številka 6/9. april 1990 cena 10 din ^ttftteri tuji pa tudi naši domači PPBvaki političnih dogajanj v pugoslaviji zaradi specifične druž- Ibene vloge Zveze komunistov Ju- tgoslavije razglašajo naš sistem sa- unoupravne demokracije kot eno- ^Hrjski stem. Takšni Ijudje ali ^^mijo globokih razlik, ki ob- j^HPni' " našim političnim siste- Hf1 ^ lopartijskim sistemom, ^Ka n erno pripisujejo našemu H>up nemu sistemu lastnosti, Bhni a. Kajti sistem sociali- ^^^¦pmoupravne demokracije ^™«v^ prav kot negacija partij- skega političnega monopola ne glede na to, ali se monopol izraža k»t večpartijski ali kot enopartij- sk! sistem. JOŽE PUČNIK 1 Hamfri 4 Intervju: Ivan Kramberger 8 Portret: Pepca Kardelj 13 Šepomnite tovariš Kučan 17 Heroj z imenom Maruša 24 Fotolabor 27 Intervju: dr. Tine Hribar 30 Intervju: Eddie Murphy 37 Teater: Eurokaz 42 Domza obešanje 44 Vstenah Kalifornije 46 Šezadnjič: Protokoli 48 VABILO TVEGANPOSEL Ali četrti prispevek k plakatni blaznosti Morda se je tudi Vam, ljube bralke in dragi bralci, zazdelo, da so naši prestola željni kandidati raznih barv, to »demokracijo« vzeli preveč dobesedno. Bombardiranje povsem nedolžnih občanov z bolj ali manj okusnimi plakati, je v teh dneh na višku in kandidati prav tekmujejo med seboj, kdo bo čigave plakate prej prelepil (ali celo dopolnil) s svojimi. Z njih se Vam v obraz režijo bolj ali manj zabezeknuti frisi in mamice kar tekmujejo v razpravah: iz čigavih oči veje toplina in iz čigavih maščevanje. Toda, kakor zmeraj, ljubi moji, nekaj sodu izbije dno in tako so sodu izbili dno plakati Socialdemokratske zveze Slovenije s katerih kukajo na Vas na eni strani dr. Pučnik z vso svojo evropsko socialdemokratsko »smetano« in na drugi strani dr. Ribičič z vso svojo svetovno komunistično »drhaljo«. Toda tu se zgodba šele začne. TRIBUNI je res vseeno, kaj si ti burkeži dajejo na plakate, zaradi nas lahko tudi svoje zadebeljene zadnjice, toda to naj počnejo za SVOJ DENAR. Ko je namreč prejšnji teden prišel gospod tehnični urednik TRIBUNE naročit nekaj ljubkih fotografij v Fotodokumentacijo časopisne hiše Delo, so mu tam, sicer zmeraj izredno ljubeznive dame razložile, da je maloprej nek mladec odnesel štiriindvajset fotografij, ki da jih je naročila TRIBUNA. In ker ima gospod tehnični zmeraj pregled nad temi rečmi, je začuden telefoniral na uredništvo, če je komu znano, kdo in zakaj je rabil tista dva ducata fotk. Toda o tem na TRIBUNI, vključno z gospodom odgovornim na čelu, nihče ni imel pojma. Torej, nek zmikavt je prišel v Dokumentacijo, se predstavil za Tribunaša, lepo izbral fotografije, jih dal reproducirati in si jih drznil tudi odnesti. Na srečo dame v Dokumentaciji fotk do prihoda Tribuninega tehničnega še niso pospravile in smo jih tako zacahnali in mirno čakali, kje bodo izplavale. In glej hudiča: tisti Brandt in Castro in njima podobni se sedaj polulano režijo s plakatov SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE SLOVENIJE. Ne zanima me, če je o tem gospod Pučnik vedel karkoli, niti če je gospa Bohova, ko je pokarala delo svojih »ta mladih« z vsebinske plati, vedela tudi to.kako so dobili te fotografije. Pastiiji bi že morali vedeti, kaj počno ovčice. Zato prosim gospoda Pučnika, da TRIBUNI pojasni, KDO je nekemu, TRIBUNI sicer neznanemu PRIMOŽU ŠTERBENCU, naročil to gnusno »operacijo«. Očitno nekdo, ki mu je narava uredniškega dela znana, med drugim tudi TRIBUNINA, in takih tipov v Pučnikovem volilnem štabu ni ravno veliko... Samo mimogrede: TRIBUNA je plačilo teh fotografij (3.800,00 din) zavrnila in Delova Fotodokumentacija bo verjetno sprožila kazenski pregon, seveda skupaj s fotografi, avtorji fotografij in TRIBUNO, ki so jih sprva celo pripisovali »družabništvu« pri teh plakatih. Pa lep pozdrav, moji ljubi a priori pošteni socialdemokrati (tako ste vsaj na plakatih želeli izgledati). V Ljubljani, 5. aprila 1990 Vaš Hamfri Bogart P.S.: TRIBUNINA neodvisnost je tako spet na hudi preizkušnji. Toda tako neusmiljena, kot je do komunističnih packarij, bo tudi do vseh drugih. Res ji je do tega, da po štiridesetih letih komunizma zadihamo še kak drugi -izem, toda samo pod enim pogojem: da na poštenosti pridobimo. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika:TomiDrozg. •LektoricarNivesKlinc. »Cena lOdin. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 20. aprila 1990. • Fotografija na naslovni strani: Fotodokumentacija Dela. • Fotografija na posterju: Karli Erdlen UVODNIK Na položajti dne x.v.!990 Velecenjeiii beiogaidist? in vse to na ra&in naših delovmh Ijudi na katerc šsdsg g in tvojp ničviedni pajdaši zlivajo ogronra OziromaSemanjkot nič.Naš zunanjt minU&r (SRS) sedi v svoji pisarni v Ljuffljmi, predsednik 1S SkupŠčine SRS se OdkctjapogctjaivBeo&mdin s tem odhodom ieddomaprhhavanašo krivdo, namesto Ja bi sepogovori izvrMU na nevtralnem terenn toše bitahkanašteval. VkakŠnidrugi državi bi davkoptaČevaki zagnali vik in krik, pri naspa niČ. Kajsmo respostali narodpasiv-nihopazcvalcev? V primeru da smo, nam tudi »demok-mtične« volitve ne morejo poniagati, kajti zasluiimo si natanko to, kar imamo. Kaj imanto, pa tako a\i tako. vsaj upam, vidinto. Matjaž Rozman infervju INTERVJU DR. IVAN KRAMBERGER KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA SLOVENSKE DRŽAVE Volitve za predsednika Predsedstva Republike Slovenije je s svojo kontroverzno pojavo napravil zanimive prav on. Brez njega bi izpadle, kot sam pravi, kakor dolgočasen komunistični pogreb. In kakor je slovenski prehod v demokracijo navadna burka s pomanjkanjem okusa, je tudi kandidatura Ivana Krambergerja, političnega alfabeta, a bistrega, milo rečeno preprostega in »dobrega človeka izNegove«, navadna burka. Razpravljati, alijeBog ali norec, je zapravljanje časa. In vendar mu moramo priznati nekaj reči: sam in s svojimi sredstvi je zbral potrebnih pet tisoč (bojda celo dvajset tisoč) overjenih pod-pisov, kar gotovo ne bi uspelo, to trdim z vso odgovornostjo, nobenemu od ostalih treh kandidatov. In njemu so mediji v tujini posvetili mnogo več pozor-nosti kot doma. Če je to za nas dobro ali slabo, bo pokazal čas. Dejstvo je, da sedaj vsi vedo, daje pri nas takšna »demokracija«, kotje še v Ameriki nimajo. Tam namreč Ivan Kramberger pri zaključnem obračunu predsedniških kan-didatov na televiziji gotovo ne bi bil več prisoten. Dobro jim jo je zagodel in marsikakšen Tartujfe je slabo spal ob njegovih resnicah. In kar je najbolj smešno: Ivan Krambergerje z vsakim dnem manj norec in bolj kandidat. Njegovi so preprosti Ijudje in kar verjetno ni naključje - tudi verniki. Teh paje, na občo žalost ostalih kandidatov, največ... Zato, če ste mnenja, da je rešitev za to državo, da gre čimprej v maloro in potem začne vse znova: VOLITEIVANA KRAMBERGERJA! Hudega pa mu kljub porazu gotovo ne bo: gostilna KRAMBERGER v Negovi bo od 1. maja, ko jo odpre, nabito polna in naj mu Bog povrne milijarde, kijih je vlozil v predvolilno kampanjo. To je zaslužil že s tem, koje Slovencem vrnil dobro voljo v teh mučnih predvolilnih dneh. Če vprašate mene, bi omenjenega gospoda raje kot za predsednika Slovenije videl na mestu Drnovška v Predsedstvu SFRJ. Tam bi gotovo prisel na svoj račun. TRIBUNA: Gospod Kramberger, pravijo, da ima Slovenija letos prve svobodne volitve... Kakšen je vaš komentar? KRAMBERGER: Komunisti so si tako naredili, da ostanejo oni na vladi in da oni večino dobijo, po vsaki ceni. To jim lahko dokažem. To je bilo vse programirano. In svinjsko, oni vsi dobijo denar od države. In Kučan, ko se pelje po avtocesti, mu ni treba plačati nobene cestnine. In jaz, ko imam tujo registracijo, moram plačati dvojno, Kučan pa lahko gre skozi. Sploh ga ne vprašajo. In on je ravno tak kandidat kot jaz. Ni sekretar partije, ni popolnoma nikjer. Stalno ste pljačkali, še zdaj pljačkate, jim bom rekel. 200 milijonov mark sem vložil za vse to. Pojdi in privošči si, če lahko kandidiraš. 1200 plakatov, kje so še potem druge stvari. Tisti formularji in vse tisto, vsaka hiša je dobila kuverto z mojim naslovom in s tistim formularjem. 8000 jih je šlo ven. To so bili ogromni denarji. Vsak dan jih je šlo toliko ven. Veš kolikšen denar je to? In sem dobil toliko in toliko podpisnikov. In sem zajebal komuniste. Saj vsak reče, tudi Kučan, da je to nemogoče, da bi kdo pokrenil 5000 ljudi,da bi šli vsi na občino. Ljudje, tudi če morajo iti, jim je občina zelo nepriljubljeno mesto. Vsak, ki je prišel naobčino, so mu rekli: »Če hočeš Krambergerja podpisat, boš moral iti na Kosovo na orožne vaje.« Ali pa so mu rekli, da bo službo izgubil ali pa, da so duševno prizadeti. Ali pa, da je listov zmanjkalo, naj naslednji teden pride. In so potem trikrat, štirikrat morali hoditi na občino. In vse mogoče so delali. Na Štajerskem je pa najhuje. Najbolj butasti komunisti so lam. Imaš plakate od Kučana samo po Štajerskem in Prek-murskem. Drugače na Dolenjskem in jn|e|"vjy Primorskem ne vidiš enega plakata, pa naš Komnu in tam, tam sploh ne vedo, kaj Kučan \ je. In tu so na eni strani prilepili eni mamici en plakat na okno, pa je mamica rekla: »45 let sem morala te hudiče, komuniste, gledati od spredaj, zdaj pa jih moram še od zadaj, ne? Skozi okno.« No, pa sem šel pogledat, kaj je. In sem videl, da so prilepili plakat na okno, da se ven ne vidi. So mislili, da je baba že mrtva. In sem tisto strgal dol, da bo vsaj malo svetla. Vse nasilno, češ, mi moramo zmagati. TRIBUNA: Kakšno pa je vaše mnenje o »povojnih« komunistih? KRAMBERGER: To so bili fanatiki. Mislili so, da bodo kaj spremenili in so potem sami začeli krasti. Ti so najbolj krivi, da je pri nas tako. In so še tako butasti bili, da so Titu kupili Rolsrojsa. Slovenijo so samo molzli, samo podpisovali in dol lifrali. Samo poglejte Prek-murje: tam ni asfaltnih cest, hiše se podirajo, narod se seli ven. Poglejte Haloze - siromašni do kraja, poglejte Kras in okolico - totalna revščina, kjer so kraji, kjer bi lahko naredili živalske vrtove, tam so naredili asfaltnocesto... Tito pa je bil diktator, ki je diktiral to narodno silo. On je šel v Ameriko z ladjo, rokavice, zlati prstani, trije avioni... potem pa, ko je prišel nazaj, baba zrihtana. On je bil hohštapler. Ko je prišel v Ameriko, so se ustrašili, kakšen bogataš je. Je pa po Afriki po celem svetu pizdarijedelal. Noben ni imel toliko vil kot on. Potem pa govorijo o komunizmu kot o enakopravnosti človeka, pravice človeka, govorijo tako, delajo pa drugače. Bil je največji diktator, nekaj takega kot Stalin ali Mussolini. TRIBUNA: Pred hišo imate spominsko ploščo, kjer ste se zaobljubili, DA BOSTE HODILI PO TITOVI POTI. KRAMBERGER:Ja, PO NJEGOVI POTI... Njegova pot ni bila slaba. Ker je dobro živel in tudi jaz bi rad dobro živel. To je mišljeno. Marsikaj tudi ni razumel. A jaz grem tudi po njegovi poti. Imam štiri vikende, imam av-tomobile, imam vsega. Samo on je bil bahač, jaz nisem. Jaz skromno živim. Poglejte sobo, kjer spim... Njegova pot ni slaba, Če bomo vsi po njegovi poti šli, bomo živeli boljše kot Amerikanci. TRIBUNA: In kvaliteta življenja bo tudi na ameriški ravni? Začniva z JE Krško. Kakšno stališče zavzemate? KRAMBERGER: Pojdite vi samo enkrat podnevi po Ljubljani. Koliko luči gori po nepotrebnem in se avtomatično ne ugasnejo. Jaz sem neki dan našteval in jih je bilo 120. Drugič pa, če bi šteli vse ceste, ki so osvetljene, bi morali imeti vse ceste osvetljene. Zdaj pa imamo 3 - 4 km izven mesta osvetljeno in potem ne. In že tisto, kar imamo osvetljave tukaj, je dovolj, da lahko centralo v Krškem takoj ustavimo. Temveč to je monopol električnega podjelja, da čimveč prodajo. To je špekulacija. V el. podjetju je tričetrt ljudi preveč. To je takšen aparat nabit, toliko ljudi od tega živi, da nič ne delajo. Treba je bolj gospodarsko začeti delati in razmišljaii, potem bo elektrike dovolj. Še ceneje bo. Recimo, tu zdaj gori deset žarnic. Zakaj ne bi gorela samo ena? To se da narediti bolj tehnično, da se da avtomatično vse regulirati. Pri meni gori 50 žarnic celo noč. Zdaj je uničiti težje kot vzpos-taviti... Kaj je zadnjič ena baba po televiziji ali po radiu lepo govorila! Kaj vse, čiste vode, čisti zrak, vse zeleno, nič več smreke ne propadajo, sauer regen nič več vse čisto, sonce sveti skozi megle, vse čisto, vse lepo. ...To je zdaj vprašanje. Treba pa je narod živeti. Treba je živeti, treba je kruh služiti, nazaj več ne moremo, da bi z rokami ribali. Mora biti pralni stroj, mora biti industrija. Govoriti je lahko, rešiti pa ne moremo. TRIBUNA: Kaj pa mislite o marginalnih družbenih vprašanjih, kot so AIDS, pros-titucija, itd.? KRAMBERGER: AIDS? To se lahko komunistom najbolj zahvalimo. Temveč njirn, zato, ker so prepovedali javne hiše po svetu. In niso smeli javnih hiš imeti in to se je potem tako prenašalo. Zdaj je že neka nova teorija in pravijo: Komunistični AIDS. Ker v Rusiji niso smeli nikjer javnih hiš imeti in javne hiše so koristne, da se tam kulturirajo te ženske, da je higiena, da je to vse v redu. Ko pa so te ženske hodile po ulici, so vse to prenašalc.a komunisti so o vsem tem tiho, češ da so oni bili povzročitelji tega. p infervju TRIBUNA: Ce boste predsednik, kako mis-lite reševati te stvari? KRAMBERGER: Javne hiše dovoliti. Samo to je sedaj težko, ker je že ukoreninjeno... To je bila ena obcina, ki jih je moglo deset njih na pregled, ker so bili vsi z eno, ki je imela AIDS. Komunisti so se bali, da bi jim »pimpleki« odpadli. TRIBUNA: Kaj pa potem homoseksualci? KRAMBERGER: Homoseksualci so takšni ljudje kotvsi drugi. Človekni kriv,če je bolan. Tudi on ima pravico živeti in ima pravico do svojega obnašanja in prav bi bilo, da bi imeli tudi svoje klube, da bi bilo potem tudi manj prenašanja AIDS-a. TRIBUNA: Na svojih nastopih govorite, da ste oče slovenskega naroda. Torej bi radi reševali probleme tega naroda. O nekaterih problemih ste se v intervjuju že izjasnili. Zanima me, ali ste se z reševanjem teh problemov ukvarjali že prej in ali mis-lite, da je nujno, da postanete predsednik, da bi te probleme rešili. KRAMBERGER: Vsi novinarji tako glupo sprašujete. Kajti predsednik je največji revež v eni državi... Poklicne praznike, pa za novo leto govor drži, pa kake mamice spremlja... on je tako maio močen, on samo podpiše lahko. TRIBUNA: Je to potem samo volilna farsa? KRAMBERGER: To je vse samo laganje narodu. NajveČ lahko naredi samo referendum, če ima močno stranko. To pomeni 20000 ljudi. Tudi jaz sam ne morem ničesar narediti, tudi predsednik države je nemočen in mora sklicati referendum. Lahko pokrene le, če ima tolikšno popularnost pri ljudeh, pa srce. Hitler je tudi, pa Miloševič. Kaj so oni pokrenili, znali so manipulirati z narodom. Če nimaš naroda za sabo, ne moreš delati popolnoma ničesar. TRIBUNA: Kakšno moč pa ima predsed-nik po novi slovenski ustavi? KRAMBERGER: Zdaj je vprašanie, če bo to sploh šlo skozi, če ne'bo prej vojska gor udarila. Če komunisti tako delajo... Evo, Kučan hodi okrog, dela propagando, narod vstoplje, oni pa dol hodijo po Bosni in Srbiji in narod zatirajo. Pomeni, da so komunisti ostali isti, kot so bili, samo sc menjajo. In zdaj že grozijo narodu, če boste volili Kramberger-ja potem boste dobili tanke, potem bo spet vojska, pa take... bedarije. TRIBUNA: Kaj pa bi v tej situaciji naredili, če bi prišlo do razpada? KRAMBERGER: Kramberger bi se že prej zasigural, ker Kramberger ni dol od Turčije, ker Kramberger je bi 25 let v Evropi. Mene pozna i Brandt i Kohl i Kučan. Gor sem bil predsednik za siromake, za izbegle, bil sem za celo Nemčijo predsednik za bioinženirje, jaz sem bil popularen toliko gor, mene pozna vsa deca, vsaki človek gor. In, če bom rekel, evo, Evropa, N ATO, lepo prosim, rešite mali narod, nas bodo tudi branili, to je stoprocentno. Bodo prej šli branit, če bom jaz rekel kot pa Kučan ali komunisti. TRIBUNA: Poslušajte, zdaj pa, če so pred-sednikove kompetence res tako male, zakaj ste se potem odloeili, da boste kandidirali? KRAMBERGER: Ta prva faza, da narodu povem, kaj je komunizem, kaj je komunizem naredil. Po celem svetu komunizem propada, v Albaniji, pri nas pa se držijo kot pijan plota... Glejte, Madžarske - komunizem je šel k vragu, Poljska, Češka, a naši hočejo večino imeti v parlamentu, znači slovenski narod hoče spet naprej in bo spet najprej suženj in to hočem jaz, sem edini, ki to razbijam. Ker Kučan, Pučnik, Denišar, vsi komunisti, vsi so komunističnega porekla. Jih je vprašal Silvo teršek po TV, če verjamejo. Noben ne verjame v Boga, noben ne gre v cerkev. Kramberger verjame v Boga, gre v cerkev, mariborski škofje, sorodniki, ko bom izvoljen, bom šel prvi dan k maši, vera nas lepo uči - ne krasti, spoštuj. Vera ima najlepše postavke, kar sploh postoji... vera nas lepo uči, jaz spoštujem vero. In zakaj ne bi spoštovali vero, če nas lepo uči. Če bi nas komunisti lepo učili, pa tako delali, bi jih tudi spoštovali. Si čul, da bi cerkev kdaj krala ali plaČkala narod in take lopovščine? To se ni zgodilo. Tak, da vera ima nekaj dobrega in tudi bom za to, da vera ne bo ločena od države, temveč da ima pravico mešato se zraven v politiko. Tudi duhovniki, verniki, to so vse Ijudje. Zakaj ne bi bili popolnoma enakopravni z državo. TRIBUNA: Poslušajte, zdaj pa recimo, da zmagate, kaj bi naredili s temi starimi komunisti, recimo z Mačkom.. Kaj mislite, da bi bilo treba z njimi narediti,...z Dolan-cem? KRAMBERGER: Pobiti niti nobenega. ker nisem tak, kot so oni bili, da so klali belogar-diste, ker so drugače mislili. politično ima vsak pravico drugače misliti. Edino tisto, kar so pokrali. In bi jim dal tisto penzijo. Kak ma en, kije401etdelal,ničveč.Tolikosijeonpenzije zaslužil in kar je več, je krivično. in to je njegova največja kazen. Lahko ima normalno stanovanje, lahko noramlno živi... ne bi mu pa pustil tam 30 milijard. Nisem komunist, nisem kapitalist, temveč neka sredina sem, ker sem 25 let živel v komunizmu, 25 let pa v kapitaliz-mu. tak, da vem cenit. Jaz sem v štali spal, kanale čistil, strokovnjak za dializo potem postal, osem knjig napisal, ker je še profesor Trstenjak rekel: »Kramberger, vi ste genij našega časa! Vi ste človek, ki se na par tisoč let rodi.