreč dogodi, da nam posamezna derevesa zakrivajo pogled na gozd, in tako ne vemo, katero pot nty bi ubrali. Poglejmo nekatera dejstva. V Argentini je v veljavi predsedniški sistem. Torej ni govora o parlamentarni demokraciji, kjer je vlada in njeno delovanje sad dogovora dveh ali več strank, ki potem bolj ali manj soglasno nastopajo in vodijo državo v sklopu medsebojnih dogovorov. A dejansko je sedanja vlada sad takega dogovora med radikali in Solidarno fronto. Tega dejstva predsednik ni nikdar upošteval, marveč je v smislu ustave in predsedniškega sistema delal po lastni volji. Vrh tega ni bilo tekoče izmenjave mnery med enimi in drugimi. To je prišlo najbolj do izraza v aferi okoli korupcije v senatu. Predsednik je zavzel stališče popustljivosti ali vsnj nezanimanja, podpredsednik pa je igral vlogo prvoborca v sveti vojni proti korupciji, celotnemu senatu in delavskemu ministru. Nikdar pa se nista dobila, da bi se mimo pomenila in obrazložila, kaj vsak hoče in kako naj stvar rešita. De la Rua je nastopal kot predsednik, ne da bi upošteval, da podpredsednik ni član njegove stranke in ne samo podrejeni funkcionar, marveč tudi vodja druge ,,koalicijske,, stranke. Prišlo je torej do konflikta, ki je pod pritiskom javnega merya predsednika prisilil, daje v vladi izvedel spremembe. A De la Rua je izmenjavo izpeljal tako, daje ospora-vanega ministra Flamariqueja dejansko povišal, sgj ga je imenoval na ključno mesto tajnika predsedništva. Če pogledamo stvarno, bi Alvarez kot podpredsednik na to moral mimo pristati, a kot vodja Solidarne fronte bi se moral temu upreti. Alvarez je za spremembe vedel že prej, a ni osporaval. Vrejetno je res, da je že mislil na odstop in je čakal le ugodne priložnosti. ZAKAJ POMOTA? Večina analistov meni, da se je De la Rua zmotil, ko je izvajal spremembe ministrov. On osebno ni imel namena izzivati podpredsednika, a vse poteze so težile k temu. Vzrok lahko iščemo v eni ožjih skupin predsednikovih sodelavcev, ki jo tvoryo zelo mladi radikalni aktivisti in imajo lahek dostop do predsednika in njegov velik posluh. Ti so vzeli borbo za oblast kot nekaj bistvenega in skušali izriniti tako funkcionarje iz vrst Solidarne fronte kot radikale, ki niso bili preveč vdani predsedniku. Le tako lahko razlagamo, da je odšel Terragno, za ryim pa še minister za javna dela Gallo in nekaj sekretarjev. Ta naklonjenost predsednika mladim „delarruistom„ pa je nevarna. A to je bqje že stara bolezen radikalov in spominja na vpliv, ki ga je imela takoimenovana „cooor-dinadora,, (Junta Coordinadora Nacional in ryen voclja Enrique Nosiglia) za časa vlade predsednika Alfonsina in ki je v svoji nadutosti mnogo pripomogla k zgrešeni politiki tedanje vlade. Izgleda, da se zgodovina ponavlja. Zmota teh posameznikov in skupin je, da si predstavljajo politiko kot borbo za oblast, ne pa kot smotrno vodstvo države in družbe. Borba je na mestu, dokler je stranka v opoziciji, nikakor pa ne, ko pride na Tone Mizerit oblast, zlasti še, če je oblast v solastništvu dveh strank. Radikali so tudi kaj hitro pozabili, daje ob sklepu Povezave bila Solidarna fronta v stanju napredovanja, oni pa v hudem nazadovanju. Le ob spopadu za predsedniško mesto, ko je osebnost De la Rue premagala kandidaturo Alvareza, se je stvarnost obrnila. Zato je razumljivo, da je Alvarez hotel sebe in fronto potegniti iz sence in si prilastiti novo vlogo. Ko mu je to spodneslo, se je odločil za eksplozivno potezo odstopa IN SEDAJ? Vprašanj je veliko več kot odgovorov. Eno je jasno: Alvarez ni hotel razdreti „koa-licije,, in je zato v vseh izjavah potrjeval veljavnost Povezave in podporo predsedniku in vladi. Nič manj jasno pa je napadal korupcijo in starye, katerega noče blagoslavljati z nadaljnjo prisotnostjo v vladi. Logičen zaključek je, da je fronta kot stranka ostnja v vladi, a