« To je že pred njim rekel prof. dr. ... v Nemčiji, ne da bi drug za drugega vedela. Jaz sem pameten človek. O tem ni kaj razpravljati. Jaz se lahko eno z vama pogovarjam, mislim pa drugo. Jaz nimam časa. Vi ste zdaj prekrat-ki, da bi se samo z vama pogovarjal. Lahko bi imel štiri, pet ur govor, pa niti besede ne bi znali napisati. Jaz se v vsaki situaciji znajdem, kamor me postavite. In pravijo, da rabijo solane ljudi. Zdaj smo imeli šolane ljudi, pa niso ničesar naredili. Jaz sem eden naravno šolanih. Jaz sem toliko pameten, da mi ni trebalo v šolo hoditi kot butasti komunisti, ki so mogli v šolo hoditi. In kaj imamo mi za eno šolo pri nas? V Kumrovcu imamo eno politično šolo, ki si tri mesece šel v tisto politično šolo in si bil dipl. pravnik. Če pa si srtiervjt* odločali, sploh ne bodo vedeli, za kaj se odločajo, če niso nikol izkustva imeli. Če je samo knjige pisal, pa pesmi, če ja samo na TV tam napisal pet pesmi, pa ga spet snemajo, pa nekdo drug poje njegove pesmi... ne rabimo mi pesmi, Slovenci smo v gospodarski krizi do kraja, kaj nam bodo pesmi. Mi rabimo same gospodarstvenike, kmetijske inženirje, da bi kmetijstvo rešli. TRIBUNA: Kakšno politiko zagovarjate? Free market economy ali to, da država posega v ekonomijo? KRAMBERGER: Nikoli ne more gospodarstvo od politike stran. Zmeraj sta povezana skupaj. Ne more nikjer, tam so komunisti delali, so monopol imeii v rokah, politični in gospodarski monopol, pa nič delali, ki so veze imeli. Zdaj Brandt in Schmidt, ki sta že bila predsednika, ki so šli in se pogovarjali z Amerikanci, za tisto, pa za proizvodnjo, za vojne avtomobile. Zgleda da do teh pogovorov tudi med predsedniškimi kontakti med drugimi predsedniki pride in se pogovarjajo. In to mora valjda priti. Vsak bo gleda! za svoj narod, ta, da bo čimveč prodal, ta, da bo čimveč kupil. To so neka ravnotežja med enimi in drugimi. Črnci, tisto ni nobena pomoč. Njih ropajo, njihov narod pa prosi, pljačkajo narod. Govorijo, da je pomoč. vsa tista pomoč je lažna, po drugi strani jih pa molzejo. In ta mali narod, slovenski narod, normalno, da bo razlika, če bo kramberger na vladi. To sigurno, da bo se spremenilo. Od vseh strani, svetovno, to se bo pisalo. Če bo Kučan, to bodo spet čisto kratki komentarji, komunisti so spet zmagali, pika in gotovo. Jebi ga. Nema mrdanja. Ne bodo te spustili noter. Če pa bo kramberger zmagal, ki je sam plakate lepil, ki je bil čistač ulice, ki je bil 25 let v Nemčiji.kot gastarbajtar, ki se je o njem raz-pisala Evropa. TRIBUNA: Ampak prej ste pa rekli, da je predsednik santo figura, ki ninia..? KRAMBERGER: Pri nas, pri nas. A vani pa ni. To govorim zdaj za Evropo. Tu pri nas je drugo. TRIBUNA: Če se zavzemamo za pravno državo, to pomeni da se moramo držati obstoječih zakonov. KRAMBERGER: Saj, zakoni. Človek dela zakone. Saj zakoni ne pridejo sami od sebe. TRIBUNA: Pa je predsednik ta figura, ki... KRAMBERGER: Predsednik ne more on delati zakonov. lahko onnekaj predlaga, pa nekaj sem pa tja. Če pa v IzvrŠnem sveti to odobrijo, pa to, predsednik ne more tako delati. To ni nikjer na svetu. To je Hitlerjevo. Pa tudi on ni sam odločal, je imel svoje generale, pa to. TRIBUNA: V primeru, da osmega zmagate, ali že imate svoj kabinet, svoje Ijudi, ki bi delali z vami? KRAMBERGER: So že, so že. Največ je gospodarstvenikov, nobenega pisatelja ni notri. TRIBUNA: Ljudje se dostikrat sprašujejo, ali se krainberger zafrkava ali misli resno. Kaj vas je pravzaprav nagnalo v to kam-panjo? KRAMBERGER:TojeČistotakomunistična propaganda v Ljubljani. V Ljubijani je več kot 50% Ijudi, ki živijo od komunističnega denarja in se me bojijo. Jaz sem vsaki artikel izkoristil za propagando mojo v volilno kampanjo. Tisto, kaj ste vi objavili z opico na glavi, vse mi je zlato prav prišlo. TRIBUNA: Tisto je bilo dobro. KRAMBERGER: Glejte, z opico me kažejo, sem rekel ljudem, a jaz se borim za vas, reveže. S tem ne žalijo mene, temveč vas, delovnega človeka. Kaj ni sramota? In so se Ijudje tudi jokali, in sem jih napumpau, da je to proti nam, revežem. In tako sem vsako slvar izkoristil, da sem bombardiral one. Vsaka kritika proti meni je bila koristna. TRIBUNA: Poslušajte, koga boste vi volili? KRAMBERGER: Ne vem, če bom sploh šel, ker se mi zdijo volitve krivične in lažne. Ver-jetno bo tudi potem najprej mučka potekala. Moj brat je bil v komisiji, je bil kot mladenič komunist, je moral iti med komuniste. In je bil v volilni komisiji in je rekel, da je bila Titova škatla popoinomaprazna, ko sopo vojni volili. Druga pa je bila popolnoma polna. In je rekel: »Sem tisto od Tita zalepil na drugo in škatlo zamenjal.« In to se lahko tudi sedaj zgodi. Za Tribuno sta se pogovarjala: Tomi Drozg - Bojan Korenini Imesec dni šel v tisto šolo, pa si lahko bil Isekretar partije. ITRIBUNA: Da se še vrnemo malo nazaj. iKaj bo s slovenskim gospodarstvom, če [boste predsednik? I KRAMBERGER: A, gospodarstvo to naše eslovensko. ta novi parlament, kaj je zdaj ne Ibodo rešili čisto ničesar. Tako hudo, kakor je Isdaj, še nikoli ni šlo slov. narodu. In toliko pevežev,kakor bo zdaj, še nikoli ni bilo in ttoJiko bogatašev, kakor je zdaj, še nikoli ni Ibilo. Zato, ker imamo totalno nesposobno Ivlado. Tudi same slranke so neizkusne, saj pikoli niso bile na vladi. Ena stranka mora Hiajmanj dvajset, trideset let trenirati, da bi fimela sposobnost. Poglejte, imamo pisatelje tam noter, imamo neke književnike... niti ^enega inženirja ni noter v parlamentu. To ' pomeni edino Kramberger bo tam noter. Če bo Ijizvoljen, bo predsednik skupščine Slovenske Bcot predsednik slovenskega naroda, edino on rbo tam, da bo vedel kako delati. Kako tam ono, [ki imam gostilno, avtobuse smo imeli, sem isam to vodil, edino to. Oni pa so sami neki ffilozofi, neki pisatli, niti enega inženirja, niti tenega gospodarstvenika. Ko se bodo za kaj PRAPODOBA REVOLUCIONARKE PEPCA PRAPODOBA REVOLUCIONARKE »Moški ima ob vsem, kar dela, pred seboj cilj: žena ima moškega.« foto: Fotodokumentacija Dela Zdi se, da ta misel nemškega dramatika Graffa najbolj zgost življenjsko usodo Pepce Kardelj. Pred sebojje imela moža, čigat cilja sta bila revolucija in socialistična izgradnja. Pepcaje temu ciljm zvesta še danes, ko moža ni več. To dokazuje tudi njen obisk na Kitajskem v začelku prejšnjega leta, kjer je na nekem znanstvenem posvetovanju zastopala iine in delo Edvarda Kardelja. Od tod je od-letela v Prištino, kjer je sodelovala na razpravi z naslovom Mladi in perspektive in ugotovila, da imajo mladi v Jugoslaviji najboljše perspek-tive na svetu. Pepca je pač ženska, polna idealizma, nekdaj nevamo nalezljivega, danes pa v smeh vpijočega. Kljub temu pravi, da se je v Jugoslaviji storilo več, kot so oni kdajkoli sanjali »Kdojepoznal Jugoslavijopredvojno? Po vojni pa so nas spoznali celo v Afriki. Poz-najo Tita in Jugoslavijo. Cenijo njegove sodelavce in mojega moža. Bilo bi resnično tragično, če bi dovolili, da nam danes vse to nekdo zruši.« Pravzaprav je v medijih nekoliko pozabljeno -nekdaj pa ob vsakem njenem rojstnem dnevu neskončno opevano - Kardeljevo vdovo medijsko oživelo Ijubljansko Delo, ki jo je uvrstilo na top lestvico upokojencev z ekstra pokojninami. Spretno jo na svojih predvolilnih zborovanjih izkorišča tudi predsedniški kan-didat Ivan Kramberger, ko z njenim imenom draži nekoliko uspavano kri navadnih upokojencev. Gre Pepci res očitati tisto vilico pod Šmarno goro in zasluženo pokojnino? Vsaka dobra in zvesta žena mora biti pač primemo nagrajena. Ena najsvetlejših likov med jugoslovanskimi ženami - revolucionarkami, kot je zapisalo sarajevsko Oslobodjenje, se je rodila lela 1914 v Spodnji Zadobrovi. Njen dekliški priimek je Maček. Oče čevljar in niati gospodinja sla težko preživljala družino s 6 otroki. Tudi nekaj malega zemlje ob hiši ni kaj prida pomagalo. Pepca se je hotela šolati in do druge gimnazije so v Mačkovi družini še lahko prenesli ena lačna usta več, potem pa se je morala zaposliti. Pepčina aktivistična in politična pot se je začela v Saturnusu. Avgusta 1928 je 14-let-nega brhkega dekliča z modrimi očmi sprejel mojster Franc Leskošek (kasneje tudi Luka), ki je nejeverno premeril Pepco in ji svetoval, naj raje ostane doma. Toda Pepca je ostala v »rdeči fabriki«, kjer je okrog 300 delavcev izdelovalo konzerve za prehrambeno in-dustrijo. Usoda je hotela, da sta se Pepca in Luka srečala deset let kasneje na Čebinah, kjer je bil Luka sekretar CK ZKS, Pepca pa edina članica. Najprej se je včlanila v Satumusov sindikat, kasneje pa so ji zaupali tudi že kakšne Pomembnejše reči. Pri vseh njenih odločitvah Je prevladoval občutek pripadnosti delavskemu razredu in delavska solidarnost, ki Je bila velika. Odločitve pač niso mogle biti drugačne, pravi Pepca. Ob pomanjkanju, Krivicah in poniževanju nismo mogli ostati ¦Hadni, dodaja Pepca. »Tako smo se gradili in *aHH, skrivne akcije so bile sprava za koga morda pustolovščina, kasneje smo postajali zavedni. Pri 21-ih so Pepco sprejeli v Partijo. predlagal jo je bratranec Ivan Maček. Sprejeta je bila brez slovesnosti, nageljčka, izkaznice. Dodelili so ji nove, še odgovomejše naloge. Prav zato jo danes boli, ko gleda, kako delujejo mnogi komunisti - »plačujejo članarino, kakšno rečejo na sestanku, ničesar drugega. premalo delajo z ljudmi... Preveč so forumski, preveč dirigirajo z vrha, pred-pisujejo in zaradi tega se nam dobre stvari v sistemu podirajo.« Kake 4 mesece pred ustanovnim kongresom Komunistične partije Slovenije je Pepca dobila izjemno pomembno in odgovorno nalogo. Poskrbeti je namreč morala za vamo names-titev tovariša, ki je bil na poti iz Sovjetske zveze. Ta tovariš ni bil nihče drug kot njen kasnejši mož - Edvard Kardelj. V začelku leta 1937 je prek Skandinavije in Pariza prispcl v Slovenijo. Sprva se je nastanil pri materi Borisa Ziherla, nato ga je prevzela Vida Tomšič. Pepci pa so zaupali nalogo, da ga poveže z lokalnim partijskim vodstvom. Do usodnega srečanja je prišlo za tovamo Satur-nus, kamor ga je pripeljala Vida Tomšič. Bila je deževna noč, Edvard pa je bil oblečen v lepo pariško obleko. Pepca in Edvard sta se odpravila čez travnike proti Zadobravi, kjerga je varno skrila. Med potjo je Edvard padel v blatno luknjo in se ves zamazal. Ob smehu mu je pomagala iz luknje in rodila se je ljubezen... Ostalo je legenda, bi dodali. S Kardeljem, Leskoškem in Tratnikom se je odpravila s kolesi na Trojane, od koder so jih po kuruskih poteh spravili do Čebin. Na us-tanovnem kongresu KPS, 17. aprila 1937, je bila Pepca edina ženska. 23-Ietna delavka z 10-lelnim sindikalnim in 9- leinim partijskem stažem. Takrat še vedno Maček. Kardelj je postala nekoliko kasneje, Ieta 1939. Na poročno potovanje sta se odpravila z bicikli na Bohinj. Živela sta nemirno in nevarno življenje ilegalcev. Težave in nevarnosti, ki jih ni nikoli zmanjkalo, sta reševala lažjc, saj je bila »med nama rcsnična globoka zveza, skrbela sva drug za drugega.« Njenapolitičnadejavnostpolicijiniostalanez-nana. Kmalu po Čebinah, leta 1938, jc bila prvič zaprta. Dobila je odpustnico z dela. Februarja 1940 so jo znova ujeli in poslali v Bilečo. Skupaj z Angelco Dovč, Anico Vipot-nik so poslušale odmev korakov... V Bileči se ni mogla izobraževati, saj so jo vrgli med kriminalke. Po vrnitvi je delovala v Zagrebu v ilegali. Ob napadu na Jugoslavijo je bila z desel dni starim sinom v Zagrebu. Rodila pa je v Ljubljani pod drugim imenom. V Zagrebu se je skrivala sama v stanovanju, Edvard je odšel... Nato je odšla v Ljubljano, kjerje bila sekretarka rejonskega komiteja za Bežigrad. Konce decembra 1941 je bila ujeta s skupino komunistov, med katerimi je bil tudi Tone Tomšič. Po šestmesečni preiskavi jo je italijansko vojaško sodišče obsodilo na 18 let zapora. Po kapitulaciji Italije in po vzdržanih mukah v zaporih Benetk, Parme in Perugie, kjer so jo redovnice silile k molitvi, je novembra 1943 z akcijo aktivistov slovenskega Rdečega križa srečno pobegnila. Uspelo se ji je prebiti do Kočevskega Roga, kjer je bil Glavni štab. Obiskovala je partijsko politično šolo, postala članica kontrolne komisije CK KPS. Z Edvar-dom sia se ponovno srečala šele v začetku 1944 v Gorskem Kotarju, ko se je vračal iz Bosne. Najprijetnejši občutki, ki jo vežejo na njena revolucionarna leta, je prihod v sveže osvobojeni Beograd, ko je videla tisto nepopis-no veselje in radost. Po vojni se je Pepčin boj nadaljeval: borila se je za ustanavljanje krajevnih skupnosti, bolj človeške soseske, družbeno prehrano, samopostrežne irgovine... Postala je članica raznih aktivov, članica Sveta federacije, dobila je čin podpolkovnika v rezervi. Na seznamu njenih priznanj najdemo Pariizansko spomenico 1941, odlikovanja za hrabrost, narod z zlato zvezdo, z zlatim vencem, plakate občine Šiška, plaketo Ilegalca, priznanja OF, zlati znak Sindikalov in posebno listino kot predsednici Koordinacijskega odbora Krajev-na skupnost in družina. Ko je bila Pepca šc funkcionarka, je rohnela, naj ženske ne silijo, da bi šivale in pletle, ampak naj jim ponudijo čedno in poceni kon-fekcijo. Zdaj, ko ob večerih gleda televizijo, sc pogovarja z domačimi, pa plete in kvačka. »Včasih smo emancipacijo pregnali tako daleč, da je bila prava sramota, če je znala sodobna ženska kuhati in šivali,« pravi Pepca. Ob žalostni družinski usodi - smrt moža 1979 in sina 1970 - ji v hiši, polni knjig, lovskih trofej, s čudovitimi Spacalovimi grafikami, Kardeljevim portretom, Jakčevim barvnim pastelom iz Baze 20, preostane le pletenje in kvačkanje. Pepca pa sc rada ludi razjezi, če »nedobronamerni ljudje, ki praskajo po preteklosti ter z današnjimi očmi in današnjimi merili merijo spodrsljaje, ki so bili takrat nor-malni. Seveda smo grešili, toda v tistih krutih časih smo menili, da ravnamo prav. Kasneje je lahko soditi.« Težava pa ni v tem, da smo Ijudje nedobronamerni, da nimamo pravih meril. Težava nastopi zato, ker je moč soditi le in samo kasneje. Tudi Edvardu Kardelju in njegovemu delu, s katerim se Pepca tako inten-zivno identificira. Branko Čakarmiš P.s. Ob novici, da je Pepca Kardelj zbolela, ji uredništvo Tribune želi hitrega okrevanja. SEL JE DO KONCA TELEX KDOR DRUGEMU KONEC IŠČE, SAM VANJ'GA PADE Vponedeljek, 26. marca, so na seji delavskega sveta Delovega tozda Revije s tremi glasovi za in enim proti pokopali eno od že tako redkih slovenskih revij. Revijo, ki se je v svojih začetkih ponašala s sloganom »Telex gre do konca«. Do svojega konca je Telex prišel na že omenjeni seji, kjer je revija po dolgotrajni agoniji in zdravljenju dokončno podlegla bolezni, katere vzroka rii nihče z gotovostjo ugotovil. Da je povod za prenehanje izhajanja pomanjkanje denarja, je jasno, saj se je v zadnjem času revija prodajala zelo slabo. Zanimiva se zdijo predvsem različna mnenja, ki ugotavljajo, zakaj je tako. Tu obstajata dve skrajnosti - v prvi je vsa krivda zvaljena na sam Telex, ki da je po besedah udeleženca seje delavskega sveta postal pederski časopis (očitno v Sloveniji ni dovolj zapriseženih »drugačnih«, sicer bi bila revija s predznakom »pederska« razprodana, saj tovrstne literature močno primanjkuje na našem tržišču), ki je poln neverjetno slabih tem in za povprečnega Slovenca dolgočasnih člankov. Druga skrajnost pa je mnenje bivših novinarjev in urednikov, ki skoraj zagotavljajo, da je bila Telex v bistvu čisto »cool« zadeva, samo ljudstvo ni pripravljeno na tako vrsto revije, ki je namenjena zahtevnim bralcem. Po njihovem mnen-ju Ijudstvo, se pravi potencialni kupci revij, niso sposobni slediti tako visokim zahtevam, kot jih je postavljalo urednistvo v zadnjem času - kljub temu, da je v reviji delalo samo pet novinarjev in en sam urednik. In ravno s tem dejstvom tov. Mahkovec v poslovilni izdaji revije skoči sam sebi za vrat. Revija s tako majhnim številom sodelavcev ne more biti revija za zahtevnejše bralce, saj pet ljudi ne more obvladovati toliko različniih področij, kot jih ponuja življenje. Velike in uspešne zahodne revije imajo veliko število sodelavcev, ki vsak zase popolnoma obvlada področje, o katerem piše. Tu se torej podre njihov koncept Telexa kot nesenzacionalne in slovenskemu intelektualnemu potencialu obrnjene revije. In hkrati zadnja ugotovitev podre tudi argumente nasprotne strani, češ Telex je padel v jamo zaradi nagibanja k intelektualnosti. Telex nikoli ni bil intelek-tualisiična revija, pa naj so se njegovi uredniki in novinarji še tako trudili. Revija, ki »gre do konca«, ne more biti čtivo za tako im-enovane intelektualce. Kje je torej vzrok za neuspešnost? Mogoče bi bilo potrebno iskati odgovor v sredinski mlačnosti, ki je bila vodilo revtje. Za bralce, lačne senzacij a la Mladina, je bil Telex resnično nepotrebna obremenitev njihovih možganskih vijug. Za tistih nekaj intelektual-cev pa je bil tudi Telex zelo blizu »trač« revijam, v najboljšem primeru zelo siaba imitacija zagrebškega Starta. Na ta način je časopis izgubil obe skupini bralcev, pod imenom »Delo plus«, ki si ja za sloganVzelo zelo podobno zadevo kot pokojnik v letih svojega delovanja. Novi časopis naj bi vseboval vse tiste zapiske, ki so jih novinarji nosili v svojih beležnicah in jih uredniki niso pustili ob-javiti. Ob tej potezi se sam od sebe porodi občutek, da v Delovi hiši še vedno odločajo tisti ljudje, ki so Telex pripeljali na pare. A naj popotniku čez reko, ki vodi v pekel ali nebesa, iskreno povem, da sem ga imel rad in da je z njim odšel še en spomin na neko obdobje, ko so stvari stale na svojem mestu in je stara mama vsak teden dobila ITD in kasneje Telex, ki mi je bil prvo »intelektualno« čtivo. Najbolj všeč so mi bile izrazito intelektualne zadnje strani, predvsem pa sem se v rani mladosti navduševal nad »Fanti iz zbora«. Srečno,Telex! Peter Žnidaršič RGL na dan volitev- 8. aprila od 6. ure dalje... Končno je tudi »Dežela« doživela pomlad, pa čeprav jo je še včeraj, dva dni pred volitvami skšal zasenčiti nenapovedan obisk Zveznega sekretarja za Ljudsko obrambo, Veljka Kadijeviača. 8. aprila bo RGL na dan prvih, povojnih, večstrankarskih, neposrednih in tajnih volitev deloval vsak dan, od 6. ure zjutraj dalje. Ob tujih in domačih opazovalcih bo tudi RGL spremljal volitve, poročal o poteku, zapletih, opisoval vzdušje, zasledoval udeležbo in abstinenco, pojasnjeval sporne primere, navezoval stike z občinskimi, mestnimi in republiško volilno komisijo in kot vsi tudi sam pričakoval rezultate. Poslušalci RGL bodo 8. aprila najbolje obveščeni VOLILCI. SOLZE NEKEGA SLOVESA KOMUNISTA SO LIKVIDIRALI Neke elitne organizacije ni več. Hkrati ni več niti njenega glasila, ki so ga njeni člani drago plačevali s svojo članarino. Biti avantgarda ni več moderno, predvsem pa ni več garant za uspešno kariero v družbenem in političnem življenju. A še vedno so delavci, zaposleni pri uredništvu časopis »Komunist« avantgarda vsaj v nečem. Med prvimi so, ki so v sedanjih nesrečnih razmerah uvajanja nekaterih nam do sedaj neznanih zakonitosti, ostali na cesti. Brezposelni. In kar je najbolj boleče, večina njih je ostala brez dela po dvaj-setih, petindvajsetih letih službe. Vsi pa vemo, kako je v tej starosti težko dobiti posel, saj tisoče mlajših in verjetno sposobnejših čaka na primerno zaposlitev. Nimajo šans. 200 ljudi brez perspektive. In ne samo teh dvesto. Tisoči njim podobni trepetajo za svojo službo, ki so ji še pred letom dni vneto preklinjali,nekaj iz navade, nekaj iz jeze nad slabo plačo. A ob likvidaciji nekega podjetja ostane samo jeza in nekaj solz, potočenih ob misli na prihodnost in mogoče tudi ob spominu na socialistično preteklost. Sestanek sedaj že bivšega kolektiva par-tijskega glasila »Komunist« prejšnji petek je bil splet čustev, nasilnosti in medsebojnega obtoževanja, ki pa ni moglo odvrniti prepros-tega dejstva, da kolektiva ni več in da se bodo naslednji sestanki dogajali v klubih upokojen-cev ali v Tivoliju ob nedeljskih popoldnevih, foto: Joco Žnidaršič ko bodo bivši delavci vodili vnučke na sprehod ali pse na večemo scanje. Pri temu dejstvu ne pomagajo svete resnice o opozarjanju z njihove strani na nepravilnosti pri poslovanju, niti res-nice o slabih vodilnih kadrih. Dejstvo je samo eno in to je, da službe in plače, pa naj je ta še tako slaba, ni več. Lahko, da je za položaj kriv sam direktor, ki se jc vozil s službenim av-tomobilom v neslužbenem času. To sploh ni pomembno, saj se bo v bodoče vozil s službenim avtom v kaki drugi firmi, pa ta ne bo propadla. Ne, srž je dmgje. Bistvo je v dolgih preteklih letih, ko je likvidirano glasilo živelo svoje zajedalsko življenje na račun vseh Slovencev. Naj tudi mi potočimo solze nad izbrisom nečesa, kar nikoli nismo ljubili, a so nam vsilili? Mogoče kako solzo nad usodo navadnih delavcev, ki kot ponavadi, niso niti vedeli, kaj se okrog njih dogaja. Nikakor pa ne za vsemi uredniki in novinarji, ki to niso niti bili, saj je dolžnost vsakega novinarja iskanje resnice, ki pa jo v bivšem glasilu komunistov skoraj ni bilo zaslediti. Nekdo, ki živi od potrpežljivosti Ijudstva, si boljše usode niti ne zasluži. Vsako blago naj se prodaja pp ceni, ki si jo ustvari s svojo kvaliteto - to je moto dobrega gospodarjenja. Če je cena neke novinarske hiše likvidacija, pa naj bo! Ničesar ne ostane za vse večne čase skrito očem javnosti. Nelikvidnost, ki so jo pri »Komunistu« dolga leta skrivali za zaveso članarine in njegova »zastonjskost«, se jim je maščevala na najslabši možni način. Predmet maščevanja je dvesto brezposelnih delavcev, ki jimje moral uradni Iikvidatorzodločnimi zah-tevami zagotoviti zadnji mesečni dohodek. Njihov »padre padrone«, bivša Zveza komunis-tov Slovenije, se je odpovedala svojemu glasilu in za skoraj sramotnega sina, ki je v preteklosti sijal v vsej svoji slavi, nima pripravljene nobene pomoči. Tako resno so vzeli obljube o tržnem gospodarstvu, da se niti ne zmenijo za časopis, še manj pa jih zanima usoda dvesto delavcev. Ne zanima jih usoda istih ljudi, ki so jih oni sami spravili v brezupen položaj s svojo brezupno politiko. Vest očitno ni najmočnejši adut, ki ga bodo uporabili v predvolilnem boju. Peter ŽnidarŠič NA VOLITVAH STRANKE ZMAGUJEJO ALI IZGUBLJAJO, LJUDJE NIKOLI, LJUDJE IZGUBLJAJO PO VOLITVAH...? 100,2 MHz FM STEREO R D E Č E Apojavili so se problemi z mrtvimi - stenskimi fres-kami, ki revolucijo upodabljajo na način, ki je bil ljub Stalinu, starejši obiskovalci predvojnega Berlina in Muzeja nemške umet-nosti pa ob njih dobivajo neprijetne asociacije. Mišičasti in do pasu goli korenjaki, z orožjem, kladivi, sipi, krampi, lopatami! Da so ustvarjalci naše gore listi, je razvidno le iz titovke na glavi, izpod katere za spremembo ne gledajo pšenični temveč kostanjevi kodri. Seveda krivci slavilne umetnosti niso umetniki, ampak čas in ljudje, ki so si ga prilastili. Iz današnje perspektive imajo tedanje stvarilve le umetniško vrednost, medtem ko je.estetska skupaj s komunizmom doživela labodji spev. In v tem grmu tiči zajec. Na Slovenskem smo imeli v tem obdobju poleg dvornih pes-nikov tudi dvorne kiparje in slikarje, njihova izključna naloga pa je bila poveličevanje NOB-a oz. revolucije, kakorkoli že imenujemo ta lemni madež v knjigi slovenske zgodovine ter obenem ne uporabimo imena državljanska vojna. V letih 1946-1958 se je proslavil s svojimi umetniško vrhunskimi, toda estetsko danes vprašljivimi dosežki, akademski slikar Slav-ko Pengov. Znane so njegove freske v palači CK ZKJ v Beogradu (Poziv na upor, Borba, Pohod graditeljev socializma), v Novi Gorici, v Domu kulture v Trbovljah, v poslopju Rudarske fakultete v Ljubljani... V nek-danji rezidenčni vili na Bledu, kjer sedaj petičnim gostom od-dajajo sobe visoke kategorije,.so se Pengovovim freskam in mozaiku s tematiko NOB-a prvi odpovedali. Upodobitev nekoliko krvoločnih junakov sicer niso prebelili (morda se ob asistenci vojske, Ivana Mačka in Dragiše Marojeviča slavilno ob-dobje spet povme), so pa jih zak-rili z zaveso. Kdo ve, morda bi jim odganjale može z debelimi denamicami, njihove žene pa še obenem na sjnrt prestrašile. Je že tako: žive freske odgrinjamo, CORPUS DELICTI ZA SLOVENSKI STALINIZEM REALSOCIALIZEM IZ SKUPŠČINE Zive freske povojne zgodovine postajajo vse bolj jasne. Zavese, s katerimi so jih njihovi krvoločni ustvarjalci zakrivali pred nepoklicanimi očmi inprah, ki se je načrtno vsedal nanje, odpada. Ogorčenje javnosti je spodbilo nekdanje kripijoče, da sedaj kot jagnjeta oblikujejo skupine za razkrivanje zgodovine. mrtve - stenske, ki prvim niso v ničemer podobne, pa želimo čimprej skriti očem. In da ne bo kdo temu rekel vandalizem -preprosto: naveličali smo se slaviti nasilje in delovne zmage. Spomnite se samo posnetkov grmad, na katerih so goreli nacis-tični simboli, in padajočega orla z Reichstaga. Najlažje bi bilo seveda poklicati pleskarja, ga oskrbeti s pivom in barvo in v enem dnevu bi izginile vse te veličastne mišice. Misliiri.da je bolje, če ustanovimo Hišo strahov oz. Muzej zablod, kakor komu ljubše. Vanj bi poleg os-talega, na pobudo novih poslan-cev, prenesli Pengovovo zadnje in veliko delo, freske z upodobit-vami iz zgodovine slovenskega Ijudstva, ki se nahajajo v palači Slovenske skupščine. Zgrozili se boste! Najprej vas bo na koncu stopnic pričakal velikanski Tito, ki bi ob potresu pod sabo pokopal tudi King Konga. V avli pred veliko skupščinsko dvorano pa boste doživeli veliko uro zgodovino, ki bi ji lahko nasedel le kakšen admiral Brovet. Ker je prostor pravokoten, je tako lahko Pen-gov uporabil štiri stene. Raz-delitev pa je nekoliko čudna, saj je za čas Cankarja, ko se prvič pojavi rdeča zastava, revolucijo in prvih deset povojnih let porabil kar polovico vsega pros-tora. Blagor tistim, ki v šolah pri urah zgodovine ne bodo imeli več podobne razporeditve učnega časa. Bodo tudi tu začasno names-tili zavese ter z njimi pokrili ogromne, verjetno pozlačene grbe, kjer dominirata bujno klasje in peterokraka zvezda. Kam se bo preselil Tito (če se sploh bo), ki je bil glavni kreator obdobja zablod. Vse bo odvisno le od poguma novih poslancev, stari ga že niso imeli dovolj, da. dokoočno prekinejo z obdob-jem, ki je prineslo več slabega kot dobrega, med drugim pa tudi umetnost v stilu tiste: Postal je tak fant, da bi gore premikal... Gregor Preac S E POMNITE TOVARIŠ K U Č A N ? ? ? DELO 13. 10. 1988 ] Trdimo, da ni takega vprašanja, titdi v teh teikih časih ne, o katerih se jugoslovanski komitnisti ne bi mogli zediniti; 13 kongres ZKJ in konferenca ZKJ sta to dokazala in naša vloga pri tej nastali enotnosti ni bila taka, da bi seje sramovali. DELO9. 12. 1970 Iz uvodnega referata člana sekretariata Milana Kučana o spremembah političnega sistema vfederaciji Podpora, ki jo je med Ijndmi dobila in-iciativa tovahša Tita in dejanska zavzetost za bodočo usodo narodov in narodnosti Jugos-lavije ter njihove skupne države zahteva, da dobijo v našeni deht prioriteto naloge pri opredeljevanju nove vloge federacije in od-nosov v njej, ne da bi pri tem mogli odlagati dela pri izpopolnjevanju temelja našega samoupvavnega političnega sistema, karedino lahko zagotovi tudi učinkovito vzpostavljanje in delovanje sistema na ravnifederacije. DELO26.4. 1977 Pred dnevom OF Tisto, karje pred 40-leti slutilo in kot vizijo političncga boja zarisalo sporočilo z ustanov-nega sestanka SKPJe danespostalo življenjska praksa milijonov in privlačen izziv v navzkrižju sodolmega sveta ujetnih množic. DELO28. 11. 1979 V skupščim vse več soglasja, vse manj preglasovanja Mislim, da smo se v petih letih delovanja delegatskih skupščin in uresničevanja ustave pnbližali praktičnim uveljavitvam načela, da so samoupvavno in politično organizirani delovni Ijndje nosilci vseh družbenih odločitev in na tej podlagi tudi odgovornosti zanje. DELO5. 10. 1971 Demokracija v zvezi komunistov je še vedno deniokracija v okviru demokratičnega centralizina. Sklicevanje na demokratičen centralizem, ki poudarja potrebo po demok-''dtizacijj odnosov vZK in zavestnem pristajan- ju na skupaj sprejete sklepeje napvedna. Ona je po moje lahko resnična podlaga naši enot-nosti v oblikovanju in izvajanju sklepov. MLADINA 1968 Osnovna odlika našejngos/ovanske poti v socializem, ki je zdaj ponovno tarča napadov najboljdogmatskih in konservativnih sil v med-narodnem delavskem gibanju, samo-upravljanje, demokracijo in svobodo delovnega človeka, je potrebno vsakodnevno preverjati in potrjevati v naši notranjepolitični praksi. Pripravljenost mladine in delovnili Ijudi, da se vselej in povsod uprejo agresorjuje nemogoče razvijati samo na osnovi obrambe nacionalne neodvisnosti in svobode, ampak tudi in predvsem na osnovi obrambe in zagotavljanja naše socialistične in politične samostojnosti. Naša generacija prihaja na mesto genevacij, ki so svoje življenje posvetili revolnciji. Na naše mesto bodo potrkale generacije, ki bodo s seboj nosile nove pogledc in nove ideje. Ne zastarajo samo načela, omagajo titdi Ijudje. . KOMUNIST 19. 1. 1976 Kučanje opozoiil, da je potrebno nenehno skrbeti za kadrovske zamenjave tam, kjer delegati niso aktivni. Da s takšno akcijo v družbi onemogočamo paralelizem, pluralizem, neaktivnost množic. KOMUNIST 11. 8. 1972 Še naprej bomo ostajali na pol poti, če ne bomo s krepitvijo samoupravne socialistične demokracije, ter njenih gospodarskih temeljev v dnižbi zavestno ustvarjali takšnih razmer, ki bodo nam, komunistom, objektivno omogočale, da bo uresničevanje naše vodilne vloge v dntžbi odvisno predvsem od naše sposobnosti, kako to vlogo utemeljevati, ter v vsakem piimeru potrjevati ter dokazovati. S tem bomo komuniste tudi resnično motivirali za idejno politično usposabljanje, za osebni študij, za idejnopolitični boj in spopad, skratka, za tvor-no partijsko in ideološko delo. Dotlej pa bomo hočeš nočeš tudi z administrativnimi itkrepi usmerjali socialistični razvoj družbe. Idcološko naj bi bilo potrebno samo za idej-ni boj s konsevvativnimi silami zunaj Zveze Komunistov. KOMUNIST2L3. 1969 Nobene bitke ni mogoče dobiti s kongresom. Dobitijoje močna tisoč majhnihfrontah, kijih pred komiiniste v konkretnih življenjskih in delovnih situacijah vsak dan postavlja življenje. Slovenci bomo k uresničitvi sklepov 9. kongresa ZKJ in s tem k uresničitvi politike ZKJ prispevali največ, če bomo dosledno in načelno delali doma, ter izpolnjevali dogovore, ki jih bomo sklepali in v Zvezi sprejemali. KOMUNIST26. 12. 1977 Obdobje pred nami je tndi preizkns naše enotnosti in odločenosti v trajati pri samoupravni usmeritvi socialističnega raz-voja. Priprave na volitve so sicer prešle ze v sklepni del, vendar so nekatera vprašanja v zvezi z njim še vedno nerozjasnjena, oziroma še iščemo načine, kako bi kaj izboljšali tako po vsebinski plati, kot tudi telmični, izvedbeni. S kadrovsko politikoje potrebno zagotoviti ustrezno zastopanost in prisotnost vseh nosil-cev samoupravnih interesov. Praktično to pomeni zahtevo po večjem številu žensk - delavk in mlajšili Ijiidi iz neposredne proizvodnje v delegacijah in organih skupščine, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skitpnostih na vseh ravneh naše druibene or-ganiziranosti. . D.H. NEZNOSNA LAHKOST KANDIDIRANJA Ce biga ne bilo, bi siga morali izmisliti. Ivana Krambergerja, namreč. Izmisliti zaradi množice vseh tistih upokojencev, revežev, povprečnežev in bolnikov, ki neomajno verujejo v Krambergerjevo karizmo. Menim, da ne spadam v nobeno od naštetih socialnih skupin, vendar bom kljub temu glasovalza dolgolasega »dobrega človeka iz Negove«. Zakaj? Cirkus me ze od nekdaj privlači, najbolj pa so mi všeč prav klovni. In dobri Ivan je zabavljač, nekakšna balkanizirana varianta »coulouchevstva«. Eden redkihje, kije uspelzdruziti podobo nevednega dimnikarja, kije uspel v surovem kapitalizmu, in socialističnega dobrotnika. Po mojem mnenju niti nima resnih tek-mecev?!?! Za Kučana bodo glasovali le tisti, ki se hočejo na ta način zah-valiti stranki, ki namje petinštirideset let kopala grob, zdravnikom Ijudje tako ali tako ne zaupajo preveč, Pučnikova oteževalna okoliščina pa je, da spominja na intelektualca, ki vse ve, a ničesar ne zna. Sicerpa sem dovolj resen človek in se zavedam, da slovenske volitve niso tako resna stvar, da bi moral glasovati za nmjrm-4 nejšega kandidata. Občudujemfiudi, ki blebečejo neumnosti š &&$# ptmtmmmostjo, pohvaliti s tovrstno poklicna preteMmtfo. To pa utegne bitiže velika prednost. KrfflH&ergermia pdleg vsega še talent za potitik<$jjga$~sm jp&wMk $udem natanko tisto, kar od nje&apri^kqjfcjo ift zelijo. Še pred nekaj letije nas^eftbškijt^kpteki vzneseno vzklikal bratstvu inmetnosti, 4$m$pa hoče uvesti vizume za Srbe, JU hč%ej& v Stovmijo. Zanjje bila armada, ki gaje naučfi& bta& mpisati, še nedolgo tega svetinj6y4fme$pajo h&L&ukiniti. Zares, pravi politični kmmle&ri, d&Šleden v svoji nedoslednosti. Najboj[pa1jlji^pri njem wšeč, da ne ve, kaj hoce, niti ~~ ~lfcaka to doseči. Je pa tudi dovolj l^ister, da bi bil lahko dober trgovec. fpomovino namrečIjubi tako močno, Wfi 3° Je pripravljen prodati vsakomur, ki bi bil pripravljen zanjo plačati več, kotje vredna. Je pa tudi zelo zvit, saj je komunistom (»prenoviteljem«) ukradelgeslo »Ev-ropa zdaj« s tem, da je izpustil prvo črko druge besede. Seveda pa kot vsak pošten Slovenec sovraži komuniste (prenovitelje, da ne bo pomote!) še malo bolj, kot oni sovrazijo njega. Konec koncev je Kramberger tudi zelo odkrit - pod klobukom ne skriva ničesar. Dragi Slovenci! Ce Kramberger na zmaga, bo to zmedeno naivnostjo m hitrastj&> ds se mndgim zdi, za Slovence katastrofa, če zmaga, prav tako. Če kot da govorijo resjiico. Krapiberg^r fe eden takih. glasujete za Krambergerja, ne boste torej nič na Ena njegovih največjih spoš&immti pa je, da uspe slabšem (seveda tudi ne na boljšem), kot če date svoj mnoge prepričoM) da SL r$%MM na vse in na nič glasPučniku,KučanualiDemšarju.Vtemjetudivsa drugega. (Neffiečni mm&n&Čni zaljubljenci vase so (tragi)komičnost prvih povojnih slovenskih demok- bili v dežeU $v$tobolrw jokavosti in poskočnega av- ratičnih volitev. senikovst$av$dri&^k}$ni. Šeposebejtisti, kiso igrali In še nekaj o opici. Motijo se tisti, ki mislijo, daje vlogp dv&mega n&rcaj&kralja hkrati. Prepričan pa Krambergerjev alter ego. Opicaje namrečposrečena seMj, dase b&mtt&go Šlovencev pred volitvami spom- prispodoba naših volitev. Smešnaje in praska se tudi nilo tudi stare vflglh da dimnikarji prinašajo srečo. tam, kjerje ne srbi. In toje tudi vse. Za pametnega RazmKramberg&ja se nihce od kandidatov ne more dovolj. SimonBizjak V SPOSTOVANI STAJERCI IN OSTALI SLOVENCI! Prišel sem v Maribor, da vam povem resnico. ¦ ŠtiridesettisočslovenskihpartizanovsejeborilonaozemljuSlovenlje. Leta 1941 je padlp 17 pilotov Slovencev, ko so braniH Beograd. Zakaj tega danes Srbi ne povedo? Ker jih je sram. 0 tem obstajajo dokumenti. ¦ Srbski of icirji so leta 1941 brez odpora zapustiliceJoborbeno flnijoodSaŠakadoHotedfštee.tako imenovano Rupnikovo linijo. Najvišji čin je ostal narednik - vodnik Slovenec Popis Janez, k! še živi. - Obstaja dokument, da Slovenci, ki so bili izseljenl v Srbljo, niso imeli slovenske Sote, nlso smell govoriti slovensko, ne peti slovensko. Zakaj danes o tem molčijo? - Koliko vojnih sirot je Slovenija vzela in posvojila leta 1945, sedaj naši bratje ne povedo. Molčijo. - Julija 1944 sta prišla v Slovenijo dva korpusa četnikov: čmogorski dinarskl korpus in Srbski korpus četnikov, ki so pobijali Ijudi po naši Primorski. Bilo jih je 32 tisoč. Zakaj molčijo o resnici. , Na Sremski fronti se je bojevalo 7.500 Slovencev, ki so prišll Iz Rusije kot prostovoljci y svojo domovino. - Pet prekomorskih brigad se je borilo decembra 1943 v BosrI Jn preko Daimacljeprotf Tret«. Ena od teh brigad je šla na otok Vis varovat maršala Tita. Srbi tega nič ne omenjajo. | - Naša vodilna struktura naj takoj odpokliče slovenskemiličnlkesKosovaintudlslovenske vojake, ki služijo rok na Kosovu. Kdor je juho skuhal, naj jo še poje. Ne maram, da bi tekla slovenska kri na Kosovem. - Pred 44 leti je 3. armija pomagala v borbah na Velikl Poljani in gortia pred seboj ustaše in četnike, - Slovenske enote 14. divizije in 4. operativne coneso se borlte nažlvljenje In smrtna Velikl Poijani vse tja do Gospe Svete in Celovca vse do osvoboditve. Borili so se slovenski partizani, ne Srbi. V Mladini sem braJ.da jedaf nek5rti4O0kg zlalazageneralavon Lera Angležem. To ne drži. V resnici sta nemškega generala von Lera prijela v sklopu 14. divizije MatevžHacekotkomtsaringenerallvan Dolničar, ki še živi. Matevž Hace in Ivan Dolničar sta podpisala kapitulacijo v Topolšici, kjer je tudi obeležje. Dokumenti o tem obstajajo. - Ne vem, zakaj ima Veljko Vlahovič v Slovenijl 7 afi 8 obeležij. Kaj je naredil za Slovenijo, kdo je prediagal vsa ta poimenovanja? Prvi slovenski narodni heroj in španski borecStaneSemfč-uakJ nima nikjer nobenega ODetežja. Ceprav teče že četrto leto od njegove smrti, se ne spomni ne Partija ne Zveza borcev NOV, ne Sociallstldna zveza Ljubljana-Šiška, kjer je živel do svoje smrti. Pa tudi po drugih naših slovenskih herojih nimamo poimenovanih ulic ali trgov. Ali ima svojo ulico general Štante v Mariboru? - Srbska vojska je gonila preko Slovenije 40 tisoč sv^ih Izdajaieev četnftov, Nedlfievcev, Ljotfdevcev, kateri so spotoma morili slovenski narod, približno 15 tisoč so jih pobili v zadnji ofenzivi na Prirr^t^em. - Trst so prve zasedle slovenske enote, vse tjado Furfafiije. Kar danes govorijo, |e člsta provokacija. T« je povedal tudi narodni heroj Polak-Stenka v Delu dne 1. aprila 89 in to je čista resnica. ¦¦¦¦¦¦>. • Naj se ukine Sklad solidarnosti. To je sama potuha lenuhom, ali pa na| ima vsaka republika svoj sMad za nerazvite. - Dimitrij Tasič, generalni direktor SDK v Beogradu, na|pogtedaliiloŠevk5evoSrbi|o,kol}koniiiyard^iniela izgub do sedaj. 0 tem piše ponedeljkov Dnevnik. Na žalost se tu slovenski SDK nima pravice vmešavatl, sa| bl nas radi Srbi oropali in imeli nad nami nadvlado. - Zakaj so dajali Šoleviču potuho vsi po vrsti? To|e drugl Hltter. Če bl jaz kot Slovenec detal to, kar je šolevič počel, ne bi več tlačil slovenske zemlje. Sem za konfederacijo v sklopu Jugoslavije. - Lepo je bratstvo in edinstvo, če ni izkoriščanja. Za tako bratstvo, kot je sedaj, pa hvala tepa. Vsaka krava se enkrat upre izkoriščevalcu. - Tudi generala Maistra je izigrala Srbska čaršija. Podijo nas iz naše slovenske zemlje, naj gretno v Gradec ali Philadelfi|o, U\ lahko gremo kamofkoli, ker smo navajeni delati, toda lenuhov nikjer ne marajo. Če bi morali iti, se bomo borili dozadnjekapljekrviza vsakmeterstovenskezemlje. - Zato vas prosim, Mariborčani, da vaš Maribor prelmenujete v Mafetrov MarSoor. Rudlof Maister, rojen 29.3.1874, je umrl dne 26.7.1934. leta v mojen; rojstnem kraju Uncu pri Rakeku. Na pogrebu mo se <«f njega poslovltt SoktdJ- naraščajnad in učencl ter ostali vaščani, od koder so ga prepeljaii k vam v Maribor, kjer počiva. Spominjam se njegovih bes*d - takrat sem Wl 10-fetnl fantiček ¦ ko |e rekel: Oj, Doberdob je slovenskih f antov grob. Boris Kidrič je nekoč dejal: Slovenski človek s svojim delom spremeni svojo domovino v cvetoči vrt. Lenin je rekel: Proietarcu se nima kaj zgotfštf, samo verige lahko dobf na roke. Mi smo sedaj v situaciji, ko nimamo kaj izgubiti. Slovenija ne bo nikoli severna Srbija, čeprav Josipa Vldmarja daneszmerjajoznaclonallstom in šovinistom! - Ko sem pred 44 leti prikorakal v osvobojeno L{uW]anos slovensko vojsko, nisem nikoli mislil.da sebom moral čez 44 let ponovno boriti za obstoj Slovenije in slovenskega jezika. V imenu soborcev - sprave z domačimi izdajaicf ne bo, ker so morili svoj narod po sk>venski zemlji. Cankarjev dom je naš mejnik med preteklostjo in našo prihodnostjo. ' Franc Kržišnik-Ris kgovora tovariša Franca Kržišnika-Risa vMaribWŠ Vprejšnji številki smo faktografsko prikazali nastanek, razvoj in zaton slovenske partizanske vojske, danes pa si bomo nekoliko pohliže ogledali simbole na pokrivalih ter položajne oznake in čine. Marsikomu se verjetno zdi, da gre za obrobno, nepomembno zadevo, vendarpa so bili tudi ti simboli (do vsejugoslovanskega poenotenja) izraz in dokaz specifičnosti slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in so poudarjali za večino slovenskih partizanov najpomembnejši cilj boja proti okupatorju - nacionalno osvoboditev. Prvo leto vojne clovenski partizani niso nosili na pokrivalih nobenega razpoznavnega znaka, čeprav je bila prva odredba o tem sprejeta že na vojaško-političnem posvetovanju v Stolicah 29. septembra leta 1941. Vrhovni štab je odločil, da morajo partizani na vsem ozemlju Jugoslavije nositi na kapah antifašistično rdečo zvezdo, slovenski partizani pa morajo imeti pod zvezdo še slovensko trobojnico. Kmalu zatem je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih četi izdalo svojo odredbo, ki je predpisala za znak slovenskih partizanov slovensko trobojnico z rdečo par-tizansko zvezdo v sredini. Konec leta 1942 je prišel na obisk v Slovenijo, kot smo v prejšnji številki že omenili, Arsa Jovanovic, načelnik Vrhovnega štaba NOV in POJ za Slovenijo. Njegov namen je bila reorganizacija slovenske vojske, ki jo je kljub nasprotovanju vseh zavez-nikov v Osvobodilni fronti tudi izpeljal. Med drugim je po ustanovitvi Prve proletarske brigade (pravzaprav je šlo za preimenovanje Udarne brigade Matije Gubca, kar je biJa prav tako Jovanovičeva »zasluga«) uvedel v slovensko vojsko nov razpoznavni znak - srp in kladivo. To je seveda sprožilo upravičeno hudo nezadovoljstvo in negodovanje pri tistih, ki so partizansko vojsko imeli predvsem za narodnoos-vobodilno zoper okupatorja in so torej verjeli, da se bodo vprašanja družbene ureditve urejala po vojni, kakor je bilo proklamirano tudi v 7. točki Osvobodilne fronte: »Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno Ijudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dos-leden ljudsko demokratičen način.