njen vodja kot oseba preide v opozicijo. Račun je lahek: kot mnogi drugi politiki Alvarez gleda na leto 2003, torej na predsedniško kandidaturo. S tega vidika, če bi ostal na svojem mestu, bi ga vsak poraz vlade oddaljil oc* cilja. Obenem pa mu kaki možni vladni uspehi tudi ne bi koristili, ker bi slavo žel de la Rua, kateremu spremenjena ustava omogoča ponovno predsedniško dobo. Alvarez se je tudi bal, da bi njegova slava poštenosti, prozornosti in bojevnika proti korupciji trpela spričo zadnjih afer vlade, v katere so zapleteni zlasti peronisti in radikali. In ker se je izkazalo, da je sum začel padati tudi na razne člane fronte (se-dqj Flamarique, ki se sicer udinja delaruiz-mu, prej pa Fernandez Meyide), se je moral z drastično potezo izkazati neizprosnega. Z odstopom dosedanji podpredsednik stavi vse na eno samo kocko. Lahko mnogo pridobi ali pa vse izgubi. Dosedaj ankete kažejo pozitivno. Res je, da 50 odstotkov državljanov meni, da ne bi smel odstopiti. A ostalih 50% meni, daje storil prav. In kar 7094 izraža nesoglasje s spremembami v vladi, kot jo je začrtal De la Rua. Glede pozitivnega ugleda pa Alvarez dosega 47,7%, de la Rua pa le 23%. Tudi dogodki, ki so sledili ostavki, ne igrajo v prid predsedniku: tqjnik predsednik tva, osporavani Flamarique, je takoj odstopil; prav tako je odstopil nadomestni predsednik senata radikal Jose Genoud. Odstop tega je Alvarez vztrajno zahteval. To mesto je sedaj toliko bolj važno, ker po odstop11 podpredsednika nadomestni predsednik senata vrši podpredsedniško funcyo v državi v primeru odsotnosti, bolezni ali smrti predsednika. S tem je Alvarez dobil na ugledu, De la Rua pa zgubil na avtoriteti. Nova imenovanja v vladi bodo pokazala, kakšno smer bo ubral predsednik. Prav tako je važno, kakšen položni bo zavzel peroni' zem. V tem se razlikujeta Menem, ki se J® postavil ostro proti Alvarezu, in Ruckauf, 1° skuša obdržati neko ravnotežje v strahu, da bi Alvareza kot »mučenca,, spremenili v „novega Perona,,. Vendar, nekaj je jasno: če De la Bn1 uspe, da končno sproži reaktivacyo, izbolj®3 gospodarstvo in vsaj nekoliko omili social' no stanje in zniža brezposelnost, bo Alvarc2 kmalu zašel v pozabo. A to je kaj kočljN3 zadeva. Sredi tega potresa je malokdo P0” mislil, daje povodenj odplavila tudi ministra za javna dela. Nicalos Gallo pa je Pre. kratkim dovršil poseben načrt javnih del, kj nqj bi bistveno prispeval k reaktivacyi in °. katerega si je vlada mnogo obetala. Bo seda) ta načrt obnovljen, spremenjen, ali zaspa| spanje pravičnega? Imajo mladi radikali kA) alternativnega za to področje? Se predse ^ nik zaveda nujnosti gospodarskih ukrep0 Preveč vprašanj brez odgovora. Slovenci v Argentini Slovenska beseda • beseda praznika V nedelo, 17. septembra, je Slomškov dom v Ramos Mejiji praznoval 39. obletnico svoje ustanovitve. Dom, ki druži veliko število okoliških rojakov, je priredil v počastitev svojega „rojstnega dne“ proslavo, ki jo je prosvetil slovenski besedi. Slovesnost se je pričela dopoldne, ko so se zbrali številni rojaki na vrtu Slomškovega doma. Prišli so domačini, pa tudi tako predstavniki kot gostje iz drugih domov. Podpredsednica doma prof. Neda Vesel Dolenc je izrekla dobrodošlico, nato pa so ob petju argentinske in slovenske himne dvignili obe zastavi Predsednik Marjan J. Loboda in botra Herman Zupan >n Kati Potočnik. Nato so se vsi zbrani Pomaknili v zgornjo veliko dvorano, kjer je poddelegat in župnik v tem Domu pre- lat Jože Škerbec daroval mašo, pri kateri je pel okrajni Mladinski pevski zbor pod vodstvom Pavleta Erjavca. Berili pa sta brala pred- Marjan J. Loboda Neda Vesel Dolenc sednik Marjan J. Loboda in voditeljica šole Saša Zupan Omahna, darila pa so prinesli Marjan Loboda, Ivan Makovec, Tone Kastelic in Pavla Kovač Škraba. Po končani maši je bilo Otroški zborček in