« Tako se je narodnoosvobodilna vojska transformirala v par-tizansko vojsko, kar je Kardelj označil kot formal-no napako, ne zavedajoč se, da se za srpom in kladivom namesto slovenske trobojnice, skriva v bistvu težnja po ukinjanju slovenske vojske in njenih specifičnosti, ki so na platformi Os- vobodilne fronte uspeli združiti večino Slovencev. Slovenski partizanski komandni sestav vse do poznega poletja leta 1942 ni imel nobenih položajnih oznak in činov. Tedaj so na Notranjskem in Dolenjskem partizanski poveljniki začeli nositi nad laktjo leve roke položajne oznake, ki jih je Vrhovni štab uvedel že marca leta 1942. Položajne oznake so bile par-tizanska posebnost, saj so za razliko od činov, ki so stopnja v vojaški hierarhiji, določali samo položaje in dolžnosti (pa tudi iz tega izhajajoče pravice) starešin v enotah. Zanimivo je, da so imeli politični komisarji različnih enot enake oznake kot komandanti, s to razliko, da so imele zvezde v sredini srp in kladivo. Zaradi teh oznak je prišlo v Izvršnem odboru Osvobodilne fronte do spora predvsem s krščanskimi socialisti, ki so komunis-tom očitali, da nameravajo partizane spremeniti v partijsko vojsko, kar se je, kot že rečeno, tudi v dobršni meri zgodilo. Po posredovanju Edvarda Kardelja pa je Vrhovni štab kljub vsemu avgusta leta 1942 odobril, da imajo politični komisarji v Sloveniji namesto srpa in kladiva v zvezdi znak OF.Toda še preden so te oznake uvedli v vse slovenske partizanske enote, je Vrhovni štab poleti 1942 izdal novo spremenjeno in dopolnjeno odredbo o oznakah za starešinski sestav. Te oz-nake je Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske uvedlo decembra leta 1942, partizani pa so jih začeli nositi v začetku leta 1943, prav tako nad laktjo leve roke. Politični komisarji in njihovi namestniki so v Sloveniji pri teh oznakah obdržali v zvezdah znak OF. S prvim majem 1943 je začela veljati odredba Vrhovnega štaba o podoficirskih in oficirskih činih v narodnoosvobodilni vojski. Podoficirski čini so bili desetar, podnarednik, narednik, oficirski čini pazastavnik, podporočnik, poročnik, kapetan, major, podpolkovnik, polkovnik, generalmajor, generallajtnant in generalpolkov-nik. Glavni štab NOV in POS je to odredbo z nekaterimi svojimi dopolnili posredoval par- tizanskim enotam šele oktobra leta 1943. Do uvedbe teh oznak za čine pa ni prišlo, ker je Vrhovni štab že maja 1943 delno spremenil prvomajsko odredbo, kar so v Sloveniji z zamudo upoštevali šele kasneje. Uvedene so bile nove oznake in večina nazivov za podoficirske čine (npr.vodnik...), nekoliko pa so bili spremenjeni tudi nazivi oficirskih činov. Vojaški starešine so te čine začeli postopoma dobivati v letu 1944 na predlog njihovih komand in to poimensko od vrhovnega komandanta. Zaradi spremembe ustroja partizanske vojske, ki je vedno bolj dobivala značilnosti redne armade, so v odredbi Vrhovnega štaba iz maja 1943 predpisane tudi razpoznavne oznake za pripadnike drugih rodov in služb (artilerija, intendanti, starešine motoriziranih enot, zdravniki, bolničarji in drugo sanitarno osebje). Politični komisarji in njihovi pomočniki pa so z odredbama Vrhovnega štaba aprila leta 1944 dobili stopnjo oficirja, določeno glede na položaj, ki so ga imeli v enoti. Tudi uvedba činov v partizanski vojski ni imela zgolj pozitivnih učinkov, kot hočejo tisti, ki poudarjajo pomen močne, disciplinirane in predvsem hierarhizirane armade, dokazati. Mnogi nekdanji borci so namreč prepričani, da je prav po tej odredbi prišlo do izrazitejše delitve na tiste, ki odločajo (predvsem pa imajo zaradi tega privilegije) in »navadne« partizane. Ni pa bil raz-korak med borci in komandnim kadrom edina negativna posledica uvedbe činov. S tem se je začel tudi neizprosen boj za čim višje mesto v vojaški hierarhiji in nekateri menijo, da je bil tudi to eden od razlogov (poleg partijske ne-oporečnosti seveda) za mnoge sumljive smrti legendarnih partizanskih poveljnikov, kot so Franc Rozman-Stane, Janko Premrl-Vojko,... 0 tem pa morda kdaj drugič. . Simon Bizjak Komandir čete SLOVENSKA VOJSKA i SRPIN KLADIVO NAMESTO SLOVENSKE TROBOJNICE Na KAVI pri gospe MARUŠI Vprejšnji številki Tribuneje Vilko Mavsar ml. vpismu z naslovom Komunistična zverinstva navedel dvapodatka: da sopartizani ob napadu na Dob pometali Mavsarjeve žive v ogenj in daje narodni heroj Leopold Krese-Coban izvršil likvidacijo 150 ranjencev, ki so ostali po koncu vojne v Ijubljanski bolnišnici. Pismo ni ostalo brez odmeva. Oglasila se je namreč Ljudmila Krese-Maruša, vdova Cobana in partizanka, kije sodelovala pri napadu na Dob. Prijetno, belolaso gospo, ki na videz ne izdaja svojih 68 let, smo obiskali na njenem domu na Grbi. Z našim obiskom se je ritem, ki ga gospa Maruša živi vsak dan, malce spremenil, čeprav je vajena obiskov, kot je sama dejala. Začeli smo in media res. Gospa Maruša (verjetno ji oklicanje za gospo ne bo najbolj všeč, toda kaj moremo, ko deluje tako gosposko) je na začetku pogovora dejala, da se je avtor pisma malce zmotil. Njenemu možu ni ime Leopold, temveč Franc. Bolj očitno Pa se je avtor pisma zmotil pri navedbi imena njenega moža ob poboju 150 ranjencev. Gospa Maruša je dejala, da je bil Čoban - partizansko ime njenega moža - poleti 1944 ranjen v nogo, ki so rou jo morali odrezati. Najprej je bil v bolnišnici "a Rogu, nato pa so ga premestili v Italijo. Tja je Prispel septembra 1944, vendar je zelo sitnaril; zelel se je namreč vrniti v Jugoslavijo. Tako je februarja 1945 prispel v Bepgrad, od koder je prek Madžarsktprišel v Prekmurje. V Murski Soboti je bil do druge polovice junija 1945. Ves ta čas je ¦mel težave z nogo, ki mu je močno otekala. Zato je septembra 1945, potem ko so ga ona in Matija Maček prepričali, odšel na drugo operacijo. Sledilo je polletno okrevanje. Takšna je pripoved gospe Maruše o njenem pokojnem možu, ki fizično in zdravstveno ni mogel sodelovati pri pobojih, za katere ga je v pismu obtožil Vilko Mavsar. Gospa Maruša je Dolenjka. V Mirni Peči so Italijani naredili iz njihove hiše postojanko, očeta zaprli, mati se je skrila, vseh sedem otrok pa je odšlo v partizane. Maruša je oblekla par-tizansko uniformo maja 1942. Še prej, leta 1939, je postala članica SKOJ-a, partijka pa januarja 1942. Ob napadu na grad na Dobu je bila Maruša politkomisarka čete, zato je trditev Mavsarja v pismu, da so partizani spomladi 1943 zažigali Ijudi - sama pravi tako -izmišljena. Grad je bil namreč na strateški točki, zato so se odločili za napad. V postojanki je bilo 19 fašistov z grofovo in Mavsarjevo družino, ki je bila velika, bogata kmečka družina. Zakaj so se skrili v grad, ne ve. Napadali so 23 ur, zažgalo se je Ieseno slop-nišče in kmalu je bil grad v plamenih. Pozivali so jih, naj se prcdajo, toda tega niso hoteli storiti. Pobegnil je le eden, verjetno po italijansko okrepitev, vendar te ni bilo. Ker se niso hoteli predati, so torej umrli v plamenih, ni pa bilo nikakršnega metanja v ogenj. Tako opisuje politkomisarka čete »komunistični zločin«. Sicer pa je vojaška kariera gospe Maruške zelo zanimiva: kot politkomisarka Gubčeve brigade, stara 21 let, je nosila kapetanski čin. Pred koncem vojne pa je dobila še majorskega. Gledano z današnjimi očmi, je predstava o 21 letnem dekliču, politkomisarju brigade, težko pojmljiva. Ker je pogovor z gospo Marušo zelo zanimiv, ostanemo na kavici še nekaj časa. Nikakor se ni bilo moč izogniti predvolilni temi: gospo Marušoje namreč strahrevanšizma ljudi (demosevcev). O spravi pa pravi, da jo izvaja že od leta 1945. Pravi pa, da se je treba o napakah in morebitnih zločinih po vojni resno in odkrito pogovoriti. Ko omenimo Matijo Mačka, ki o temne želi govoriti, gospa Maruša odgovori: bila sem pri njem; pravi, da tega ni nikoli bilo, zato se o tem ne bo pogovarjal. Zdi se ji, da je Maček naredil tudi veliko dobrega, o njem pa se v zadnjem času pišejo samo slabe reči. Pripoveduje o gradnji doma za invalide v Strunjanu, pri kateri je Maček veliko pomagal. Po značaju je kolerik, hitro se razburi in še hitreje pomiri, dodaja Maruša, Partizanski moto mlade politkomisarke je bil, da je ljudi zelo enostavno pobiti, oživeti pa jih ni moČ nikoli. S temi besedami smo se tudi poslovili od prijelne gospe in njenih spominov. Sama pravi, da se jth ne sramuje. Branko Čakarmiš «q BEG IZ TITOVEGA HLEVA Moj adut je Franjo Tudman. Ni lep, ni razumen, a je koristen, ker bo šel do konca! Kaj se clogaja v deželi, ki jo je Tito imel za svoj hlev, se sprašujejo svetovni analifiki političnih razmer? Odgovor je preprost: hlev je Tito že dolgo pred svojo smrtjo prodal Avgiju! In kdo je Avgij? V deželi Avgijev je to skorajda nerešljivo vprašanje, dejstvo pa je, da je politična klika Srbije po dinastičnih bojih prevzela vladarsko žezlo in s tem v veliki nieri upravljanje hleva. Ne smemo pozabiti, da je njegova direkcija ravno v Beogradu. Administracija je skorajda v popolnosti srbska, pa tudi varovanje oz. straženje prebivalcev hleva je zaupano ar-madi, ki ji poveljuje skorajda izključno srbski kader, oz. kader, ki je v navalu srbskih jurišnikov izgubil ali vsaj zatajil svojo nacionalno pripadnost. Kako si naj drugače razlagamo nastope nekoč slovenskih generalov ter odkrito paktiranje predsednika zvezne vlade z vojsko,*ki je po nedavnih pogovorih s Slobom prestopila na reak-cionarno stran. Sovražniki mojega prijatelja niso moji prijatelji in obratno! Tako je naveza postala očitna, njeni nameni pa slej-koprej jasni: ohraniti hlev z vsemi pripadajočimi objekti v celoti pod enotno upravo. Za armadni in srbski vrh je drugačna organizacijska rešitev povsem nesprejemljiva, saj bi tako oba zgubila del moči, pa tudi skupna mošnja bi postala oh-lapnejša. Naši generali merijo moč armade po njeni velikosti, ideja o veliki Srbiji pa tudi ni neprivlačna, seveda ne samo za Božur oz. za Vuka Draškoviča, Vojislava Šešlja in os-tale zastavonoše četniškega duha. Da se Srbi nikoli ne bodo odpovedali, vsaj prostovoljno ne, Kosovu, nam je znano, toda kremplje širijo tudi po velikih delih Hrvatske, Bosne in Hercegovine, medtem ko sta Črna gora in Makedonija že vrisani v nove karte postrevolucionainega hleva. Toda v hlevu je začelo vreti. Osli vse bolj dvigajo glave in odpovedujejo poslušnost debelim pujsom, ki so se v dolgih letih na račun ostalih svinjsko redili. Zaenkrat samo rigajo, več ali manj v zboru, medtem ko je uporaba kopit prihranjena za poznejši čas, morda po volitvah. Pujse počasi zapuščajo tudi najbolj omahljivi in strahopetni osli, saj so jih začeli kratkomalo spreminjati v pujse in jim vcepljati prašičje navade. Po volitvah bo počilo in prav je tako, saj je blato; ki so ga pujsi, meni nič tebi nič, zmetali k oslom, pričelo dušiti najmanjše njihove pripadnike, ki so bili tudi po pravilu najmlajši - nekaj jih je že prej vzela noč in megla v armadi, nekaj pa se jih je še pravočasno spremenilo v duhove. Kdo bi čuval hlev, kjer njihovi bratje in sestre ter izmučeni starši izginjajo pod kupi gnoja, ki po večini niti lasten ni. Zakaj bi skozenj napeljevali reko, ko pa je enostavneje hlev zapustiti. Generale brez armade oz. pujse brez oslov bomo pa menda že prelisičili in pot iz hleva, ki je bil odvekomaj ječa, naredili prosto. In morda bomo tudi oslovsko podobo izgubili. A stvar na žalost ni tako preprosta, saj so si pujsi pričeli zaveznike iskati izven hleva. Ošabnost jihje namreč že skorajdapripeljala v brezizhodni položaj. Oslom iz Makedonije so hoteli vsiliti svojega patriarha ter si jih v verskih zadevah popolnoma podrediti. Pa tudi iz njihovega dela pašnika so jih skupaj z osli iz Kosova želeli pregnati. Osle iz Bosne in Hercegovine, kjer imajo glavno besedo pravi Bošnjaki, so obtožili kar is-lamskega fundamentalizma. Nam, slovenskim oslom, so s pravo svinjsko blokado preprečili, da bi jim prodajali os-lovski kašelj, medtem ko miroljubne hrvaške osle, kdo ve zakaj, obkladajo s pošastno zvenečo besedo klavci, kot da bi bili vsi zaposleni pri Gavriloviču. In s kom so se povezali pujsi? Verjeli ali ne, z Židi. Njihov zunanji minist«f $e je namreč udeležil Svetovnega židovsfeegja JsSDJlgresa, odpotova! na romanje m JafcPGVO, gostil pa je tudi nekatere izjft&fafa$ $$l$pttiifet ne da bi se o vsem tem |w?i&V0t#vaiJ & 0$i. S sv-ojimi sopasočimi $i&v$ft$&lftitft$:liff& se niso pos-vetovali H&i njsrajsvički »fci ljubljanska židovska eMfoa, i^Serepmk&vniki so se za prepoved izhajanja Protokolov sionskih modrecev obrnili kar na sodišče. 2 marojevički pa je tako: Kdor pljuva po večini, ni vreden manjšine! Še nekaj navez!? Pujsi bodo ostali sami! Osli bomo zmagali! Toda kakšna bo ta /maga: Pirova?! »Živi bili, pa videli!« bi rekli nekdanji bratje Srbi. Vsekakor pa se na sonarodnjake ne morem zanesti. Moj adut, ki ga več ni potrebno povleči iz rokava, je veliki Franjo Tudman, ki so mu hrvatski osli na prepolnem stadionu med nogometno tekmo Dinamo - Partizan v deiiriju vzklikali kot Krleževemu Marsu. On je ta, ki nas bo odcepil od umazane prašičje dežele in nam slekel oslovsko kožo. Odcepi se Hrvatska, Popit je poiitično mrtev! Gregor Preac Z U N A N J E P O L I T I C N O PREDVOLILNA KAM- PANJAZELENIH SLOVENIJE m Pretekli tedenje napovabilo Zelenih Slovenije zunanji minister Zelenih ZRN, JUrgen Meier, obiskal več slovenskih krajev, v Ljubljanipaje skupaj s predstavnikom Zelenih Slovemje, Andrejem Klemen-cem, pojasnil poglede Zelenih na strategije združevanja Ev-rope... TRIBUNA: Kateri so argumenti Zelenih ZRN proti integraciji Evrope in proti velikemu evropskemu trgu? MEIER: Zeleni nismo nikoli nastopili proti integraciji Evrope, nasprotujemo pa formi, kako naj bi ta integracija potekala. Smo proti nedemokratičnemu sistemu v ev-ropskem parlamentu, centralistični strukturi in ekonomski centralizaciji. V Španiji, Grčiji in na Portugalskem, v novih članicah Evropske skupnosti lahko opazimo veliko razliko med bogatimi in revnimi. Za te države ni bilo ravno vsestransko pozitivno, da so se včlanile v Evropsko skupnost. Menimo, da Evropska skupnost ne bi smela ostati zaprta in omejena le na zahodne države, hkrati pa bi morala spremeniti svojo politiko. Ne bi smela spodbujati centralizacije, agrarne produkcije, ki sis-tematično prisiljuje male kmete, da zapirajo svoje kmetije in sistematično promovira masovno industrializirano kmetijstvo. Ev-ropa tudi ne bi smela postati nekakšna ekonomska in politična supersila s skupno vojsko, itd... TRIBUNA: Kakšne pa so ekološke prepreke za vključevanje v Evropo? V Sloveniji prevladuje mnenje, da bi z vključitvijo v Evropsko skupnost pridobili boljše in višje standarde. Predvsem imam v mislih ekološke stand-arde, ki so bolj restriktivni od naših. MEIER: Višje standarde lahko uvedete kar takoj, če se odločite za to. Ni potrebno, da zaradi tega vstopite v Evropsko skupnost. Problem tiči v tem, da zahodnoevropske države velikokrat hočejo višje standarde, kot jih predpisuje Evropska skupnost, pa tega ne morejo storiti. Tako je na primer Danska hotelapreprečiti uporabosteklenic zaenkrat-no uporabo, a ji evropska komisija tega ni pustila, ker to menda nasprotuje načelom svobodnega trga. Nemčija je hotela uvesti višje emisijske standarde za avtomobile, a tega ni mogla doseči. V pogledu določanja standardov Evropska skupnost večkrat deluje celo zaviralno in če hoče Slovenija doseči višje standarde, obstaja precej enos-tavnejša pot od vključevanja vanjo. TRIBUNA: Pravzaprav tiči problem drugje. Pričakujemo dvoje: tuje inves-ticije in industrijo, ki bi delovala po ev-ropskih standardih. Mislimo, da nismo edini, ki si želimo tega. Obiskali ste tudi Zelene na Madžarskem, Češkem in Poljskem. Kaj oni menijo o združeni Evropi? MEIER: Vsi se strinjamo, da bi morala obstajati združena Evropa kot politična struktura, struktura enakovrednih političnih subjektov, ne pa kot dominantni zahodnoev-ropski »superstate« na eni in vzhodna Ev-ropa z ekonomijo, ki bi bila odvisna od zahoda, na drugi strani. TRIBUNA: Hvala za pogovor. Bojan STANE KOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 11.DEL Ta dan se je ustavil glavni dotok vaških stražarjev na Turjak. Popoldne je prišel Ljubljanski četniški odred. Proti večeru in že v temi so dospele združene posadke iz Dobrepolj, ki so bile do konca največja skupina na Turjaku in del posadke iz Šentjurija . Skupaj z vaškimi stražarji so se zatekli v grad tudi nekateri nevojaki (župnik in bivši poslanec Karel Škulj, prof. Stanko Petelin z ljubljanskega učiteljišča, zdravnik dr. Kožuh in sodnik dr. Zalokar iz Vel. Lašč) ter 26 duhovnikov in bogoslovcev. Tiste tri dni je šlo skozi turjaški grad vsega skupaj približno 1600 ljudi. Po prihodu podpolk. Dežmana na Turjak (okrog 2. ure popoldne) so se tam zbrali k posvetu častniki vaških straž (Bajec, Bitenc, Kadunc, Miklič, Pemb, Žuraj), aktivni oficirji (Dežman, Debeljak, DrČar, morda tudi Fajdiga in Tomic), duhovniki (Škulj, Blatnik, Malovrh, Lavrih, Mavec) in civilisti (župan Paiernost, dr. Kožuh, dr. Arko in vodilni član kluba Straže Cesar). Pri pogovoru ni bilo stot. Cerkvenika, ker je bil tedaj na Zapotoku. Kap. Debeljak je načel vprašanje poveljstva. Povedal je, da je vrhovni komandant Jugos-Iovanske vojske v Sloveniji maj. Novak, on, Debeljak, pa njegov namestnik. A ker je tu navzoč podpolk. Dežman, ki je po vojaški stopnji višji od njega, prepušča Debeljak vrhov-no poveljstvo njemu. Tega Debeljakovega predloga poveljniki vaških straž niso sprejeli: pri večini Debeljak ni užival zaupanja, Dežman pa je bil razen ribniškim praktično nepoznan. Slej ko prej so priznavali Cerkvenika, ker je bil Peterlinov namestnik. Zato ni bilo tedaj nikakršne krize poveljstva . Dalje so razpravljali o zvezah z Ljubljano in inozemstvom. Ugotovili so, da ima radiotelegrafist precej brzojavk od Mihajloviča in od jugoslovanske vlade v Kairu, ne more pa jih razbrati, ker ima ključ za šifre maj. Novak v Ljubljani. Podpolk. Dežmanu se je zdelo, da je na gradu preveč vaških stražarjev, zato je precej temperamentno povedal - verjetno celo večkrat -, da je treba grad izprazniti, ker da ga pred topovskim ognjem ni mogoče braniti. Stot. Cerkvenik je grad izpraznjeval že dva dni, saj je pošiljal moštvo in vojaški material na Zapotok. Pozno popoldne in proti večeru so zapustili turjaški grad podpolk. Dežman z ribniškimi vaškimi stražarji in četniška skupina. Deloma so ostali pri Čretežu, ki ga od Turjaka loči dolinica, delno pa prišli na višje ležeči Zapotok. Tja so prišle tudi vaške straže z Velike Slevice in Karlovice, iz Roba, z Velikih Poljan, od Sv. Gregorja in morda nekaj vaških stražarjev iz Sodražice. Na Čretežu in Zapotoku se je do poznega večera nabralo blizu 800 mož: 700 vojakov in 100 civilistov. Na Turjaku pa je ostalo okoli 700 vojakov in več deset civilistov. Na Zapotoku je Cerkvenik ustanovil 2. in 3. bataljon, a poveljnika le-teh nista bila dobra vojaka . Načrtovanje bil tudi 4. bataljon, ki pa ni bil formiran. Po skupnem posvetu na Turjaku so imeli tam pogovor še poveljniki vaških straž, predvsem tisti, ki so ostali v gradu do konca . Po odhodu polovice moštva od tam se je začelo med vaškimi stražarji na gradu navdušenje za branitev Turjaka, češ da je s svojimi trimeterskimi zidovi nezavzeten, pa da imajo municije, hrane in vode za mesec dni. Začela se je rojevati misel na slovenski Alcazar , ki je postal zadnje dni na Turjaku skoraj geslo. Pri enem od pogovorov - eden od preživelih trdi, da so se vršili pogovori celo popoldne in večer - so poveljniki vaških straž sklenili, da je treba o položaju obvestiti podpolk. Peterlina in čakati na njegova navodila. S to nalogo naj gresta v Ljubljano kurirja. Dokler navodil ne bo, naj skuša Blatnik pregovoriti partizane v Velikih Laščah, da operacije v smeri proti Tur-jaku odložijo. Takšno upanje je bilo kajpada naivno. Poveljniki so sklenili, da je treba boj nadaljevati in preprečiti partizanski pohod na Ljubljano. Borci naj takoj zasedejo položaje proti Sv. Ahacu in proti Rašici in Velikim Laščam. Blatnik je odšel v Velike Lašče in par-tizanskemu vodstvu sporočil, da na Turjaku čakajo navodil iz Ljubljane. Blatnik je smel nazaj na grad s partizanskim pozivom vaškim stražarjem, naj se pridružijo partizanom, ker gredo ti proti Trstu. To je bila seveda prevara. Dva motorista sta s Turjaka odpeljala Franca Cesarja in dr. Ludvika Arka proti Ljubljani, da se pogovorita s Peterlinom. Na Škofljici so jih ustavili terenci. Ker je Cesar skušal pobeg-niti, »so ga trije pijani partizani postavili na dvorišču Robežnikove gostilne ob zid in ga ustrelili« . Dr. Arka in oba vozača so partizani odpeljali v Grosuplje in potem naprej v zapore v Trebnje. Dr. Arka so ustrelili pri Novem mestu. Na Turjaku so na Peternelova navodila zaman čakali. Od tega dne je bila kurirska zveza z Ljubljano pretrgana, vsaj še naslednji dan pa je ostala radijska. PONEDELJEK (13. sept.) Že ob 6. uri zjutraj je začela Turjak napadati Tomšičeva brigada. Ker je začela ta kmalu ob-koljevati Zapotok in Veliki Osolnik, je popoldne prišla iz Velikih Lašč in udarila na Turjak Prešernova brigada iz 14. divizije. Brigadi jepoveljeval Dušan Švara-Dule, ki mu je bil dodeljen načelnik štaba 14. divizije Pero Popivoda. Pred Turjak so poslali še bataljon Gradnikove brigade, tako da je vsega skupaj napadalo 1200 do 1500 partizanov. Med njimi je bilo nekaj Italijanov in večje število mobiliziranih prejšnjih vaških stražarjev. Borci s Turjaka so napadli prve italijanske tovornjake pri Rašici južno od Turjaka. Boji so v presled-kih trajali ves dan. V spremstvu močne patrole so prišli s Turjaka na Zapotok dr. Blatnik, por. Bitenc in zdravnik dr. Lavrič. Cerkveniku so sporočili, da so borci na Turjaku odločeni ostati v gradu, ker da bo grad zdržal vsak napad. Po tem sporočilu je štab na Zapotoku • usmeril vso skrb v to, da bi pripravil turjaške borce, da grad izpraznijo. Cerkvenik, Malovrh, bivši kurat Mavec, Blat-nik in telegrafist Božnar so se dopoldne odpravili na Kurešček k predlaganemu pogovoru s partizani. Ko so se jim partizanski parlamentarci približali, so vaški stražarji na svojo roko odprli nanje ogenj - zato do pogovora ni prišlo. Nad tem dejanjem vaških stražarjev je bil Božnar zelo nejevoljen. Zgodaj popoldne so odšli z močno patrolo na Turjak France Malovrh, zdravnik Kožuh - da ne bi bil grad brez zdravnika - in Mavec, z namenom, da bi borce na gradu prepričali, naj se z gradu umaknejo. Malovrh jih kljub dvad-nevnemu pregovarjanju ni mogel pripraviti do tega. Poveljniški kader je jel razpravljati, ali je umik res že nujen. To oklevanje poveljnikov in partizansko obkoljevanje je našelo moralo turjaških borcev. istočasno je poslal Cerkvenik 3. bataljon, ki mu je poveljeval Pirih, na položaje jugozahod-no od Zapotoka v vas Osredek. Tam naj bi bataljon preprečil partizanske premike od Velikih Lašč proti Ižanskemu, še posebej pa naj bi zasedel Veliki Osolnik, da bi z njega obvladoval cesto Rašica-Turjak, onstran ozke podturjaške doline. V Ljubljano je Cerkvenik sporočil, da vaški stražarji na Turjaku sestavljajo brigado Krim in da jim je postavil za poveljnika Franceta Malovrha, za njegovega pomočnika papoveljnika škocjanske vaške straže Franceta Zuraja-Žlendra, dokler ne bo Peterlin drugače odredil. Vprašanje je, če je to pismo v Ljubljano sploh prišlo. Ko je prispel podpolk. Dežman na Zapotok, je postalo celo tistim, ki so se še dopoldne ogrevali za to, da bi postal on vrhovni poveljnik, ker so ga od prej poznali, jasno, da to ne prihaja več v poštev: mož je postal precej živčen in vznemirljiv. Tudi civilisti so bili za to, daostane poveljnik Cerkvenik, doklerne odloči Peterlin drugače. Turjaški borci so na grajskem marofu, pristavi ob glavni cesti napadli partizanske lovornjake in brigado, ki je napadala grad. Dva tovornjaka so zaplenili, brigado odbili, nekaj partizanov ujeli in zaprli v grad. Partizani so popoldne udarili na vaške stražarje, ki so se nahajali okoli gradu, od jugovzhodne strani, od Rašice. Ko je padel komandir prejšnje turjaške vaške straže, so se ostali borci razbežali - pod noč so se potem le s težavo prebili v grad. Partizani so zatem začeli vkopavati okoli gradu minomete, bolj daleč pa topove. Vedno več je bilo italijanskih oklop-nikov, iz njih so partizani skoraj docela obvladovali dohod vgrad. Edinaprostapot vanj je bila le še iz male doline na jugozahodu. Partizani so začeli grad obstreljevati z minometi. Nekaj min je padlo na grajsko dvorišče. Branilci so odgovarjali prav tako z minometom. Proti večeru je poslal Cerkvenik posebno patruljo v Ljubljano. Ta je prišla le do Iga, naprej v Ljubljano je pa poslala zanesljivo žensko. Patrulja se je morala zaradi partizanske nevamosti vmiti na Zapotok, še preden se je kurirka vmila iz Ljubljane. patrulja je prinesla na Zapotok samo vest, da so partizani zajeli na Škofljici nekega kurirja in ga ustrelili. Po večernem posvetu s štabom je poslal Cerkvenik z Zapotoka na Turjak sla s sporočilom Malovrhu, da je Debeljak opazil v smeri Škofljica-Turjak motorizirano kolono, o kateri misli, da so Nemci (dejansko so bili partizani), da je o celotnem položaju obvestil Mihajloviča, da skupina vaških stražarjev prodira proti Osolniku, da naj se tja skuša za vsako ceno prebiti v majhnih skupinah tudi del borcev s Turjaka in da ga naj Malovrh takoj obvesti, kako je v gradu . Na Zapotok so prihajale še majhne skupine vaških stražarjev in posamezniki. V turjaški grad je bil z močnimi patruljami dostop še možen od zaptoške strani: podturjaška dolina z Želimljico leži skoraj 200 metrov pod gradom, pobočje nad njo proti gradu je pa strmo in poraščeno. TOREK (14. sept.) Partizani so grad vse dopoldne obstreljevali s težkimi strojnicami, 75-milimetrskimi topovi in z dvema težkima minometoma. Borci na gradu so na napade pogumno odgovarjali. Napadalci so uvideli, da bodo grad zmogli le s težkim topom. Zato so poslali ponj, vmesni čas pa skušali pridobiti s pogajanji. Paitizani so poslali v grad neko dekle iz Velikih Lašč s pismenim predlogom za triurno premirje in za pogajanja v hiši pod gradom. Z gradu so dogovorili, da predlagajo premirje do naslednjega dne, ko bodo dobili odgovor iz Kaira. Odgovor z gradu je nesla partizanom delegacija z belo zastavo. Ker so jo sestavljali sami civilisti, so partizani delegacijo zavrnili, češ da se hočejo pogovarjati samo z oficirji. Ko se je pojavila na grajskih vratih oficirska delegacija, so partizani odprli ogenj nanjo '. Zatem so partizani sporočili, da se je to zgodilo po pomoti. Pri pogajanju so nato oficirji s Turjaka terjali zase prosto cono za operacije proti Nemccm - na to zahtevo je vplival Malovrh - , pristali pa tudi na posebne proste cone za partizane. Obenem so zahtevali pis-meno pogodbo o medsebojnem nenapadanju. Partizani so vse te predloge odbili in terjali brezpogojno predajo. Oficirji so se vrnili v grad in boj se je znova vnel. Partizani so s treh koncev nabijali na grad tri ure. 65 Drugi del šentjurske posadke je odSel pod vodsivom Danila Capudra na grad BoStanj. Po dveh dneli partizanskega obleganja se je iz gradu prebil. Hotel je iti iia Turjak, a je priSel zaradi partizanskega obroča okrog turjaškega gradu samo do Starega apna (Škocjana). Capuder je na Pancah skupinorazpustil. 66 Debeljak se je imel za aktivnega oficirja, čeprav je bil menda nekoč le oficir trgovske momarice. Po »pravilih službe« bivše kraljeve jugoslovanske vojske bi res moral vsem protikomunističnim edinicam tedaj poveljevati najvišji oficir, torej v tem primeru podpolk. Dežman. A trcba je upoštevati, da so bili vaški stražarji prostovoljci in da je imel poveljnik uspeh le, če so ga oni poznali in mu zaupali. Sicer pa niso po tem posvetu Dežmana izbrali za poveljnika niti aktivni oficirji v četniškem odredu: verjetno so opazili, da nima več mimih živcev. 67 Za poveljnika 2. bataljona je Cerkvenik imenoval dr. Branka Jana, ki tej nalogi ni bil kos. Tudi poveljnik 3. bataljona Milko Pirh je bil veliko bolj uspeSen pri or-ganiziranju Slovenske legije v Ljubljani kot pa pri vojaSkem poveljevanju na terenu. In vendar je imel Cerkvenik tedaj na voljo sposobne oficirje, kot so bili Ivan Boh, Bogdan Berlot," Janez Benko in Stane Bitenc. 68 Gl.Vestnik 1963,251-273. 69 Stara trdnjava v Španiji, kjer so sredi 1936 kadetje oficirske Sole več mesecev zdržali napade madnarodnih proletarskih enot, dokler ni prišla pomoč od gen. Franca. 70 oba sta bila iz akademskega kluba Straža. Cesar je bil Peterlinovadesnaroka. (GI. Ameriškadoniovina,Cleveland, 7.jan. 1983). 71 ZSS 1964,314. 72GI.Saje,Bigr,601. 73 Ferenc (Kapitulacija Italije, 194) trdi, da so turjaški borci streljali na partizanske odposlance (komandanta in polit-komisarja 14. divizije in komandanta Prešernove brigade). To ne drži: nobeden od preživelih turjaSkih borcev ne ve o tem ničesar. SCIENCE FICTION Najraje pišem o nastajanju nove študentske organizacije. Ker se nič ne dogaja in si lahko izmišljam vse, kar bi se moralo zgoditi. Fantazijski spis na to temo bo zapisan v zgodovino. Študentje so na nogah! Pripravljajo svojo novo Študentsko organizacijo! Po fakultetah so zbori študentov, kjer se bumo oblikujejo želje in hotenja. (Zbor študentov na EF je bil brez študentov, na PF jih je bilo pet, na SF ni bilo organizatorjev, na Veterini jih je bilo celo sto, ki so vse skupaj molče prenašali.) Do 3. aprila je bila odprta evidentacija za poslance v študentski parlament in volilna komisija (ki sicer še čaka, da jo P UK in KS potrdita), je imela polne roke dela. Prišlo je na desetine evidentacij (od pričakovanih sto se jih je nabralo okrog 15), kar je dokaz resničnega študentskega gibanja, ki kipi v svojem demok-ratičnem jutru. Sedanje študentsko vodstvo je upehano od ritma, ki ga narekujejo študentje, ne sledi novim in novim pobudam in čas je, da prizna svoj poraz in uniči svojo preživelo obliko delovanja. Prišel je čas pravice za vsakoga! Študentje bodo istočasno z volitvami v ZZD volili poslance v Študentski parlament, ki bo nato izbral svoje vodstvo. Zasijalo bo sonce sreče, ki bo nasitilo lačne pravice. Če kdo bruha od patetike, naj se seznani z dejanskim stanjem in ostal bo na stranišču. BULDOZERJI v Studentje jih nismo dočakali v Rožni dolini, da bi pripravili teren za novi blok, pa smo jih najeli sami in jih poslali na že omenjeno Šubičevo 4. Tam so nas zaustavili z dvignjenim kazalcem, da denar že bo, ampak kje vendar je izvedbeni načrt, ki ga še in še meljejo mlini birokracije. Pa so nam zamleli, da čez kakšen mesec bo iz te moke moč peči kruh. V tem času bo morda krulilo po želodcu tudi radijcem iz Radia študent, za katere je v novem stolpiču predviden novi domek. Ampak, brez nič je nič in skrajni čas je, radijci, da pohitite k projektan-tu Slovenija Projektu in tam dokažete, da ste še pri močeh. JASTREBIO GOLOBČKIH Na Univerzi deluje Socialnoekonomska komisija (SEK), ki se ukvarja s težavami študentskega standarda. Ta komisija na Univer-zi je edina, ki jo vodi študent, ki je hkrati član P UK ZSMS. V zadnjih dveh letih je to nalogo uspešno opravljala Neva Česnik, sedaj bodoča mamica, ki je ob svojem odhodu poskrbela tudi za svojo namestnico. Nova prva deklica SEK je po novem Sandra Fuš. Ne ve se še, ali bo komisijo vodila ali bo samo njen član. Slednje predvideva predjog novega Statuta o Univerzi. Komisijo naj bi v bodoče vodil prorektor za študentska vprašanja, od predvidenih trinajst članov naj bi jih bilo pet iz študentske vrste. Videti je, kot da o problemih študentov vemo najmanj študentje sami. SLEPA MIS VŠtudentskem Centru gre vse po starem. V sredo, 4.4., bo spet delegatska kon-ferenca in govorilo se bo o stanarinah. Istega dne dopoldne bo ŠC obiskala komisija, ki bo preučila poslovanje. Sestavljali jo bodo študentje, gospodje iz komiteja za vzgojo in izobraževanje, gospe iz Izobraževalne skup-nosti in sam zapriseženi finančni izvedenec. Kaj vse bodo ugotovili v enem dopoldnevu, bomo izvedeli zvečer na DK. Če bo komisija ugotovila, da ŠC posluje racionalno in nasploh v redu, bomo študentje sklonili glave in plačali razliko stanarin za nazaj. Če ugotovijo nasprot-no... (se nadaljuje). PROFESOR JAZ, PROFESOR TI... Za habilitacije na Univerzi se pripravlja nov Osnutek »Pogojev in postopka za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.« Osnutek je dan v javno razpravo, habilitacijska komisija na Univerzi pa ga je že sprejela. V svojem 14. členu predvideva anketo, ki jo je dolžna izvesti Vzgojna organizacija (VO) in zajema oceno pedagoškega dela s strani študentov. Anketa je osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah, vendar v 24. členu piše, da Znanstveno-pedagoški svet (ZPS) Univerze odloča o izvolitvi tudi v primeru, ko ZPS VO ni upošteval mnenja študentov. Zadnji stavek preberi nekajkrat. Lahko na glas. ŠTUDENTE V KASARNO Delež narodnega dohodka, namenjen za vojsko, je znatno višji kot npr. delež, namenjen za izobraževanje. Vojska pa se čuti še vedno prikrajšano in skuša tu in tam ukrasti še kak dinarček več. Primer: vojašnica Mladika je nehala biti vojašnica in njeno prebivalstvi se je odločilo zgradbo prodati. Priglasilo se je več kupcev, med njimi tudi ljubljanska Univerza, ki se je v nekem svetlem preblisku spomnila, da je ta zgradba pravzaprav njena last. V njej je bil svoj čas dekliški licej, ko pa so prišli vojaki, so se deklice razbežale. Ta naša Univerza pa je tudi danes sramežljivo dekle in če ji ne bo pomagal kakšen oblastniški korenjak, bo od-nesla pete. Nooo, čas volitev še ni mimo in treba bo kakšno reči tudi o namembnosti vojaških objektov, ki bodo seveda izgubili svoj namen v hipu, ko bo Slovenija demilitarizirana cona. STUDENTA V SKUPSCINO Naš študentski kandidat za zbor združenega dela, Roman Jaklič, je zbral 608 glasov. V močni profesorski konkurenci je na tretjem mestu. 14.4.1990 bodo volitve, ki bodo odločale, kdo vas bo zastopal v slovenskem parlamentu. Sprehodite se do volišča. Sergeja Šorli "A* POLITICNA (ZLO)RABA ŠTUDEN- TOV Fotografija: Šimo Čičkovič, glavni in odgovorni urednik STUDENTA Politična vrenja in . državljanska vojna na Kosovu so februarja dvignila na noge tudi beograjske študente z »domoljubnimi namerami za obrambo Kosova, Srbije in Jugos-lavije«. Če so študentje lani na dos-tojanstven in dobronameren način opozorilijugoslovanskojavnost,šo sefebruarja 90, predvsem po zas-lugi nefcaj bolno ambicioznih »vodij« dodobra osramotili. Letošnje študentsko zbiranje ima z lanskim skupen začetek - Studentski grad, povod -nereševanje kosovske drame in zborovanje pred zvezno skupščino. Vse ostalo je bilo drugačno, neorganizirano, politično nezrelo in predstavlja vtragikomično epizodo v političnem življenju Univerze, Beograda in Srbije. Vse se je začelo 30. januarja okrog osme zvečer, ko je prek ozvočenja v Studentskem gradu nekaj samozvanih študentskih voditeljev neobstoječe »Demokratične zveze študentov« pozvalo študente, naj pridejo pred kulturni dom in izrazijo svoje nezadovoljstvo »zaradi položaja na Kosovu in oportunizma zveznih organov v reševanju kosovske drame tčr odkrite podpore, ki jo šiptarski šovinisti dobivajo iz Slovenije in Hrvaške«. Ko se je zbralo okrog dva tisoč študen-tov, se je zvrstilo nekaj emotivno in nacionalno obarvanih govorov s pozivom na pohod proti skupščini SFRJ. Okrog 21. ure je kolona s pesmijo in vzklikanjem »Hočemo oružje«, pred katero je bilo nekaj miličniških avtomobilov, krenila proti Skupščini. V enournem maršu so prevladovale parole: »Pobiše nam braču! Glavu damo, Kosovo ne damo! Dole Vatikan! Pobidemo ustaše!« in priseganje zvestobe Srbiji, Slobodanu Miloševiču in drugim. Prava zmeda je nastala s prihodom pred Skupščino, ko je postalo jasno, da samozvani voditelji nimajo, niti zmorejo forniulirati zahtev in obvestiti javnost, zakaj so zapustili študentske domove. Eni so govorili, da se je začela splošna stavka na Univerzi, drugi, da se čez 24 ur gre na Kosovo, tretji, da se gre že zjutraj na pomoč bratom na jug... Pravo motnjo pa je med prisotnimi študemi, profesorji in politiki izzval prihod Vuka Draškovica, Vojislava Šešlja in njunih »bojov-nikov.« Ti so hitro postali najbolj glasni in zagreti. S profesorsko pomočjo so bile na hitro oblikovane nekatere zahteve, ki so jih študenlje sprejeli z vzklikanjem »Izdaja, izdaja!.« Ko so spoznali, da so bili grobo zmanipulirani in politično zlorabljeni, so se študentje hitro razšli. Naslednjega dne je bil v Studentskem gradu sestanek predstavnikov Univerzitetnih struktur s študentskimi »liderji«, ki je potekal v medseboj-nem obtoževanju za neuspeh protesta in nepremišljen prihod pred Skupščino. tmiverza Šele 1. februarja je bil ustanovljen nekakšen organizacijski odbor, ki je za naslednji dan napovedal miting, tokrat v samem Studentskem gradu. Odborje bil razširjen s predstavniki študen-tov iz Niša, Kragujevca in Novega Sada. Na mitin-gu so z navdušenjem sprejeli naslednje zahteve: da se uvede najvišja stopnja pripravljenosti oboroženih sil, da se v roku 30 dni izvrši popis in odvzem orožja na Kosovu, da asistenti albanskih separatistov s Hrvaške in iz Slovenije kazensko odgovarjajo, da se po hitrem postopku sprejme zakon o družinskem načrto vanju, da se ukine pred-sedstvo SFRJ, da se izženejo albanski emigranli, da se po hitrem postopku sprejme nova Ustava SFRJ. Na koncu so študentje podprli srbsko vodstvo in Slobodana Miloševica. Te zahteve so poslali skupščini SFRJ: predstavniki študentov so se kot opazovalci udeležili skupščinske seje. Po tem kakšnih večjih in pomembnejših študentskih zbiranj ni bilo. Pri večini študentov je ostal neprijeten občutek in odpor, da sta bili njihova upravičena zaskrbljenost s položajevn na Kosovu in domoljubna čustva izrabljena za politično promocijo nekaterih nesposobnih in politično nepismenih »študentskih liderjev«. Iz februarskega protesta beograjskih študentov lahko ugotovimo: Prvič, akcije, ki jih vodijo samozvani, nesposobni in ambiciozno bolno obremenjeni voditelji, so vnaprej obsojene na neuspeh in predstavljajo kompromitacijo strokovnosti, politične kulture in dobranamernosti pravih študentov. Drugič, treba je čim prej odgovoriti na vprašanje, kakšna in kolikšna naj bo politična dejavnost na Univerzi? Tretjič, novoustanovljena Študentska zveza mora postati politično nevtralna, s čimer bi se preprečila (ZLO)RABA študentov za4doseganje dnevno-političnihciljev. Na koncu, »študentski liderji« imajo veliko priložnost, da svoj patriotizem in vdanost srbski politiki dokažejo z odhodom na Kosovo, ne kot vojaki, temveč kot strokovni in dobronamerni Ijudje, pripravljeni sodelovati v družbeni in politični reformi Kosova. Kot je danes videti, nihče od njih ne kaže pravega namena, da bi se tja dol zares preselil. Božičku se naenkrat zelo mudi v Kočevsko Reko. In to ravno zdaj - pred volit- .ami! Volitve bodo boj med komunisti in bivšimi komunisti. Tistih, ki niso bili nikoli okuženi, je na lis-tah zelo malo. Pa še za njih ni priporočljivo dati »roke v ogenj«... Kramberger študentom ni obljubil podstrešnih stanovanj. Briga njega, kje bodo stanovali. Bolj ga skrbi, kje bo stanovala Pepca! Ali ni čudno: da so Kučan, Ribičič, Smole \n podobni tiči šele lani opazili, da je parlamentar-na demokracija bolj demokratična družbpna ureditev kot komunizem?! Ali ni mali Ribičič še pred par leti goreče zagovarjal delegatski sistem? Kot da bi ti gospodje živeli na nekem drugem planetu in zato niso imeli možnosti opaziti tega, kar smo mi tu čutili. To namreč, da stvar ne funkcionira, da država propada in da nas je Ev-ropa povozila. Voditelji LIBERALCEV uživajo števifne privilegije. Poleg ostalega so jim na razpolago avtomobili in družbena stanovanja, ki se jih gotovo ne mislijo kar tako odreči. Njihova or-ganizacija je ena izmed tistih, ki so vsa ta leta molzle gospodarstvo in posiljevale mlade s komunistično ideologijo. Ševednonijasno,k z lastnino režim strank. ZS! »prenovitelji« in Bož; kameleoni so si v teh gih letih nabrali kar r. ZSMSsetudisedaj.koje stranka, ne odreka denar-ju, namenjenemu za »mladinsko prostovoljno delo«. V praksi gre torej pri njih še vse po starem... 