dirigent Pavel Erjavec ■e Komorni zbor Ave v Mendozi Argentina - Čile 2000 Pesmi se jim „posrečijo“ tako naravno, lahkotno, tako spontano in navidezno brez truda, pa končno tako brezhibno, da se poslušalcu ludi zdi čisto naravno, da je Pesem podana zaokroženo perfektna. Občutek, kot da je la/je peti dovršeno kot nasprotno. Kar za pevce gotovo drži. Saj se Pesem porodi, kot da bi priplula iz platonskega idealnega sveta popolnosti. To je seveda le videz. Vmes je tisti kakovostni razkorak, ki skriva mnogo dela, truda, vztrajnosti in, jasno, talenta. V sklopu Mednarodnega tekmovanja Pevskih zborov, prvega v Mendozi pod imenom „Felipe Vallesi“, je zbor Ave nastopal °d 24. do 27. avgusta. Tekmovali so v treh kategorijah: istoglasni, komorni in mešani 2bori. Zbor Ave je zanesljivo osvojil dve Prvi nagradi: v ženski zasedbi in kot mešani zbor. Po sobotnem koncertu je v atriju dvorane Angel Bustelo zadonela slovenska bimna. Vse dni tekmovanja je visela na licu °dra naša zastava. Na zaključnem koncertu nagrajenih zborov v nedeljo 27. avgusta je bilo med °bčinstvom veliko Slovencev, saj smo že Vedeli na izid tekmovanja. Vsak od zborov Je zapel po eno skladbo, le naši nagrajenci P° dve. Schubert v ženskih glasovih je bil sPet čudovito zveneč: neprisiljen, svež, fravnovešen, melodično in harmonično zlit kot v srebru. Sam dirigent ga je spremljal na elektronskem klavirju. Gobčeve Goske so bile dokaz, da zbor tehnično zmore tudi zelo zahtevne skladbe. Na koncu prve dela koncerta je mešani zbor zapel Brahmsovo delo. Tako lepe intonacije se zlepa ne sliši. Občinstvo je bilo kot očarano in zamaknjeno. Sam avtor pesmi ne bi mogel zamisliti popolnejše, ko jo je prvikrat zaslišal v svoji domišljiji. Navdušenje je razganjalo dvorano, občinstvo je hotelo še več eliksirja in rajskih strun. Nehote je tudi potrdilo razsodbo čirjje. Andraž Hauptman je bil brez dvoma glavni moč večera: trikrat je moral na oder po nagrade, za ženski in mešani zbor, pa še Gran prernio Felipe Vallesi. Dobil pa je tudi slovenski šopek: Gizela Žumer in Nesti Bajda v narodnih nošah sta mu ga izročila. To noč je bil Andraž resnično dvakrat Hauptman. Kaj je to pomenilo za mendoško slovensko skupnost? Ponosni smo na simpatične in odlične poslance slovenske kulture. Ponostni na absolutne zmagovalce natečaja. Potrjeni smo v svojem slovenstvu in ponovno prepričani o smiselnosti dela v skupnosti. Pevski ambasadorji so ponovno ponesli v svet ime in kulturo naše drage očetnjave; poslanstvo so izpolnili res odlično: summa cum laude. Naše mladine je bilo kar nekaj med občinstvom. Ni moglo biti drugače, kot da so tudi v pjih vzdrhtela „fibre“ njihovih korenin. Odslej jim bo istovetenje s slovenstvom spet za spoznanje laiye. In tako se krog zaključuje, krog zborovske tradicije v Mendozi. V petdesetih letih je bil mendoški slovenski pevski zbor pionir na tem področju. V šestdesetih se je zborovsko petje začelo širiti tu pod Andi, v dobri meri po zaslugi F. Valleslja. Po petdesetih letih je krajevni pevski zbor še živ - in čeprav ni bil prisoten na tekmovanju in ni bil omenjen kot pionir na tem področju, glej čudo, nadomestil in presegel ga je matični zbor - in spet pokazal ljubiteljem pelja, kpj se da doseči na tem polju. O tem cikličnem vplivanju slovenske zborovske dejavnosti pač nista mogla niti sanjati prva dirigenta in ustanovitelja mendoškega zbora, ravn. Marko in prof. Božidar Bajuk. In vendar se je dogodilo že dve leti zaporedoma. Na tem mestu se predsednik Društva Davorin Hirschegger in kulturni referent Božidar Bajuk zahvaljujeta zboru Ave za nepozaben obisk, a posebno še za darilo z imenom Ave iz Vipavske doline. Kot od-dolžitev bi bili morali pevci odnesti s sabo - kot drugi Gran Prernio - buteljko San Felipeja. Čas nas je prehitel. Bo pa ob prihodpjem srečanju. Vir Knjižica o Slovencih