0 tem, da je Bog pamet in pošf' pravičnorazdelilmedL iahko vidimo propagandne dejavn Pučnikove SDZS. Pučnikove plakate njegovi propagam lepili kar na pano)( preko plakatov režiir-strank. Pri tem so nar MLADINA bo v kratkem tudi formalno postala last tistih, ki že nekaj časa krojijo njeno uredniško politiko. Govori se, da so si vplivni možje za mali ! denarkupililastništvo.Gre za Ijudi, o katerih ni bilo v Mladini nikoli nič slabega zapisano in katerih trobilo je Mladina v zadnjem času postala. Še ena zgodba o razprodaji družbene lastninetorej... /ojska, to je generali, so torej izgubil. Kaj to pomeni odločiji. Podpirajo za Slovenijo, bomo kmalu loševiča. Kučan je igro videli. ¦noženja, ki bi ga alo nacionalizirati, omadatitistim, ki so v j njihove vladavine •lanj dobili. Kdo ve, ali so se Drnovšek, Markovič in kompanija že kdaj vprašali, zaka} morajo le Rusi in Jugoslovani imeti vstopne vize za Francijo. Kdo ve, ali bi Francozi zahtevali vize tudi za državljane neodvisne republike Slovenije... ***«.. rm Končno se je nekdo spomnil in ustanovii NEODVISNI SINDIKAT. S tem je Tomšič v bistvu postavil Ravnika in njegove birokrate v vrsto za brezposelne. Dijaki so ustanovili DIJAŠKO ZVEZO. Us tanovitev podobne študentske organizacije pa se že sumljivo dolgo odlaga. Mogoče je to komu tudi všeč... '10 »pozabili«, da je za Plakatiranje potrebno P(ačati takso na komunali. Fotografijezaplakatesosi ^ocili kar na račun ¦^bune in so na ta način •jkušali »prihraniti« še DIM,TRIJ RUPEL pred. nol, d'?arJev- Umazan laga postavitev obel.ska °sel v fotodokumentaciji sprave na Trgu sloge T 'a je za socialdemok- s,oge bi bi, sedanji Trg rate oprav npk PRIMD7 , •• STREBENC revolucije. Titovo Velenje ostaju Titovo. Če ne dalj. pa do volitev. Kulturna dediščina pomembne kulturne nekega naroda je zaklad spomenike Slovencev. in navečja svetinja, ki jo Kar pa jim ni uspelo takoj narod čuva. Prav zato so fizično uničiti, so prepustili komunisti požgali ali zobu časa. drugače uničili številne SLOVENSKIINTELEKTUALECIN POLIS dr. TINE HRIBAR »Politika, ki ne temelji na marksizmu, je za nas politikantstvo in znanost na družboslovnempodročju, ki ne temelji na marksizmu, niznanost.« Toje le eno izmedmnogih »svinčenih« stališčCentralnega komitejaZKS, kije na svoji 29. seji leta 1972 začelo obračun z neposlušnimi. Seja je bila tudi uvod v dvoletno čiščenje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ki seje končalo z odstranitvijo štirih profesorjev. Predavalnice so tako zapustili dr. Vladimiv Arzenšek, dr. Janez Jerovšek, dr. Veljko Rus in dr. Tine Hribar. Figurafilozofa Tineta Hribarjaje najbolj eklatantna v mraku sedemdesetih. TRIBUNA: Minilo je že 15 let od vaše odstranitve izpedagoškega procesa. Kako danes ocenjujete svinčena leta »rdečega lemenata«, kot so nekateri poimenovali FSPN? HRIBAR: To je bilo obdobje ideološke, če pa to ni zadostovalo, tudi policijske represije. Šlo je za enega zadnjih poskusov boljševizma, da se vsili kot gospodar na vseh področjih življenja. Ne le pri nas, ampak tudi v svetu t.i. »realnega socializ-ma«. Tedaj so si izmislili smešen razloček med socializmom kot »svetovnim sistemom« in socializmom kot »svetovnim procesom«, ki naj bi kljub nevzdržnosti sistema nezadržno napredoval. Sam sem bil tedaj izključen iz pedagoškega procesa na FSPN v imenu dialek-tičnega materializma, se pravi filozofskega temelja marksizma-leninizma, pa tudi stalinizma. In to na pobudo univerzitetnih učiteljev, torej »kolegov«, ki se imajo še danes za filozofe, bili pa so vseskozi predvsem ideologi obstoječega komunističnega režima. TRIBUNA: Kakšne so torej posledice ideoloških in kot pravite tudi policijskih posegov v akademsko sfero? HRIBAR: Posledice so strahotne in za dolgo časa neodpravljive. Gre za rezultate negativne kadrovske selekcije, po kateri so prišle na Univer-zo mediokritete; ljudje, ki so še za stopnjo pod običajnimi konformisti. Kajti ti mediokritete morajo, če se želijo obdržati, reproducirati še manj sposobne od sebe. Morajo torej, za razliko od konformistov, aktivno ohranjati neustvarjalno vzdušje na Univerzi, se boriti za ključne pozicije upravljanja na Univerzi, v raziskovalni sferi in seveda v Partiji. Ta je kljub drugačnim prok-lamacijam še vedno oblastniška partija. Ker ima svoje akterje v vseh institucijah, na vseh ravneh, je seveda lahko razglasila sestop z oblasti, saj oblast drži od znotraj. Obenem razglašajo, da so zdaj vse stvari popravljene. Da so posledice kadrovske represije odpravljene. To seveda še zdaleč ni res. Prav zaradi negativne kadrovske selekcije ne. Toda tudi povsem konkretno smo še daleč od nornialnih razmer akademskega življen-ja. Od četverice, ki smo bili izključeni iz pedagoškega procesa, normalno predava le dr. Janez Jerovšek. Partija, ki je vse zakrivila, si pilatovsko umiva roke: češ, mi sestopamo z oblasti, torej se ne bomo vmešavali. To je le primer iz brezraejne hipokrizije na Slovenskem. TRIBUNA: Verjetno je eden izmed temeljnih pogojev za dosego evropske akademske ravni -poleg kvalitete študija - tudi izoblikovanje akademske etike na Ijubljanski Univerzi... HRIBAR: Od akademske etike smo še zelo daleč. Etično pokončnih ljudi imamo na Univerzi zelo malo. Večinoma imamo opraviti s tako ali drugače zlomljenimi ljudmi. V glavnem se tega sploh več ne zavedajo, saj so jih lomili pos-topoma, od prvega razreda dalje. Lomljenje je bilo pogosto tudi zelo mehko, s podkupovanjem, vabljenjem v Partijo ob tihi, a povsem razločni obljubi kariere... Ravno zaradi tega je danes o avtonomiji na Univerzi zelo težko govoriti. Zav-zemanje za avtonomno Univerzo je v pogojih, ko jo obvladuje mediokritetstvo, zavzemanje za oblast mediokritet. Za avtonomno Univerzo, ki bi temeljila na akademski etiki, so potrebne av-tonomne osebnosti. Da bi takšne osebnosti pos- tale po fakultetah odločilne, se mora marsikaj spremeniti ne le na Univerzi, ampak v celotni družbi. A četudi bi prišlo do svobodne družbe, bo še vedno potrebno neizmerno energije, preden bodo ljudje, ki so bili nosilci »svinčenih časov«, izgubili svoj vpliv. Zlasti zaradi tega, ker tisti, ki želimo biti tisto, kar terja akademska etika (če sem filozof, sem najpoprej in predvsem filozof, učitelj filozofije in pisec filozofskih tekstov), nimamo časa za politikantske in vse druge vrste intrig. Že za to, da smo si priborili minimalen prostor svobodnega ustvarjanja in komuniciranja, smo izgubili vse preveč časa. Najhujša posledica preteklega obdobja pa je ta, da gre toliko časa v nič zaradi konfliktov z antiin-telektualci, polintelektualci in tretjinskimi in-telektualci, ki preveč pogosto nosijo tudi akademske nazive. » TRIBUNA: Alije »organski intelektualec« tisti tip intelektualca, ki naj bi ga profilirala Ijubljanska Univerza? HRIBAR: Organski intelektualec je antiintelek-tualec, služabnik partijske ideologije, zato na Univerzi, ki je res vredna tega imena, nima kaj početi. Organski intelektualec sodi v marksis-tične centre, toda ti centri ne spadajo na Univerzo. TRIBUNA: Kako bi potem definirali slovenskega intelektualca? HRIBAR: Vseskozi govorim o inteiektualcu v ožjem, izbranem pomenu besede in v tem smislu tudi razumem vaše vprašanje. Intelektualec ni kulturni ali raziskovalni delavec, tudi ni partijski ali cerkveni agitator, marveč je - če govorim o slovenskem - nosilec duhovne prostosti Sloven-cev. Neposredno ne skrbi niti za telo niti za dušo Slovenca, marveč razpira prostor duha, se pravi prostor prostosti. Prostor prostosti pa je prostor samo-bitnosti, bitnozgodovinske usojenosti vsakogar izmed nas. Le tako je razumljivo, da je osnutek prve resnične slovenske Ustave prišel iz prostorov Društva slovenskih pisateljev, pri nas-tanku pa so sodelovali tudi sociologi. Ustavna preambula pomeni samoopredelitev slovenskega intelektualca, njegovo avtodefinicijo. Iz nje vidimo, da je intelektualec - kot pogosto pravimo - vest družbe. A to ni njegova končna definicija, kajti da bi vest družbe lahko bil, mora biti najprej njena zavest. Zavest, ki ni nikoli le živalska ali družbena zavest, temveč človeška zavest, ki pa izvira iz duha. Človek namreč ni le naravno in družbeno, ampak tudi duhovno bitje. TRIBUNA: Definicijo slovenskega intelektual-ca ste torej postavili. V čem pa se razlikuje od srbskega? HRIBAR: Razlikaje velika. Srbski intelektualec je »organski intelektualec« v dobesednem pomenu, se pravi, da se tega sploh ne zaveda. Vendar ni »organski intelektualec« Partije, temveč srbskega naroda. Ker pa se tega ne zaveda, svoje srbstvo prikriva in se skriva za jugoslovanstvom. Šele ogroženost, ki so jo začutiJi s strani kosovskih Albancev, Srbe in srbsko inteligenco, prebuja kot narod. V zavest jim prihaja potreba po lastni državnosti, se pravi potreba po naciji kot enotnosfi naroda in države. Vendar se vse to dogaja še na predreflekcijski ravni. Od tod tudi nesporazumi med slovenskimi in srbskimi intelektualci. Gre seveda za globlje, civilizacijsko pogojene razlike. Slovenci smo »katoliki«, ki smo pred stoletji dobili močno protestantsko injekcijo (in-dividualizem, avtonomnost vesti...), Srbi pa so pravoslavci, za katere je značilna izrecna povezanost med državo in cerkvijo. Tako pravos-lavna cerkev funkcionira kot ključna komponenta srbske državnosti oziroma Srbije kot nacije. od tu do težnje po pretvorbi Jugoslavije v Srboslavijo je le še korak. In na tej ravni delujejo srbski intelektualci kot »organski intelektualci«. Niti izpričani demokrati, med njimi denimo Kosta Čavoški, ni sposoben Slovencem povsem jasno in razločno priznati pravico do samoodločbe, kaj šele, da bi se zanjo zavzemal. Zaradi takšne konstelacije je srbski intelektualec, ki to zares hoče biti, v bistvu prisiljen na notranje ali celo pravo emigriranje. Le tako se lahko reši »organskega« oklepa; kot Kiš, Danojlič in drugi. TRIBUNA: Kajje torejdominantno za intelek-tualca? Je to razredno, nacionalno,... HRIBAR: Kot sem že povedal, je to duhovna dimenzija. Tudi po svojem izvoru beseda in-telegibilnost ne pomeni racionalnosti (preračun-ljivega in obračunljivega razuma), marveč duhovnost. TRIBUNA: Osebno niste neposredno politično angažirani. V kolikšni meri se intelektualec mora oziroma sme politično angažirati? HRIBAR: Gre za pomen, ki ga dajemo besedi politično. V ožjem pomenu je politično izenačeno s strankarskim. V tem smislu nisem politično angažiran, čeprav v trenutni politični situaciji na Slovenskem podpiram DEMOS. Toda z vidika Demosa, ne pa z vidika te ali one politične zveze. Torej z vidika slovenske polis, slovenske držav-nosti kot političnega pogoja slovenske prostosti. V tem temeljnem, izvornem pomenu pa sem zelo in neposredno angažiran tudi politično. Kajti polis na izvorni ravni pomeni isto kot ethos. Zanj pa je že Heraklit dejal: ethos anthropo daimon. Etnično kot etično je človekov demon, nekaj, čemur se, četudi mu ubeži, ne more izmakniti. TRIBUNA: Slovenska polis je dozivela v zadnjem času določene spremembe: nveljavilse je strankarski politični pluralizem, z ustavnimi dopolnili je utrjena slovenska suverenost, smo pred spomladanskimi parlamentarnimi volit-vami... Se je slovenska politična scena demok-ratizirala alipa gre le za val UberaHzma? HRIBAR: Časovni okvirji so raztegljivi, struk-turalno- institucionalni okvir pa se sploh še ni spremenil in je zaznamovan še z vsemi temeljnimi značilnostmi realsocializma. Na in-stitucionalni ravni je še zmerom vse odvisno od oblastniške samovolje. Tudi uvedba večstrankarskega sistema sama na sebi še ničesar ne pomeni, saj je v Vzhodni Nemčiji na primer vseskozi obstajalo več strank. Gre za vzvode oblasti. In za neogibno medsebojno povezavo legitimne oblasti, pravne države in civilne družbe. Enega brez daigega ni. Žal celo nekateri teoretiki civilne družbe to družbo enačijo z narav-nim (predcivilnim) stanjem boja vseh proti vsem, se pravi s preddržavnim in zato predpravnim samo-upravljanjem. Branko Čakarmiš In zakaj je bil spočet? Točnih vzrokov kot navadno ne ve nihče. Ce poskusimo z ugiban-jem - zato, ker so študentje prava, današnji absolventje, nekateri pa že diplomirani prav-niki imeli dovolj praznega govorjenja o vključevanju v Ev-ropo, evropske tokove. Zato so se organizirali in se napotili po evropskih cestah nabirat znanja. Prava strokovna pot jih je vodila v Ženevo, od tam tudi ime. Vsaka uspešna poteza pa za seboj skriva svoje tvorce. Morda je prav, da se predstavijo tudi ti. Klub je do nedavnega vodil sedaj že diplomiran pravnik Matjaž GrudeiT, pri tem pa mu je na področju »public relationsa« pomagala Bojana Jovin. Za finančne zadeve je sprva skrbel Tomaž Kuntarič, kasneje pa se mu je pridružil še Samo Roš. Pa še mnogo drugih imen, ki so prispevala, da se ljubljanskim juristom razbistri njihovo ob-zorje na nekoliko drugačen način. »Pravniška šola v naravi«,je temu nekdo rekel. Za tiste, ki Ženevskega kluba še vedno ne jemljejo resno, preprosta primerjava. Zahval-jujoč klubu so mladi pravniki obiskali vrhunske ustanove z njihovega področja. »To je ravno tako kot obisk študentov teologije v Rimu in pogovor s papežem!« je dejal predsednik kluba ob zahvali za organizacijo predavanja na meddržavnem sodišču v Haagu. In ni se zmotil. Potovati z Ženevskim klubom ne pomeni, biti na izletu. Pogoji za udeležbo so strogi: zaprositi vsaj enega potencialnega spon-zorja za finančno pomoč, sodelovati na večini dopolnilnih prcdavanj o mednarodnih in-stitucijah, ki jih ekskurzija za-jema, pripraviti seminarsko nalogo v zvezi z obravnavanimi temami in se posebej pripraviti na določeno predavanje med ekskurzijo samo, kar pomeni ak-tivno sodelovati v debati... Tudi program predavanj je navadno natrpan, tako da ne omogoča hudo veliko prostega časa za »shoppinge in barhop-pinge«. Poglejmo kar program za Ženevski klub s Pravnefakultete v Ljubljani na strokovni ekskurziji na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji MLADI PRAVNIKI NA POTI PO ZDRUŽENI EVROPI P' rične se navadno z rojstvom alipa ze malceprej. Naš novorojenček, ŽENEVSKIKLUB, je danes star malce več kot eno leto. Za vse tiste, ki ga še ne poznate - živi medštudenti četrtega letnika Ijubljanske Pravnefakultete, ki so vpisali mednarodno pravno ali zunanjetrgovinsko smer študija. zadnjo pot, ki so jo študentje skupaj s svojimi profesorji in asistentom opravili pred krat-kim. Točneje od 17. do 25. marca. Pri tem ne smemo pozabiti, da je skupina triinpetdesetih bo-dočih pravnikov dobršen del kilometrov prepotovala v av-tobusu, kar pa ni niti najmanj udobno. Zlasti pa so trpeli višji študentje in tisti, ki so imeli smolo sedeti ob njih. Pred-stavljajte si malo manj kot dvo-metrskega Žigo, dvajset ur stlačenega med avtobusne sedeže. In dekleta, ki si ne morejo ustrezno popraviti make-upa med vožnjo. Prva etapa z nekaj podetapami se je končala v Kolnu s kratkim ogledom znamenite katedrale. Nato pa malce vedrejša pot do Delfta na Nizozemskem. Obiskali smo ga zaradi spomenika Hugu Gro-tiusu, pionirju mednarodnega prava. Kakšno naravno zna-menitost bi bilo vredno omeniti že prej. Reče pa se ji carina. Zgroženo smo spoznavali in ugotavljali, da se vsi avtobusi in avtomobili veselo in hitro odpravljajo naprej. Nas pa niso in niso spustili v Nemčijo. Nikakor jim nismo mogli dopovedati, da smo Slovenci in ne Jugoslovani z Balkana. Ta njihova naravna znamenitost, cariniki sploh ne verjamejo, da bomo po volitvah v trenutku postali del Evrope. Ko smo se le znašli na tleh skoraj-že-združene Nemčijeje bilo nakupovanje spet bolj domače, zaradi skupne valute. Po Delftu je sledil Haag, srečanje z Youth hostlom z vabljivo zunanjostjo in vojaško notranjostjo, prvi stik z nizozemsko pivsko kulturo in naslednje jutro predavanja na meddržavnem sodišču. Da ne pozabim, še prej na obisk rezidence jugoslovanske am-basade v taistem nizozemskem mestu. Pravzaprav smo obiskali ambasadorja in njegovo ženo v njuni rezidenci. Od kod ta obisk. Ambasador Jugoslavije na Nizozemskem je namreč prof. Ijubljanske Pravne fakultete, dr. Foto: Miha Dobrin Bohte. Sprejem je minil v živahnem ozračju in intenzivnih debatah. Zlasti se je oblikoval nez-nan kolega, ki je še nekaj dni čutil bolečine v rokah zaradi silnih prevajalskih naporov. Iz Haaga smo se zadovoljni odpravili v Bmxelles, na sedež EGS. V sam levji brlog -svet Evrope in komisijo. To je tja, kjer se kroji usoda Evrope 1992. Kako je bilo tam, kdaj drugič, saj je lema vredna posebnega obrav-navanja. Po predavanjih v Bruxellesu je sledil med-narodni college v Brugesu. Za njim pa pot v Pariz. Prišli smo v dežju, naslednji dan pa nas je pričakalo sonce in predavanja. OECD, med-narodna trgovinska zbornica, odvernička pisar-na, Palais de justice (sodna palača) in Gorenje-Francija z imenom Sidex. Popoldanska in predvsem večerna predavan-ja so bila najbolj obiskana na Pigallu in na Rue St. Denis. Hrana je bila izborna, čeprav se bruseljski hamburger bistveno ne razlikuje od pariškega. Pri pivu so razlike očitnejše. Zlati, ko v Bruslju srečaš lokale z dvesto (200) različnimi vrstami piva. Kolega Grega je uspešno položil izpit za demonstratorsko vrsto, ki jo vodi starosta Maks. Priznam, da vseh vrst ni poskusil nihče, najbolj ognjeviti so konČali pri zaporedni številki trideset in nekaj. Da imajo študentje dovolj časa za ogled drugačnih znamenitosti poleg natrpanega števila predavanj, je menda vsem jasno. Pač črtajo spanec z urnika. Tako je bilo še vedno dovolj časa za sprehod od pivnic v Haagu, kjer ti poleg piva ponudijo še joint, preko Falstaffa v Bruslju do Monimartra v Parizu. Pa šalo na stran. Smisel in namen poti sta bila jasna in v največji meri tudi dosežena. Vsak bo priznal, da se o neki instituciji največ naučiš, če jo spoznaš, obiščeš. To, da so predavanja na takšnih ekskurzijah v angleščini, najbrž ni trcba posebaj poudarjati. Seveda jo vsi znamo, bo pritrdila veČina. Kljub temu pa je poslušanje takšnih predavanj milo rečeno koristno (udi za znanjejezika. Na sploh je Ženevski klub fantastična zadeva. Ima le en problem. Povsem unikaten -nima namreč dovolj finančnih sredstev. Sponzorji so vse redkejši in njihove dotacije vse nižje. S tem pa tudi ambicije kluba. Fehtanje denarja, pravijo ob naših prošnjah. Toda Ženevski klub je nekaj posebnega. Zrasel je na pobudo študentov ob pomoči dr. Danila Tiirka,dr. Franja Štiblarja, dr. Mirjam Škrk in še nekaterih. Ne ukvarja se z zabavnimi izleti, pač pa z resnimi in strokovnimi ekskurzijami. Tega, če se znamo poleg tega zabavati, nam verjetno nihče ne bo vzel za slabo. Mojster je tisti, ki združi prijetno s koristnim, pravi star rek. Še večji mojsterpa bo tisti, ki bo začutil, da se mogoče izplača podpreti klube, kotjeŽenevski. Ne zaradi naše, pač pa zaradi njegove lastne koristi! Pravo, ki ga bo potrebno znati po ietu 1992, nekateri poznajo že danes. ŽENEVSKIKLUB prav gotovo! Leonardo Peklar UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz IN BESEDA JE POŽRLA SLIKO. Satelitski programi - 24 ur na noč. R«d ssa hxabiost Cidet ef L';avery DIJAŠKI SINDIKAT