po svetu Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ob koncu svojega mandata izdala priročno kpjiži-co z naslovom Slovenci v zamejstvu in po svetu. V ujej je predstavljeno delo komisije od ujene ustanovitve, muja 1997, do septembra 2000, ko je bila zadrga seja. V kpjižici je predstavljeno tako samo delo komisije kot tudi ustrezni zakonski in drugi akti in nekateri pomembni sklepi I)Z. Knjižico, ki jo je uredila sekretarka komisije Barbara Sušnik, dopolnjujejo temeljni dokumenti, ki ur ejajo področje odnosov med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu, in naslovi slovenskih društev in organizacij v zamejstvu in po svetu. Kot je dejal predsednik komisije Marijan Schiffrer (SLS+SKD), je knjižica nekak priročnik, ki nuj bo v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s to problematiko. V uvodu v knjižico pa je zapisal, da je , je komisija pokazala drug svet, svet slovenske diaspore, Kjer še zdaleč ni vse izgubljeno, kot misijo nekate-ri“. Ustanovljena je bila tudi medresorska komisija za gospodarsko sodelovanje z manjšino, a konkretnih rezultatov še ni bilo. Prav tako nuj bi komisija v prihodnjem mandatu pripravila resolucijo o Slovencih po svetu. Kuiižica je izšla v 600 izvodih in je na voljo brezplačno. za prijavljene goste in prijatelje odlično kosilo, ki so ga skrbno pripravile ramoške gospodinje. Medtem pa so na igrišču pomerili mladi v nogometu. Popoldan se je pričel kulturni progam v dvorano pod geslom dneva: SLOVENSKA BESEDA -BESEDA PRAZNIKA Povezovalka celotnega programa je bila prof. Neda Vesel Dolenc, ki je nujprej pozdravila veleposlanika in častnega konzula, predstavnike osrednjih organizacj in bratskih društev ter vse navzoče. Otvoritvene in pozdravne besede je vsem navzočim podal predsednik Doma Marjan J. Loboda, o delu v domu in potrebi po na-daljevanju slovenskega izročila. Tudi veleposlanik dr. Janez Žgujnar je pozdravil rojake in jim namenil nekuj besed. Slavnostna govornica je bila prof. Metka Mize-rit, ki je razgrnila pred nami zgodovino slovenske besede v smislu gesla tega dne. Njen govor smo priobčili že preje. Nato se je na odru razvila akademija, posvečena slovenski besedi. Nastopili so recitatorji, ki so podali primerne pesem ali prozo. Lic. Helena Loboda Oblak in Marjan J. Loboda sta podala „Družini“ Toneta Kuntnerja in ,,Možu v spomin" Frančiške Reja. Od iste pisateljice ,,Babica, povej" sta recitirala Alenka Smole Bokalič in Marjan A. Loboda, odlomek „Mladi" pa Marcelo Bru-la in Nežka Štefe. Znano „Ded pripoveduje", ki jo je napisal Mirko Kunčič, pa sta predstavila arh. Jure Vombergar in Viktorija Loboda Jure Vombergar in Viktorija Loboda. Na koncu so vsi skupaj predstavili še nekuj Slomškovih izrekov in naukov ter zaključili: “Dokler materina 0C-seda slovi, se narod časti in oživlja. Kakor hitro materina beseda umira, peša tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci.“ Med proslavo je otroški zborček Slomškove šole, ki ga je dirigiral Pavle Erjavec, z veliko dovršenostjo in lepimi glasovi zapel nekaj Slomškovih pesmi. Nuj še dodamo, da je celotno akademijo oblikoval režiser dr. Štefan Godec, sceno pa so uredili Miha Ribnikar, Stane Snoj, lic. Jože Oblak, inž. Miha Podržuj in Nande Kinkel, za luči in zvok pa sta poskrbela Matjaž Ribnikar in Dani Česnik. Sledila sta nato še pogovor in zabava v gostinskih prostorih dolgo v večer. TD Helena Loboda Oblak in Marjan J. Loboda Alenka Smole Bokalič in Marjan A. Loboda Nežka Štefe in Marcelo Brula 45. smučarske tekme v Bariločah ANTON KARIN - 90-LETNIK Slovenska skupnost v Bariločah je ena najmanjših strnjenih slovenskih naselij v Argentini, a zato (ali morda prav zaradi tega) nič manj aktivna. Ima pa neko posebnost: vsako leto organizira edine smučarske tekme, ki imajo značaj slovenskega prvenstva v tem športu med nami. Čeprav teče še neke vrste polemika o realni številki, prevladuje mnenje, da so bile to že 45. zapovrstne tekme. Prve so se vršile na gori Nireco leta 1951 (druga verzija trdi, da leta 1949), kako leto so izostale, nato je bilo smučišče na cerro Otto, zadnjih 30 let pa na Catedralu. Letoši\je tekmovanje je imelo neko posebnost: mladi rod stopa v ospredje, s čimer se veča udeležba in tudi kakovost nastopanj. Zato se nihče ni posebej čudil, marveč so bili vsi veseli, daje bila udeležba rekordna: kar 50 tekmovalcev (druga leta jih je bilo med 20 in 35), ki so se udeležili v različnih kategorijah. Lep nedeljski dan in svežo zapadli sneg je privabil tudi lepo število gledalcev. Progo je letos pripravil Janez Flere ob pomoči Blaža Razingerja ml. in Matjaža Jermana. Poudarek je bil tudi letos na športnem duhu, to je, nnj bo dogodek športno družabnega značaja in pod geslom: “Vztrajati do cilja ne glede na dosežke”. Res pa je, da je mladim to včasih težko dopovedati, ssy živijo v okolju, ki je izredno kompetitiven. Izid tekmovanja je bil sledeč: 1. Santiago Guzman, 13 let, 0:24,62; 2. Nikoliy Jerman, 15 let, 0:24,91; 3. Andrej Bertoncelj (prvi v kategoriji člani), 30 let, 0:25,38; 4. Bogdan Bertoncelj, 33 let, 0:25,56; 5. Erik Guzman, 40 let. 0:26,34; 6. Janez Flere, 7. Janko Gerzetič; 8. Miguel Gerzetič; 9. Peter Drajzibner; io. Martin Jerman; 11. Erin Gerzetič (prva v kategoriji Mladinke do 17 let); 12. Matjaž Jerman; 13. Veronika Flere (prva v kategoriji Članice); 14. Florencia Vassolo (prva v kategoriji Deklice do 12 let); 15. Mariana Flere; 16. Marjan Mavrič; 17. Tomaž Jerman (prvi v kategoriji Dečki do 12 let); 18. Veronika Grohar; 19. Franci Jerman; 20. Nataša Jerman; 21. Lucija Jerman; 22. Aleks Grohar; 23 Catalina Eiletz; 24. Boris Kambič (prvi v kategoriji Gospodje); 25. Mikaela Diajzib-ner (prva v kategoriji Deklice do 8 let); 26. Nataša Grohar; 27. Marija Amšek; 28. Marko Magister; 29. Nikolaj Grohar (prvi v kategoriji Dečki do 8 let); 30. Nora Eiletz; 31. Renata Vassolo; 32. 75 ' Magdalena Jerman: 33. Ivana Jerman; ■** 34. Janez Drajzibner; 35. Rodrigo Guzman; 36. Romana Bertoncelj (prva v kategoriji Dame); 37. Luka Mavrič; 38. Marijana Jerman; 39. Janez Hernandez Smersu; 40. Trinidad Eiletz; 41. Daniela Vassolo; 42. Maria Paz Eiletz; 43. Milenka Razinger; 44. Robert Eiletz; 45. Nadia Magister; 46. Bojan Ma- TONE MIZERIT RAST SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE Povratek iz Prekmurja je pomenil med drugim tudi zaključek dela turneje, ki je bil pod okriljem Urada za Slovence po svetu in začetek potovanja po domovini, ki ga je pripravil Boštjan Kocmur v okviru društva Slovenija v svetu. Že v prejšnji številki smo omnenili, da je prijatelj Boštjan iskal (in našel) sponzorje tudi za ta del programa, tako da so si mladi lahko ogledali tudi ostalo Slovenijo zastonj- Levji delež je prispevalo Ministrstvo za kulturo RS. Tako smo se še tisto nedeljo zvečer zapeljali v Adergas, kraj, ki ga ne najdete na zemljevidu, ki zaman sprašujete po njem v Ljubljani (in še kje drugje), a ki je kot skrit biser s svojo gorenjsko lepoto, svojim mirom in s svojim prjjaznim gospodom Petrom, ki nas je z razumevanjem hranil, nočil in prenašal naslednje dni. Adergas je postal naša izhodiščna točka, odkoder smo odhajali na ogled slovenskih zanimivosti. Prvi dan je bil posvečen najdražjenui in najlepšemu: v spremstvu gospe Pavlinke Kocmurjeve smo se udeležili maše na Brezjah (tudi srečanje z rojaki iz Švedske). Ponovno so zadonele kitare in pesem iz mladih grl pred Materjo, ki si jo vedno poznali, a je večina še ni srečala v njenem domu. Posebno doživetje pa je bil tudi kip Luhanske Matere Božje na stranskem oltarju. Nato Vrba, “srečna, draga vas domača”, Prešernova hiša in pa cerkvica sv. Marka. Ob tem še obroben komentar. Razumljivo je, da vsakoletne