USTANOVLJEN petefc in soboto, 30, in 3 L marea, se je v Slovetij Gradeu odvijafo }0, srečanje srednješolcev Slovenije, katerega primami namen je bii ustanovitev DIJAŠKE ZVBZE SLOVENBE (DSZ), Le-ta naj bi nadomestila dosedanjo sredaješolsko organizacijo ZSMS, ki ji zakon o političoem združevanju prepoveduje dejavaosti n^i šolah> prav tako kot vsem ostalim političnim organiz^jam ia strankam. tX2S je staoov$ka orgaiuzacija s svojim statatom in programom, ki naitierava dosed&nje obstoježks oblike $redaješo!ske »povozanostk utrditi in jo poleg tega §e radikalno razširilt. Giavne novosH sopredvsem v poudarku m mmmbvem staadanlu dijakov, odttosih med ^idenci in Bčieelji mtnz reformaft udnega programa v sredjijih &>Iah. NaJpomembnejSe pa je, d& se SDZ namemva oblikovati v neke vrste dtjaški siadikauki bo iSditii pred »ritasiljem« inkr§enje"m temeljmh pravic š srrani učiteljev« S ttm v zvezi so v Slovenj Gradcu dijafci ugotovi li, d$ mora biti njihova nova zveza predvsem bolj odprta kot prcjšnja in da njeno ddovauje ne smc temeljiti na »karizmatičnih« posameznikih, temved mora vspodbuditi vse ^lane k sodelovanju v njej s konkretnimi prediogi, fcajtt le na La aačin bo moč doseči konkretne rezultate in premagati »dijaški str&h«, ki profesorjem omogoda izvajanje nekdntroJiranega tenJfja uad u^enci. Stvarpa se je žapletJa ob vprašariju, ali naj bo članstvo v Zvezi za dijake prostovoljno afi avtomatično {ozinoma obvezno).Ugotovih so sicer, da je masovno Članstvo lepa stvar, da pa nasilno vključevanje aazainteresiranth iahko ogrozl celoten projekt, m drugi strani pa nezadostno Stevilo ^lanov Jahko povzroči fiaančne probleme. Ker so bili jjrediogi deijeni, so se odločili za ekspetimem in sicer, da se na nekaterih 'Solah začasno uvede prostovoljno na drugih pa avtomatično članstvo. Ker se tudi ob vprašanju mentorstva oziroma »pokroviteljstva« uad zvezo niso uspell mnenjska uskladiti, so se odločili, <$a zs&to $\oet ustanovijo, sprejmejo za&isni statut, določijo začasni izvi^ni odbor in se iti dva meseca ohlajenih in treznejSih glav ponovno sestancjo. Urban Sedej INTERVJU EDDIE MURPHV, jjF zabavljač ¦ ,. Eddie Murphy se je rodil 3. aprila 1961 v Brook-lynu. Od malih nog je sanjal o show businessu in s pet-najstimi leti je začel uresničevati sdnje s pri-povedovanjem šal v nekem mladinskem centru na Long Islandu. Njegov kome-dijantski talent je bil kmalu opažen v raznih njujorških barih in na srednješolskem odru. Z devetnajstimi leti je bil izbran v že omenjeno TV od-dajo Saturday...,kjer je v štirih letih, kolikor je tam nastopal, postal glavna zvezda. Pri nas ga poznamo predvsem kot filmskega igralca. Videli smo večino njegovih filmov, kar ni bilo preveč težko, ker jih ni posnel prav veliko. Začel je pri Walterju Hillu ob boku Nicka Nolta v filmu Pregon v San Franciscu (48 HRS) in v filmu Kolo sreče (Trading places). Kot se večkrat zgodi, je postal svetovno znan in iskan s tret-jim - povprečnim filmom -Policaj iz Beverly Hillsa v režiji Maitina Bresta. Od takrat je tudi velika mednarodna zvezda. Sledijo še manj ali bolj uspešni filmi Golden Child (režija Michael Ritcie), Best Defence (z Dudlevem Mooreom, režija Willard Huyck), pa Policaj iz Beverly Hillsa II in Princ odkriva Ameriko (Coming to America, režiral je spet Lan-dis). Pravkar prihaja na naša filmska platna njegov režijski prvenec Harlem Nights, kjer z Richardom Pryorjem igrata glavni vlogi. Posnel je tudi dve Fogovor z najbolj dobičkonosno filmsko zvezdo na svetu. Zvezdaje vsekakor, nipa samofilmska (sam celo ne marapreveč tega izraza), sajje zaslovel kot komik - najprej z nastopi v živo in kmalu za tem tudi na televiziji v sloviti oddaji Saturday Night Live. S pripovedovan-jem šal, izvajanjem skečev, petjem in igranjem je postal multimilijonar daleč pred svojim tridesetim rojstnim dnevom. Toje on - entertainer. Murphv v filmu Princ odkriva Ameriko LP gramofonski plošči:»How Could It Be« in »So Happy« (hit Pai1y All the Time smo poslušali tudi pri nas) in ob drugih komedijskih albumih tudi »največji koncertni film vseh časov« z naslovom »Raw« (gre za celovečerni film - shovv komika E.M.) Z njim je, kot sam pravi, dosegel cilj, ki naj bi ga drugi šele poskušali doseči. Ko se mu bo kdo po kvaliteti približal, se bo prav po boksarsko, kot Ray Sugar Leonard, vrnil in obranil naslov. To pomeni: naredil še kaj boljšega. Do takrat pa bo snemal filme. Sebi in nam v zabavo. Intervju z njim je bil objavljen v letošnji februarski številki ameriške revije Playboy. Iz obširnega, precej osebnega pogovora, smo izbrali predvsem tiste dele, kjer govori o filmih. Miran Koritnik - Kaj mislite, zakajje občinstvo očarano nad vami? Murphy: Sam ne mislim, da je občinstvo očarano nad mano. Sem lc smešen fant in ljudje uživajo, ko gledajo moje filme. Nasmejim jih. In to je vse. Zgodba pa je takšna: Fant želi v kino z dekletom in ji reče: »Oglejva si to grozljivko.« Dekle mu odvrne: »Ne, pojdiva gledat film Toma Cruisea.« A fant ga ne želi gledati, ker je Cruise prcveč privlačen in tako gresta gledat nioj film. Dek-leta gredo gledat Cruisea sama, fantjegrozljivke sami, moje filme pa gredo gledat na zmenkih. Jaz jih ne ogrožam, saj vas le pripravim do snieha. - Vaš zadnjifilm Harlem Nights je res vaš. Niste le igralec, temveč ste zanj napisali tudi scenarij, ste njegov producent in režiser. Naj se osredotočimo le na eno dejav-nost - zakaj ste ga režirali? Murphy: Ujet sem v to nenavad-no siiuacijo. Režiserji imajo velik ego in res veliki režiserji hnajo ogromen ego. Večina režiserjev, ko postanejo zvezde, ne želi delati z velikimi igralci. Delajo z nez-nanimi ali pa s karaktemimi igral-ci, tako, da imajo vse pod kontrolo. Hkrati pa, ko napoči čas za izvedbo projekta in si želim velikega režiserja in hitro opravljeno delo. ti režiscrji niso na voljo tudi po tri leta. Na voljo so le »šlepaiji«. In tako sem si mislil, da bom sam opravil bolje od kakšnega polovičnega dela. - Kaj mislite o svojem igranju? Murphy: Mislim, da jaz nisem igralec. Jaz sem matinejski idol. Celo izraz filmska zvezda (movie star) zveni, kot da bi mislil, da sem sveže govno. Robcrt De Niro je igralec. Al Pacino je igralec. - Ne želite, da bi vas imeli za igralca? Murphy: Želim si delati uspešne filme, to je vse. Želim zabavati. Včasih so obstajali ljudje, ki so bili kombinacija igralca in filmske zvezde, zdaj pa si eno ali drugo. Edina oseba, za katero trenut-no mislim, da je oboje - igralec in filmska zvezda -je Jack Nicholson. . V filmu Harlem Nights vas lik, Quick, ni v celoti simpatičen. Celo žensko ubije. Igrate ga bolj umirjeno kot svoje komične vloge. Je bilo to igranje? Murphy: Znam igrati. Večina filmskih zvezd zna igrati, toda v tem, da si igralec, je več umet-nosti kot v tem, da si matinejski idol. Idol se ponaša s svojim izgledom in nadarjenostjo, toda igralec vas zmore prepričati, ganiti tudi če izgleda kot kup dreka. Recite meni ali pa Tomu Cruiseu: »V celem filmu se ne smeš smejati!«, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. To je preizkus, Ukažite meni, da ne smem dvigniti obrvi. Imam namreč nekaj trikov, ki jih izvajam, da bi dajali vtis igranja. - Kljub temu pa so vaši liki - Axel Foley ali Reggie Hammond ali princ Akeem -zapomnljivi, znameniti. Murphy: Toda teh reči ni bilo težko narediti. Poglej Pacina v Vabi (Cruising), Botru (The Godfather), Brazgotincu (Scarface), Pasjem popoldnevu (Dog Day Aftemoon) in mi povej, če je to isti človek. V svojem zadnjem filmu sem pod centimetri maske, pa še vedno lahko vidiš, da je tam nekaj Eddieja Murphyja. - Vaš naslednji projekt je nadaljevanje vaŠega debitantskega filma Pregon v San Franciscu (48 HRS). Zakaj se vračate k izviru? Murphy: Pregon v San Franciscu je najbolj im-itiran film osemdesetih. Lahko potegnete črto od njega do Commanda, Smrtonosnega orožja (Lethal Weapon), Rdeče vročice (Red Heat), filma Running Scared. In niti eden od njih ni bil tako dober kot original. Zdaj imamo izvimo igralsko zasedbo, režiserja in producenta. Naredili smo film, ki ga vsi poskušajo kopirati in bomo zato poskušali narediti še boljšega. Pregon v San Franciscu je tudi najboljši film, kar sem jih posnel kot igralec, toda najslabše, kar bi lahko storil, je to, da bi ga poskušal po- narediti. Tokrat bo več karakterizacije likov in ne večje eksplozije. - Je Pregon v San Franciscu vaše zavarovanje vprimeru, da Harlem Nights propade? (Večina kritikov ga je ostro kritizirala) ? Murphy: Vesel sem glede tega filma in ponosen na to, kako je izpadel. To ni akcijski film, pa tudi Princ odkriva Ameriko to ni bil. Želel sem pobeg-niti od tega, ker vas (kritiki) »predalčkajo«, če ves čas delate isto sranje. Hollywood in Paramount si zelo želita, da bi iz Policaja na Bevery Hillsu naredil podobno serijo, kot je Policijska akademija (Police Academy). Vsakih nekaj mesecev nov film, dokler ne bi posneli Policaja iz Beverly Hillsa X. Američani smo bitja navad: radi delamo isto sranje ves čas. Zato so tudi TV showi tukaj tako popularni. Ljudem je všeč ideja, da srečujejo nekoga vsak teden na točno določendan ob točno določenem času - medtem ko sedijo v dnevni sobi. - Toda vi lahko pččnete, karsizaželite. Murphy: In to tudi delam. Verjamem svojim impulzom. Raje kot da grem za zaslužkom in »mlatim« dolarje, je bil moj impulz potem, ko sem posnel Policaja iz Beverly Hillsa II, da naredim nekaj popolnoma drugačnega. Golden Child, Policaj iz Beverly Hillsa, Policaj iz Bever-ly Hillsa II - to je bil isti iik - Axel Foley - v treh filmih zaporedoma. Po določenem času se ljudje naveličajo gledati vaše sranje. - V nekem trenutku ste želeli igrati v Botru III (The Godfather III). Za kajje sploh šlo? Murphy: Izblebetal sem zgodbo Mariu Puzu, Francisu Gordu Coppoli in Alu Pacinu (to so seveda avtor knjjge in scenarija, režiser in glavni igralec »Botrov« - op. prev.). Vsem je bila všeč in potem je Pacino rekel: »Veste kaj? Vsem je všeč, kar pomeni, da se ne bo nikoli zgodilo.« Moja ideja je bila, da bi Stallone, Pacino in jaz skupaj igrali v tem filmu. Paramount je menil, da bi bilo to predrago za snemanje - stalo bi 80 milionov dolarjev, da bi samo zbrali vse sodelujoče skupaj, kar pomeni, da bi bili 40 ali 50 milijonov dolarjev pod mejo, preden bi pos-neli meter filma. - Kaj radi gledate, če greste v kino? Murphy: Rad imam dober romantični film in pa dober akcijski film. Všeč mi je bil Rain Man. Všeč sta mi bila oba dela Smrtonosnega orožja. Zelo mi je bil všeč Nicholson v Batmanu. Konec koncev vam občinstvo pove, kaj je dobro in kaj slabo. Vi, ali pa kritiki, lahko še tako govorite, kako je film prekleto briljanten, toda če ga nihče ne gre gledat, je film sranje. - Omenili ste možnost Policaja iz Beverly Hillsa III. Vdoločenem trenutkn ste biliprotitemu, da seposname. Kajse mora zgoditi, da bo dofibna zagotovo prišlo? Murphy: Pred dvemi leti bi ga posnel za dobro podmazan ček. Zdaj potrebujem res dober scenarij in dober ček. Veste kaj mislim, da bi bil dober Policaj iz Beverly Hillsa III? Umri pokončno (Die Hard - režija John Mc Tiernan -op.prev.). Bruce Willis je opravil res dobro delo. To je eden takih filmov, v katerih bi želel biti. - Vamje vašprijateljStallone dalkakšen nasvet glede snemanja nadaljevanj filmov (sequels)? Murphy: Samo glede tega, koliko denarja lahko iztržiš od studia. Rekel mi je: »Ne pusti se prodati pod ceno!« In to je res. On dobi 20 milijonov dolarjev, če samo stopi pred kamero. Ne glede nato, kaj bo z njegovim filmom, zasluži 20 milijonov. Rekel je: »Oblečejo te, namaskirajo, ti se pojaviš in oni služijo milijone in milijone s teboj, ti pa dobiš le majhen del. Ko ostariš, si nabavijo nekoga drugega, da opravlja tvoje delo in končano je. Mi smo kurbe.« - Kaj ko bi ocenili nekaj gojencev »Saturday Night Live« sliowa in njihov prehod kfilmu? Začnimo s Chevyjem Chaseom. Murphy: Chevyju jc uspelo. Od tistega šlosa: »I'm Chevy Chase and you're Tiot« (Jaz sem Chevy Chase in vi nistc) do danes je postal velika filmska zvezda. (Pri nas ga poznamo iz filmov Umazana igra, Maskirani detektiv, Vohuni kot midva, Trije amigosi... - op.prev.). Na film zasluži 6-7 milijonov dolarjev. - Kajpa Dan Aykroyd? Murphy: Danny je bil vedno predvsem pisec v začetku. To je v njegovi naravi. Toda zdaj je tudi on zvezda. - Kakšnega mnenja ste glede nekaterih njegovih filmskih izborov? Murphy: Ne moreš napadati nekoga zaradi njegovc izbire filmov. Veliko ljudi je posnelo zjebane filme. Tudi jaz. Iz branja scenarija ne moreš oceniti, kakšen bo. Meni ni bil všeč scenarij za Policaja iz Beveiiy Hillsa II, všeč pa mi je bil scenarij za film Golden Child. Toda kdo ve? Doctor Detroit je bil morda čudovit scenarij. Samo zajebavam te, Danny. (Smeh) - Eddie Murphy? Murphy: Jaz? Jaz sem OK. Enako je tudi s filmskim sranjem - jaz sem OK. Ljudje me imajo radi in me hodijo gledat. (izbor, prevod in priredba - M.K.) Naslovi filmov in predvsem imena njihovih avtorjev -gre sevcda za njihovo veličaslno minulo delo - so obetali ne le zanimiv dogodek ampak celo enkraten. A ni bilo tako. Prav nusprolno. Organizatorji so od-povedali na celi čili in si prishižili blamažo. Vseh krivcev za to seveda ne poznamo, a če je glavni krivec CD, nui moramo prilepili črno piko. Ljubitclj filma je dandanašnji že tako reclek pojav, da lahko s takšnimi potezami, kot je bila Ikebana, CD izgubi še liste redke redne goste, ki obiskujejo njihove lilmskc projekcije. Na žalosi se je CD zgodilo ludi to in to po več kot letu dni dolgem uspcšnem filmskem programu. ki smo ga upravičeno hvalili po vsebini in organizaciji. A pojdimo po vrsti. ' V sam izbor se ne bomo spuščali, saj je lo stvar okusa in najbrž tudi danih možnosii. Res pa jc, da so se mnogi upravičeno sprašcvali, kaj počnclajaponski inpoljski film(rcs jc siccr, da sia francoski koprocluk* ciji. a to. glcde na aviorja, zadeve sploh nc spremeni) med »francos-kimi filmi osemdeselih«. Bolj grc za lo, da jc bil Kaos precl dvcmi lcti v Ljubljani žc prikazan, in to prav v CD. zclaj pa ga prodajajo kot jugos-lovansko prcmicro. Ali naj to pomcni, cla naš zgodovinski spomin nc scžc nili clvc lcli nazaj? Kcrtorej IIIm ni novosi za nas in kcrsmo prcd meseci vsaj v kratkih potczah o njcm /c pisali v nibriki Vidcolcka, ni bil naš namcn znova pisali o njcm. Nancslo pa jc lako, da jc bila projek-cija Kaosa cdina, v kalcri se je dalo z vidom in sluhom uživati lako, kot smo kinoglcdalci navajcni in kol sc spodobi. Zato lahko mirnc volje še cnkrat polidimo že znano. Kaos je mojstrovina. ki ji čas ne grc do živcga. Drugo (in tretjc.) glcdanjc filma občutkov ih užitka ne zmanjšata, kar je dokaj čvrst dokaz, da sc v oceni nismo zmotili. Ni vcliko manjkalo, da bi bilo to skoraj vse. Filma Danton in Piščanec v kisu smo namreč glcclali koi vidcoprojekciji na veliko plaino. Vsi. ki so to žc kdaj doživeli, vedo, kakšen zmazek je to. Ni vredno truda. časa in vida, da bi se gledalec mučil z oglcdom takega »filma«. Zato ju seveda niti približno ne moremo ocenili. Skozi meglo sive in rjavc barve se je dala razbrati le zgodba obeh dcl. Danton je predvsem drama ljudi revolucije, prikaz razkroja doscžkov le-tc in skozi usodo naslovnegajunaka ludi odliČMio polegnjena vzporednica z revolucijami in njenimi otroci »današnjega časa«. Danton namreč v filmii izreče slovito reklo, da revolucija je lastne otroke. Gerard HARAKIRI wmmzwmm IKEBANO Kurosawa na snemanju filma Ran Vsi Ijubljanski prikazovalci filmov so družno organizirali prireditev Francoski film osemdesetih in ji dali naslov »Ikebana iz Boulognskega gozda«. Phreditev naj bi trajala od 27. marca do 9. aprila 1990 (v času, ko topišemoje nanireč mimo šele polovica od enajstih predvidenih filmov). Prvi del Ikebane se je zgodil v Cankarjevem domu, kjer so prireditelji prikazali štiri filme: Kaos (Ran) Akire Kurosawe, Dantona Andrzeja Wajde, Ljubezen do smrti (Amour a mort) Alaina Resnaisa in Piščanca v kisu (Poulet au vinaigre) Claudea Chabrola. Depardieu je odličen v vlogi Dan-tona, šc boljši pa je Wojciech Ps/oniak (Obljubljena dcžela) kot Robespierre. Piščanec v kisu je zanimiva psihološka zapletanka in čisto svojstvena kriminalka. Od-likujeta ga lahkotnost in črni humor. Narejen je v okviru tistega, kar pri Chabrolu že poznamo in očitno mu ta tip filma zelo »leži«. Za mlajše ljubitelje filma morda napotek, da je Piščanec v kisu dokaj podoben fran-coskima Nevarnost v zraku Michela Oevilla in Snirtonosna pot Claudea Millerja, ki smo ju videli v redneni kinosporedu. In to je pravzaprav vse, kar si sploh drznemo reči o teh dveh filmih, glede na kvaliteto projekcij, ki smo jih bili deležni. bFilm Ljubezen do smrti je bil gledalcem ponujen iz 16 mm traku. Tudi to seveda dokaj poslabša per-cepcijo, a je končni rezultat ven-darle kot dan in noč v primerjavi z videom na platnu. Režiser Alain Resnais je zaslovel s svojim prven-cem Hirošima, ljubczen moja (1959) in nato še bolj s filmom Lani v Marienbadu (Zlati lev 1961). Ljubitelji poznajo vsaj še njegova filma Vojne je konec z Yvesom Montandom in Spoznanje (Providence) z Johnom Gielgudom. Ljubezen do smrti je minialura, zelo komorni film. Začne se zelo duhovito in nas spomni na Buiielove prebliske, a se kmalu nadaljuje le še z monologi in dialogi štirih glavnih protagonistov. Močna filozofska naravnanost filmaje njegovaglavna značilnost in tu najdemo veliko podobnost z deli drugega Francoza - Erica Rohmeija, predvsem z njegovimi Moralnimi zgodbami. Zaplet je res kratek. Na začetku filma umre eden od osrednjih likov filma. Zdravnik poirdi njegovo snirt in ko odide po rešilni avto, junak »vstane« od mrtvih. Nenavaden pojav - fenomen skušajo vsi razložiti, še najbolj pa muči samega junaka. Od svojega vsiajenja od smrti sploh ne živi več. Je Ie še živ mrtvec, ki blodi po svelu. Ko znova uinre (iokrat dokončno), njegova ljubica ne želi več živeti. Življenje brez Ijubljene osebe zanjo nima smisla. V finalu filma smo soočeni s ključnimi vprašanji, ki so izpos-tavljena. Odgovore in rešitve mora najti vsak gledalec sam. Resnais je ob filmu izjavil: »Želel sem naiediti linearen filni za kvarlet likov. Pri njem nii ne gre za izdelavo kakšne teze, ampak skušam le povedati, da je Ijubezen vedno najpomembnejši element v človeškem življenju.« »Harakiri« zaradi ljubezni. In svojevrsten gledalski harakiri v CD zaradi ljubezni do filma?! Miran Koritnik Cruise ni dobil oskarja za vlogo Rona Kovica v filmu Rojen 4. julija, a zanj še ni prepoz-no, saj je mlad mož. Nasploh pa jo je film z le dvema oskarjema za režijo in montažo, slabo odnesel glede na to, da je bil eden favoritov in glavni zmagovalec pri Zlatih globusih. Zaradi odlične reklame in glavnega igralca pa lahko skoraj stavimo, da ga bo tudi pri nas videlo vse, kar leze in gre. Film je zgodba o spreobrnitvi »dobrega Američana«, ki sta mu domovina in njeni simboli največ na svetu, v »slabega« - to je nezaželenega invalida, demonstran-ta in aktivista. Vmes je seveda Viet-nam, velika ameriška travma, ki je tu materializirana v gibalo filma. Junak je bil tam ranjen in od takrat je paraleliziran od prsi navzdol. Kot pojava na invalidskem vozičku je živ opomin vsem Američanom na neko »pravično« vojno. V prvi vrsti je to seveda biografski film - fil-mana biografija in bi ga kot takega najprej morali ocenjevati. Mnogi pa so ga takoj označili kot še en film o Vietnamu. Stone se tega brani in pravi, da je to film o Ameriki. In to seveda je film o Ameriki za Ameriko. Tako jasna in vsiljena sporočila so očitno potrebna le Američanom, da jih vsaj malo pretresejo in jim, bog obvaruj, dajo celo malo misliti. Prebrati je treba le nekaj reakcij ameriških časopisov na ta film in vse je takoj jasno: vsi so vzhičeni in to predvsem zaradi sporočil in njihove moči. Mi lahko zaenkrat le pritrdimo, da je za Američana to najbrž res pomemben film, Evropa pa je videla že marsikaj drugega in zato ne vidim vzroka, da bi tudi mi film malikovaH. Dejstvo je, da je odlično tehnično narejen. Odlikuje ga zelo dinamična režija, neverjetno snemalsko delo (večji del filma je kamera v gibanju) in lepa glasba, ki pa najbrž ni preveč ustrezna za politično dramo takega tipa. Cruise je soliden, se izboijšuje, a to še ni igra. Igralsko sta ga dobesedno povozila Caroline Kava kot njegova mati in VVillem Dafoe (Platoon, Zadnja Kristusova skušnjava, Seigon) kot daigi viet-namski veteran - partner v Mehiki. In še nekaj - za razliko od velikih mojstrov svetovnega filma - Stone zelo slabo končuje svoje filme. Neprepričljivo, melodramatsko, romantično, že kar hepiendovsko -skratka, tako ameriško, da pokvari pol vtisa, ki ga je uspel prej z drugačnostjo in kritičnostjo ustvariti. Tako trdno odločeno lahko vpije: »I love America!