RASTi gledajo na to potovanje vedno bolj kot “viaje de egresados” kot pa kulturno spoznavanje Slovenije, kot bi si ga mi želeli. Vendar se je v posebnih trenutkih srečanja z našo preteklostjo in našo kulturo razbohoten del mlade latinske narave pomiril in prepustil mesto umirjeni (4) XXIX ljubezni do narodnih korenin. To seveda ni popolnoma pomirilo živčnega sistema spremljevalcev, vedno pozornih na izbruhe argentinskih značilnosti. Pojdimo naprej. Isti dan smo še spoznali, da “dežela Kranjska nima lepšga knya", kot je Bled, se ohlajevali pri slapu Savici, prigrizovali sendviče ob mirni krasoti Bohinjskega jezera in se ponovno vrnili k Blejskemu, da smo se na čolnih podali na otok in prisluhnili skritim željam ob donenju zvončka. Zvečer pa povratek v Adergas in slovo od mendoške Anite, ki nas je v solzah zapustila in se podala na lastno pot. Torek, 18. julija je bil poln novih doživetij. Vreme sicer ni pomagalo, a ogledali smo si Kranjsko goro in videli svetovno znano skakalnico v Planici, nato pa čez Vršič in mimo Ruske kapelice k izviru Soče. “Krasna si, bistra hči planin...” bi lahko zapeli z Gregorčičem ob prozornih vodah, ki bruhajo izpod skal in se razlivajo v dolino. S Sočo pa smo imeli še drug račun. Po izkušnjah prejšnje RASTi in zlasti po navdušenem priporočanju lanskega spremljevalca arh. Vombergarja ni smela odpasti udeležba na raftingu. Po bratskem popustu (Argentinci smo tudi že v Bači kaj znani) smo plačali, si nadeli uniforme, škornje in čelade in se poldrugo uro premetavali na gumijastih čolnih po vodah Soče. Seveda se je vse odvijalo na bolj mirni progi za turiste, vendar je za večino prvo srečanje s tem športom vzbujalo navdušenje in veselje. Pot nas je nato popeljala na Podbrdo do Hude Južine, kjer nas je že čakalo več mladih in nas z osebnimi avtomobili odpeljalo do Stražišča. Tako smo spoznali dom duhovnih vaj, ki gaje v skriti vasi, naslonjeni na prekrasen hrib, sezidal in mu vdahnil dušo župnik Vinko Kobal. Stražišče je bilo za vse presenečenje in Rodil seje 6. oktobra 1910 v Vinicah pri Črnomlju. V zdomstvu je bržkone najstarejši Belokranjec. Prekosil ga je v Sloveniji Pavel Kralj, ki je 27. decembra praznoval svoj 99. rojstni dan. Kralj je leta 1917 prekinil študije na Kmetijski šoli v Novem mestu in se pridružil prostovoljcem v boju za Slovensko Koroško. Enake želje so vodile leta 1939 Antona in brata Ignacija. Udeležila sta se vojaških vaj in doživela grozne pokole v Karlovcu med jugoslovansko vojsko in ustaši. Nato sta brata končala ljudsko in obrtno šolo: Ignacij je postal pekovski mojster, Anton pa poštni uradnik. gister; 47. Milan Magister; 48. Marjan Grohar; 49. Sofija Drajzibner; 50. Andrej Kočar. Tako so tudi letos tekmovali pod enakimi pogoji in na dokaj zahtevni progi predstavniki mladinske države reprezentance, poklicni smučarski trenerji in inštruktorji, otroci, ki so jim starši omogočili smučarske tečaje, pa ostali, ki jim čas ali žep ni dopuščal več kot neknj dni zimskega veselja na smučeh. Ob tem omenimo še, da je dinastija Drajzibner pobrala svojevrsten rekord nastarejšega in najmlajšega tekmovalca. Nnjmlnjša je bila Sofija Dnfizibner, ki šteje komaj pet, let, najstarejši pa Janez Drajzibner s 76 leti. Priznanja, medalje in prehodni pokal so razdelili na posebni slovesnosti na nedeljski večer v planinskem stanu, kjer se je zbralo izredno število rojakov. Najprej so zbrani segli po okusnem prigrizku (empa-nade) in pijači. Zatem je sledil kulturni del. Nastopil je novoustanovljeni kvartet Lipa Po komnj treh mesecih vaj so se predstavili Janez Mežnar, Andrej Duh, Janez Rode in Martin Bajda. Pred pozorno publiko je splavalo osem narodnih, od ljubezenskih, preko vinskih, do zahtevne “Žabe”. Fantje so se odrezali: lepo spojeni glasovi, dobro naučeno petje pa mnogo čustvenega zanosa. Poslušalci so jih nagradili z močnim ploskanje. Gotovo pa je bila nelepša nagrada ganjenost, s katero so zlasti starejši hvaležno sprejeli nastop Lipe. Nad. na 5. str. Razpad Jugoslavije je hudo prizadel Belo knyino. Menjnie so jo zasedali Nemci in Italijani. Italijani so ljubosumno sledili komunistični propagandi, ki je navdu-ševa-la ljudstvo, da naj pokliče Nemce. Nemci so se umaknili na dan nemške vojne napovedi Sovjetiji, Hitlerjeve zastave so kmalu izginile. Za Belo krajino so začeli hudi časi. Tudi za Kalinovo družino. Da bi lažje pregani3* gorje, se je Anton 23. fe-bruarja 1941 poročil z Ano Kasun, ugledno članico krščanske Kasunove družine. Komunistični vodje so spretno organizirali terensko družbo. Ropali in pobijali so po načrtu. Med prvimi žrtvami sta padla župnik Omahen, nato kaplan Salmič in se cele vrste iz Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov z duhovniki vred. Hud udarec je zadel Karinovo in Kasunovo družino, ko so komunisti odpeljali v gozd in umorili Marijo Kasun in njeno hčerko Amalijo. Domači so potem že destletja skrivaj odhajali v gozd in jima prižigali svečke. Kako se je rešil Anton Karin? Kot mobiliziranec je neko noč čuval partizanskega oficirja. Taje ponoči znorel in vpil, da g3 preganjajo pobiti. Anton je izrabil to priliko in odpeljal 20 fantov proti Št. Vidu pri Stični, nato pa v Ljubljano. Njegovi fantje so se pridružili motorizirani četi, ki je večkrat spremljala generala Rupnika na zborovanjih. S hitrimi premiki so nekajkrat njeli terence in jim vzeli oropano blago, živež in orožje. Po umiku slovenske domobranske vojske na Koroško sta se Karin in žena Anka pridružila v Beljaku skupini svetnika Karla Škulja, da sta z njim prispela v Treviso. Novo življenje sta zakonca začela P° prihodu v Argentino 23. maja 1949. Poznamo neverjetno pridnost, vztrajnost, in sposobnost našega jubilanta. V zakonu nista imela otrok, zato sta posinovila Daniela. Družina ne bi bila popolna, če je ne bi izpopolnjevala družina Lojzeta, sina Antonovega brata Ignacija, ki so ga komunisti pobili leta 1945 v Karlovcu. Svobodna Slovenija, katere naročnik je jubilant od vsega začetka, mu čestita in želi vso srečo in blagoslov! srečanje z neko drugo Slovenijo, tisto, ki doživlja svojevrstno duhovnost, ki išče prenove v veseli pesmi in goreči molitvi, v bratstvu z drugim in iskanju v lastnih globinah. Sožitje spokorne meditacije in prešernega veselja. Kaj podobnega nismo doživeli niti se srečali s to stvarnostjo drugje. Za naše mlade je bil pravi izziv, snj je v nekaterih sprožil nekak odpor, v drugih posmeh, pri kakem zanimanje ali celo občudovanje. “Nisem prišel na duhovne vnje”, je godrnjal eden od fantov. “Tone, ali so to kakšna sekta?” je poizvedovalo dekle. Toplina in prijaznost gospoda Kobala sta premostili nezaupanje. Sprijaznjeni s polo- žajem smo se nastanili na “Everestu", toplem podstrešju, kjer smo (fantje na levi, dekleta na desni) prespali mirno in se zbudili zgodaj v jutru, ker nas je čakal3 celodnevna gorska pot. Po zajtrku smo zastavili korak v višave-Na Rodici so člani skupine doživeli prvi “krst” v gorah in lahko zapisali svoja imena v knjigo. Za vedno bo ostalo, da je skupin3 iz Argentine dosegla ta vrh. Nato pot p° grebenu hribovja, ki loči Primorsko od Gorenjske, pa tudi Sredozemlje od vodovja Črnega morja. Posebno doživetje je bila maša v “katedrali”, po kateri smo se napotili na Črno prst, kamor smo dospeli precej premočeni od dežja, ki nas je preganjal vso pot. Vrnitev v dolino je bila mirnejša in v Stražišče smo prispeli še za dne. A te skupne ure, v medsebojni pomoči, v izmenjavi vtisov in izkušenj, ob pesmi enih in drugih, so približale dve različni stvarnosti, tako da Je naslednji dan, ko je prišla ura slovesa, privrel iz srca marsikateri stisk roke in topel objem. Ponovno smo se z avtomnobik spustili v dolino, Kjer nas je čaka* avtobus in naslednji cilj: Turjaški grad in Kočevski Rog, kjer se bomo ustavili v prihodnji številki’ Gorski krst RASTi nn Rodici Pisali smo pr Novice iz 25 LET UNIVERZE V okviru prireditev ob 25-letnici univerze so slovesno odprli prenovljeno stavbo Univerze v Mariboru. V poslopju mariborske univerze na Slomškovem trgu, ki so ga prenovili po načrtih arhitekta Borisa Po-drecca, je 4990 kvadratnih metrov predavalnic, kabinetov, knjižnic, prostorov za obštudijsko kulturno in drugo dejavnost študentov ter pisarn. Pred novo univerzitetno zgradbo so odprli tudi t.i Alejo velikanov, v kateri so doprsni kipi raznih Slovencev, ki imajo zasluge pri razvoju in uveljavitvi raznih svetovnih univerz. MANJ GOLOBOV Rezultati akcije Mestni golob, katere namen je nadzorovati in tudi delno zmanjšati populacijo golobov v prestolnici, so že vidni, sty se je od lanske jeseni, ko so z akcjjo pričeli, populacija golobov zmanjšala za deset odstotkov, v naslednjem letu Pa naj bi se zmanjšala še za 10 %. JANČARJEVO ZVENENJE V KINU V Mariboru je padla prva klapa celovečernega filma Zvenenje v glavi, ki ga bo Po istoimenskem romanu Draga Jančarja režiral Andrej Košak Snemanje se je začelo v starih mariborskih zaporih na Pobreški 20 za novim trgovskim centrom Europark. Predvidenih je 51 snemalnih dni. Snemali bodo na različnih prizoriščih po Sloveniji, delno pa v Izraelu. Interpreti glavnih vlog so Jernej Šugman, Ksenija Mišič, Radko Polič in Uroš Potočnik, v manjših vlogah pa bodo nastopili Ivo Godnič, Haris Burina, Bogdan Diklič, Petre Arsovski, Primož Petkovšek in drugi. Premiero naj bi novi film Andreja Košaka doživel še pred poletjem leta 2001. STATUS ŽRTVE VOJNE Zadnji dan septembra se v skladu z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja izteče rok za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja. Državljani RS, ki so kot otroci izgubili enega ali oba starša v zaporu, internaciji, izgnanstvu, na prisilnem delu, v pregnanstvu ali na begu pred vojnim nasiljem nemškega, italijanskega ali madžarskega okupatorja ali na begu pred prisilno izselitvijo, ali če so jim starša ubili kot talca oziroma zaradi sodelovanja v NOB, lahko pri pristojni upravni enoti najpozneje do sobote, 30. septembra, vložijo zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. (Iz novice je razvidno, da če ste bili med vojno žrtev komunističnega nasilja -ne pridete v poštev...) SLOVENIJA NA OI Londonski Times v analizi nedavno končanih olimpijskih iger 3. oktobra ugotavlja, da je Slovenija najuspešnejša država glede na število prebivalcev. Dve zlati medalji za Slovenijo pomenita eno na milijon Prebivalcev, ugotavlja avtor članka Mark Henderson. Če bi želeli prireditelji iger Avstralci v tem pogledu preseči Slovenijo, bi •horali 15 osvojenim dodati še štiri zlate •iiedalje. Avstralija je na tej Timesovi lestvici na drugem mestu za Slovenijo, sledijo pa Estonija, Bolgarija in Litva. ZMAGI PROTI LUXEMBURGU Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v 2. krogu kvalifikacij za nastop ba evropskem prvenstvu leta 2002 v Hobs-cheidu premagala Luksemburg s 5:1. - Slovenska nogometna reprezentanca pa je za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji v Luxem-bourgu premagala domačo reprezentanco z 2:1. Strelca za Slovenijo sta bila Zahovič in Milinovič, za domače pa Strasser. ZMAGA ZA DAVISOV POKAL Grška teniška reprezentanca je prvi dan tekmovanja v 3. krogu 2. evroafriške skupine Davisovega pokala proti Sloveniji izenačila izid v zmagah na 1:1. Naslednji dan sta slovenska tenisača povedla Slovenijo v vodstvo z 2:1. - Zadnji dan pa je zmago Sloveniji prinesel Marko Tkalec, nspeh pa je v zadnjem dvoboju potrdil Andrej Kračman. V dvojici sta igrala Andrej Kračman in Borut Urh. S to zmago se je KAKO IZ ENEGA DOLARČKA NAREDITI DVA... r