« najbrž res le sveži doseljenec in Ron Kovic je N I K O L I N I H. Ford in E. Seigner v Besnilu Rojen 4.julija (Born on the Fourth ofJuly) ZDA, 1989 Režija: Oliver Stone. Scenarij: O. Stone, Ron Kovic (po knjigislednjega). Fotografija:RobertRichardson. Glasba: John Williams. Glav. vl: Tom Cmise, Kyra Sedgwick, Raymond J. Barry, Jenj Levine, Frank Whaley, Caroline Kava, Willem Dafoe, Jessica Prunell... Besnilo (Frantic) ZDA, 1987 Režija: Roman Polanski. Scenarij: R. Polanski, Gerard Brach. Fotografija: Witold Sobocinski. Glas-ba: Ennio Morricone. Glav.vL: Hanison Ford, Em-manuelle Seigner, Betty Buckley, John Mahoney, Jimmy Ray Weeks, David Huddleston, Alexandra Stewart, Gerard Klein, Jorgo Voyagis. baje tretja generacija jugoslovanske družine Kovačevič v ZDA. Tudi za Polanskega še ni prepoz-no. Ker je bil in ostal očiten mojster, še vedno lahko posname zelo dober film. Besnilo jc približno tak. Film skoraj vsi označujejo za ihriller (=srhljivka), a je to res le pogojno. Trenutkov za srh je v Besnilu bolj malo, kljub temu, da je zgodba napeta in ujame gledalca v svoj tok. Okvirno je to pravzaprav krimi-nalka. Govori o ameriškem zdrav-niku, ki pride s svojo ženo v Pariz. Ko se po prihodu v hotel zdravnik lušira, mu neznanci ugrabijo ženo. Začne jo iskati in kergre pri policiji to bolj počasi, je prepuščen samemu sebi. Tako je pravzaprav ves film tavanje zmedenega zdravnika po podzemlju velikega tujega mesta. Bolj ko odkrivamo vzroke ugrabitve, bolj je zgodba zapletena, a vendar ne toliko, da ne bi bila razrešena. Konec ni ravno srečen, a zdravnik dobi ženo nazaj. Privlačnost filma najbrž ni v scenariju, ki je na več mestih res predvidljiv, temveč v atmosferi filma - v absurdnosti situacije, v nemoči navadnega smrtnika, ki se mu kaj podobnega res lahko zgodi. Drug bistven element filma je režija. Polanski deluje mimo, neobremen-jeno, poigrava se z junaki filma in gledalci in to z lahkoto. Vsaj vtis je tak. Še vedno ima občutek za svoj nenavaden (čm) humor in tako še vedno preseneča, ko najmanj pričakujemo. Z izborom igralcev pa je tako - vsi so zanimivi in delujejo privlačno^ morda še najmanj prav zvezda filma Harrison Ford. Kritika ga je za vlogo sicer hvalila, češ da z njo ustvarja vrhunec fllma, a sem sam mnenja, da deluje vedno bolj vkalupljeno in če kmalu ne bo naredil kaj drastično drugačnega, bo samo tip (malo variiran sicer) istega brezizraznegajunaka. Besnilomu je sicer dalo nekaj možnosti izražanja drugačnih stanj in takrat je boljši -gre za trenutke junakove popolne nemoči in izgubljenosti. Prijetno odkritje filma je pojava Em-manuelle Seigner kot vsega »krive« mladenke, zelo pa spet navduši Morricone z glasbo. Ta je za vzdušje filma in občutke ob od-hodu iz kina tokrat odločilnega pomena in ker je končni vtis dober, ste lahko uganili, kako je mojster Ennio opravil svoje delo. Kljub temu, da je Besnilo še daleč od najboljših del Polanskega, menim, da gre za prijeten, zelo dobro narejen film in to je upanje za avtorja in njegove navijače. Nikoli ni prepozno. Miran Koritnik SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Torek, 10.4.90 DIVJA DEŽELA (THE WILD COUNTRY), ZDA, 1970. Rcžija: RobertTolten. Glav. vl.: Sieve Forrest, Veru Miles, Jack Elam, Ronny Howard (v barvah). Sreda, 11.4.90 ZLATI DEČEK (GOLDEN BOY). ZDA, 1939. Režija: Rouben Mamoulian. Glav. vl.: Barbara Sian-wyck, Wi)liam Holden, Adolphe men-jou. Lee J. Cobb. DNEVI SLAVE (GIORNI DI GLORIA). halia, 1945. Rcžija: Mar-cello Pagliero. Luchino Visconti. Komcntur: Umberto Calosso, Umber-lo Barbaro (dokumentami montažni film). Čctrtek. 12.4.90 LUKSUZNA RESTAVRACIJA (LE GRAND RESTAURANT). Fran-cija. 1966. Rcžija: Jaccjues Besnard. Glav. vl.: Louis dc Funcs. Bcmard Blicr, Maria Rosa Rodrigcz. Roger Caccia (v barvah). Petek. 13.4.90 PRIJATEL.J IZ AMERIKE (DER AMERIKANISCHE FREUND), ZRN- Francija, 1977. Scenarij (po romanu Paliicic Higlismith) in režija: VVim VVcnders. Glav. vl.: Bruno Ganz. Dcnnis Hopper, Lisa krcu/cr, Gerard Blain. Nicholas Ray. Sanuiel Fullcr (v barvali). Soboia, 14.4.90 DEMONI (THE DEVILS). Vel. Briianija. 1970. Sccnarij in rcžija: Kcn RusscJI. Glav. vl.: Vanessa Redgrave, Olivcr Recd, D.udley Sutton, Max Adrian. Gemma Jones (v barvah). Ncdclja. 15.4.90 CASSANDRIN MOST (THE CAS-SANDRA CROSSING). VB-Ilalija-ZRN. 1976. Režija: Gcorgc Pan Cosmatos. Glav. vl.: Ava Gardner, Richard Harris, Sophia Loren, Burt Lancastcr, Martin Sheen. Ingrid Thulin, Lee Strasberg... (v barvah). Ponedeljek, 16.4.90 GRAND HOTEL, ZDA. 1932. Režija: Edmound Goulding. Glav. vl.: Greta Gaibo, Joan Cravvford, Wallace Berry, Jean Hersholt. V spomin Ccsaru Zavattiniju -TATOVI KOLES (LADRI Dl BICICLETTE). Italija, 1948. Rcžija: Viltorio De Sica. Glav. vl.: Lamberto Maggiorani, Enzo Staiola. Lianella Carcil, Elena Allieri, Giulio Chiari. Torek, 17.4.90 SLEPA ULICA (CUL-DE-SAC). Vel. Britanija, 1966. Scenarij (z Gerar-dom Bracliom) in rcžija: Roman Polanski. Glav. vl.: Lionel Stander. Donald pleasance, Francoise Dorelac, Jack Mac Gowran, NVilliam Franklyn. BISERI ZA OGRLICO POLANSKI TU IN TAM Torek, 17.4. 1990 SLEPA ULICA (Cul-de-sac, 1966) (glej spored) Za v Parizu rojenega (letnik 1933) Poljaka židovskega rodu Romana Polanskega bi lahko kar zapisali: »Here, there and everyhere...« Živel in delal jc širom po svetu. Po naključju ga tokrat Iahko gledamo lu in tam. Na redni kinospored je končno prišel njegov zadnji film Besnilo (Frantic), kot vse kaže pa bo v Kinoteki postopoma prikazan ciklus njegovih filmov. Vedeti velja, da je Polanski eno od imen, ki so do sedaj najbolj vlekla gledalce v Kinoteko. Ljudje so vedno znova hoteli videti njegove filme Ples vampirjev, Rosemaryjin otrok, Kitajska četrt. Zanimivo, a že kar tipično - manj je bilo zanimanja za njegove prve (podpisnik teh vrstic skromno meni: šc vedno najboljše) filme. To velja predvsem za njegov prvenec Nož v vodi (nominacija za oskarja) in tokrat predstavljano Slepo ulico, ki je leta 1966 v Berlinu osvojilaZlatega mcdveda. Ljubitelje filma in radovedneže dobrohotno opominjamo, naj ne ponavljajo napak pred-hodnikov. Slepa ulica je svojevrstna psihološka drama, študija značajev, je pa tudi črna komedija o ljudeh v izjemnih situacijah. Za ozadje ima kar kriminalko. Precej čudaški poslovnež (Pleasance) živi s svojo mlado partnerko (Dorleac) v gradu na otočku, ki je s celino povezan le z ozkim nasipom za cesto. Grad »obiščeta« gangsterja na begu. Igra odkrivanja se začne. Na začelku sta talca gostitelja, ki pa pričakujeta obisk prijateljev. Gangsterja čakata svojega »šefa«, ki pa se nikakor noče pojaviti. Vzdušje je vsc bolj naelektreno. Kaj se zgodi, ko plima spremeni polotok v otok? Kdo je čigav ujemik? Film odlikuje odlična režija (Polanski se spet poigrava s »svojo« temo - grozljivosljo), prav taki igralci in kraj dogajanja. Film je bil posnet na Northumberland's Holy Islandu. Miran Koritnik L. Stander in J. Mac Gowran (prizor iz fllma). V spomin Cesaru Zavattiniju -ČUDEŽ V MILANU (MIRACOLO A MILANO), ltalija, 1951. Režija: Vittorio De Sica. Glav. vl.: Francesco Golisano. Emma Gramatica, Paolo Stoppa, Brunella Bovo. Sreda, 18.4.90 VZHODNO-ZAHODNA STRAN (EAST SIDE WEST SIDE), ZDA, 1949. Režija: Mei-vyn Le Roy. Glav. vl.: James Mason. Ava Gardner, Bar-bara Stanwyck, Cyd Charisse, Nancy Davis. Van Heflin. V spomin Ccsaru Zavattiniju -FABIOLA. Italija, 1949. Režija: Alessandro Blaseiti. Glav. vl.: Michele Morgan, Hcnry Vidal. Elisa Cegani, Michel Simon, GinoCervi... Četrtek, 19.4.90 SLUŽABNIK (THE SERVANT), Vel. Britanija, 1963. Režija: Joseph Losey. Glav. vl.: Dirk Bogarde. James Fox. Sarah Miles, Wendy Craig, Richard Vernon (v barvah). V spomin Ccsaru Zavattiniju - ČIS-TILCI ČEVLJEV (SCIUSCIA). Italija. 1946. Režija: Vittorio Dc Sica. Glav. vl.: Rinaldo Smordoni. Franco Interlenghi, Emilio Cigoli, Maria Campi... PeteK, 20. 4. 90 PRIGODE SHERLOCKA HOL-MESA (THE ADVENTURES OF SHERLOCK HOLMES), ZDA, 1939. Režija: Alfred Werker. Glav. vl.: Basil Rathbone. Nigel Bnice. Ida Lupino, George Zucco. V spomin Ccsaru Zavattiniju -PLAŠČ (1L CAPPOTTO), ltalija, 1952. Režija: Alberto Lattuada. Glav. vl.: Renato Rascel, Giulio Stival, Vvonne Sanson... Sobota,21.4.90 STARI DIVJI ZAHOD (WEST-NVORLD), ZDA, 1973. Scenarij in režija: Michael Crichton. Glav. vl.: Yul Brynner, Richard Benjamin, James Brolin (v barvah). V spomin Cesaru Zavattiniju - UM-BERTO D., Italija, 1952. Režija: Vit-torio De Sica. Glav. vl.: Carlo Battisti, Maria Pia Casilio. Lina Gennari. Nedelja, 22.4. 90 VITEZI OKROGLE MIZE (KNIGHTS OF THE ROUND TABLE), Vel. Britanija, 1953. Režija: Richard Thorpe. Glav. vl.: Robert Taylor, Ava Gardner. Mel Ferrer, Anne Cravvford, Stanley Baker... (v barvah). Ponedeljek, 23.4. 90 NAZARIN. Mehika. 1958. Scenarij (z Juliom Alejandrom) in režija: Luis Bufiuel. Glav. vl.: Francisco Rabal, Magra Lopez, Rita Maccedo, lgnacio Lopez Tarso. Prosimo občinstvo, ibljefliBlun^, Vsisojo bili hipiji KloŠar u B&verly HOJsa«, la s;pct je uspešetu Film yt zeio zab^vea, z n^dfciitimi saiiri^nimi podtoiti O^AIlAgvaj, SalvaiX>R, pa tudi Argentina, Čile...) In predvsem zeio ^ledljiv« Igralci $o odMrd, Ikvyfw& pa fcot v najbopihčas^. (Laboratorija zvuka), režija in montaža pa sta bila v rokah Karpa Godine. Upajmo, da se bo film v Cannesu dobro odrezal. • GREMO V EVROPO - je vse bolj glasno vpito geslo naše družbe. Tudi kinematografi ne smejo zaostajati! V nedeljo 1. aprila 1990 (gre za povsem naključno izbran dan in predvsem to ni prvoaprilska šala) je bilo v devetih kinih v Ljubljani na sporedu 11 filmov in vsi so bili ameriški. Kinoteka sicer ne bi smela biti v tej konkurenci in je tudi nismo upoštevali, če pa bi jo, bi lahko številko zaokrožili na 12. Kako reči temu pojavu, ki je zadnjih pet let vse hujši (gledamo namreč samo še ameriške filme), z novim načinom distribucije filmov v YU pa se zna zgoditi, da bo celo dokončen? Golo naključje je, da je bil na omenjeni dan v Kinoteki na sporedu film Opičje norčije (Monkey Business), a je morda ta naslov kar dober odgovor na zgornje vprašanje. Možnosti je še veliko, npr. Dan, ko so se vsi smejali ali pa kat po naše Kako so me idioti sistematično uničili. Svoje predloge smete pošiljati na naš naslov. • Prav v teh dneh pa se izteka prireditev, ki poskuša nekako rešiti zgornji problem. Ljubljanski kinematografi (s Kinoteko), Cankarjev dom, Francoski kulturni center v Ljubljani in predvsem filmska redakcija ŠKUC-a so organizirali ciklus projekcij z nas-lovom »Francoski film osemdesetih let«. THETELEPHONE Režija:RipTom. Gh vL: Whoopi Goldberg in Mlou Go«Jd» Severn Darden, Amy ^right, Jolai Heard . Hlm aeverjetne c^blike in vseblne, »Čktm gledališka zadeva in da je vse skuptf Še bolj odtrgarK>«jetomooodrainaaligJedaliS6eeaega. Junakinja te drame je gledali§ka tgralka, ki je zele o&amljena in ji je njen telefon s&hti sJik s svetom, In m samo to* Razplet filma je vsekakornepričakovan m koflec šokanten, Whoopi briljira in hkfati §e pMf vtlst da vse deJa z levo mko. Prav jsaaimivo bi biJo vlcteH, kako bi se v tej vlogi 2Mšli drugi igralci in igralke, pmčvsem nekaiere ,2vezde. Ogied priporočam le resnim ^edatcem - vsem, ki &e žclijo kaj naučiti in jtm film ni ie zabava. Njihov izbor je zajel enajst filmov, napaberkovanih iz redne distribucije (tako uspešnicekotspregledani filmi),kinotečnega fonda in »podzemlja«, t.j. nikoli pri nas videnih filmov. Akcija ima precej lepotnih napak (o prvem delu, filmih, ki so bilij prikazani v CD pišemo na drugem mestu), predvsem v organizaciji in izboru, a ne bomo preveč kritični, ker je že sama ideja vredna pohvale. Ljublitelji filma si gotovo želijo kaj podobnega še večkrat. • NAPREJ V PRETEKLOST -(Tujejezični oskarji - drugič): 1955 Samuraj (Miyamoto Musashi), Japonska, Hiroshi In-agaki; 1956 Cesta (La strada), Italija, Federico FeJlini;1957 Cabirijine noči (Le notti di Cabiria),Italija-Francija, Federico Fellini; 1958 Moj stric (Mon oncle), Francija-Italija, Jacques Tati; 1959 Črni Orfej (Orfeu negro), Francija-Italija-Brazilija, Marcel Camus; 1960 Deviški vrelec (Jungfrukallan), Švedska, Ingmar Bergman; 1961 Skozi temno ogledalo (Sasom i en spegel), Švedska, Ingmar Bergman; 1962 Nedelje v mestecu Avray (Les dimanches de Ville-Avray), Francija, Serge Bourguignon; 1963 Osem in pol (Otto e mezzo), Italija, Federico Fellini; 1964 Včeraj, danes, jutri (Ieri, oggi, domani), Italija, Vitorio De Sica. (Opomba - do leta 1956 so oskarje za tujejezične filme podeljevali pod oznako »častna nagrada« za najboljši tuji film, predvajan v ZDA. Od 1956 je oskar za najboljši tujejezični film samostojna kategorija. Nadal-jevanje prihodnjič.) Miran Koritnik SALVADOR Režija: OUver Stone. Gl. vl.: James Woods, James Belushi, John Savage, Mkhael Murphy, Eipedia Carrillo, TonyBan.a.., §e enkrat o Latinski Ameriki, tokrat bolj fleposredno in krvsvo. Stoneov pogled na fevolaeijo m diktaturo »tam dofk j« pnkaz&n skozi oči »kvazi« uoviuarja ^ Sokol je drugače nekakšen ekvivalent našemu Babilonu, cene so tudi tu nekje, zato se * | lokalu lahko mirno izognete. Sam sem se po kakšni uri in pol z nekaj znanci odpravil y prijeten lokalčič, ki se mu menda reče Fanatik in je zelo O.K. Potem smo šli v Lapidarij, ki je bolj znan kot Lap in je bil pred kratkim prenovljen. Na koncertu Godfathersov mi je mlajša znanka povedala, da so za naslednji dan napovedane demonstracije proti spreminjanju mladinskih klubov v drage šminkerske lokale. Lap so res obložili z marmorjem in medenino, kar se mi že po rnalem gravža, vrteli pa so tisti večer pretežno ^ ,%^ tehno-pop iz srede osemdesetih, kar tudi ni več bog ve kako zanimivo, ?mpak drago ^ ^ pa ni bilo; Jack Daniel's in vodka Smirnoff sta stala skupaj trideset k.din. Naslednjega dne sem še malo kolovratil po Zagrebu in v nasprotju s pri nas prevladujočim mnenjem ugotovil, da je Evropa tudi 100 km južno od Ljubljane in da je Zagreb dosti bolj mesto, kot sta Ljubljana in Celovec skupaj. V prestolnici NRS (Nesocialistične republike Slovenije) pa sem se dobro zabaval minuli petek, ko so v K 4 prišli Motorhead. Tiskovna konferenca je bila sicer bolj borna z vprašanji, saj pri nas na take fešte hodijo samo Ijudje, ki o nastopajočih vse vedo in nimajo kaj vprašati, zato pa so brezplačno točili Jack DaniePs, ki je tudi med sponzorji turneje 140 minut rock'n'rola. Sam sem v brezplačni pijači užival kakšnih 100 minut rock'n' Daniel'sa, še toliko bolj, ker je oskrba zadnje čase motena zaradi »inventur« v tukajšnjih duty free trgovinah, pomanjkanje pa vlada tudi v obmejnih. Menda ja niso vsega Jacka rekviirali Lemy in druščina!? Kakorkoli že, po pozni popoldanski uverturi v K 4 sem se sklenil udeležiti ene zares in zadeve. Imam namreč to smolo, da se v glavnem udeležujem zadev, ki so out. Kot je bil na primer četrtkov nastop devetčlanskega New Drink Okteta v glasbenem klubu KUD France Prešeren. Dvorana je bila sicer nabita in so že ob desetih zvečer nehali prodajati karte, vendar se ni primajal noben glasbeni kritik, kaj šele kakšna zares in faca. Boli njih... za jazz standarde in družabni alkoholizem. Torej sem se v petek napotil na pravi kraj, v Halo Tivoli, na spektakel Tier Mon v izvedbi La Fura dels Baus. Tam mi sprva ni uspelo dobiti brezplačne vstopnice, ker so novinarji vseh medijev, ki sem si jih uspel izmisliti, že dvignili press karte. Pa tudi tovarišica na blagajni mi nekako ni verjela, da bom o predstavi pisal. No, kot vidite, o predstavi (?) pišem, patudi brezplačno vstopnico sem uspel dobiti. '* Ha! Gary Gray ni kar tako. V dvorani se je po pričakovanju kar trlo tipov, med katerimi sem se počutil hudo nepomembnega. Ampak sem bil zato v družbi z najbolj šarmantno gospodično v dvorani, kar je več kot odtehtalo moje manjvrednostne komplekse. Ha! Sicer pa smo se vsi kmalu znašli v zmedi, ki so jo ustvarili La Fura dels Baus, ko so nas hoteli na vsak način povoziti, zmočiti, politi z vinom, zažgati, popljuvati in razstreliti. V celoti gledano sem se odlično zabaval, sreča pa je, da pred tem nisem do zadnje kaplje vztrajal na tiskovni konferenci v K 4, saj bi verjetno končal pod kolesi motokultivatorja, s katerim so divjali nori Katalonci. ... Si.cer pa: pamp ap d dem GaryGray OAK ART©?I Wfa&MJMsk *oni o nasom o nasvopi o nas Dragiša Marojevič, vodja stranke »jugoslovanstva« v Sloveniji, govori v intervjuju za reški VAL o aprilskih demok-ratičnih volitvah: »Mi smo te volitve razglasili za nedemokratične, enostranske in dis-kriminacijske. Enostranske so zaradi očitne prednosti nekaterih, ko je favoriziran tisti, ki je bil doslej na oblasti. Ne glede na to, da se je ta izboljšal in razpolovil, ima enak program. Določene stranke (komunisti in socialisti) imajo privilegiran položaj.« Ko govori o asimilaciji »južnakov« v Sloveniji, Marojevič zahteva uvedbo dvojezičnih šol ter takšne raz-mere, da bo vsakdo v javnih nastopih uporabljal materin jezik. Marojevič je očitno svojo priložnost že zamudil, vsaj na predvolilnem programu televizije Ljubljana... Branimir Džoni Štulič (Azra) je ustanovil svojo stranko z imenom Balkanska par-tija rada golih kuraca. Student - zapornik Ivan Borštner, prvoobtoženi v ljubljanskem procesuproti četverici, v pogovoru z novinarjem reškega VALA govori o vojski, partiji in aprilskih volitvah. Borštnerjeve napovedi: »Mislim, da bo zmagala združena opozicija Demos, čeprav ne s kakšnim velikim odstotkom. Slovenski politični prostor lahko v tem trenutku raz-delimo na dva pola - liberalni in narodni tabor. Nasprotja med tema taboroma, ki so obstajala pred petdesetimi leti, so tudi danes. Pomembno je še naprej graditi demokratični prostor in - ne glede na to, za katero stranko gre - vsakdo, ki zagovarja status quo, bo zgodovinsko negativ-no vrednoten. In obratno. Povedano s socialis-tičnim besednjakom, gre za neko zelo pomembno »prehodno obdobje«. Aleksandar SaŠa Petrovič, legenda jugos-lovanskega filma: »Položaj Josipa Broza v filmski produkciji v Jugoslaviji je bil nekako ambivalenten. On je, kot tudi drugi despoti, zelo rad gledal filme. Oboževal je westerne.« Z18 leti je odšel v vojno vihro. Z 22 je prišel iz nje kot zmagovalec z majorskim činom. Pet let kasneje je obesil uniforvno na klin. Eden izmed redkih partizanov, ki govori o množičnih likvidacijah kvizlingov v Bleiburgu in Kočevskem Rogu. To je intervjuvanec ML ADOSTI - brkati Simo Dubajič, ki pravi: »Po Titovem govoru v Ljubljani, 27. maja 1945, so v mojo sobo vdrli najbližji Rankovičevi sodelavci: Ivan Maček, Maks Bače... Zahtevali so, naj izberem najboljše komuniste in skojevce in naj takoj krenejo proti Kočevškem Rogu... Samemu izvrševanju pobojev nisem prisostvoval. Bil sem stalno pijan. Napijal sem se z Balkansko vodico v Kočevju, kjer sem sprejemal poročila. Deset nesrečnežev iz klavskega ešalona je kmalu končalo v norišnici. Primer Kočevskcga Roga ni ostal neznan ludi Milki Planinc, ki je kot politični in partijski vodja čete izbirala ljudi iz svoje enote...« Jovan Andonov, makedonski gospodarstvenik v intervjuju za skopski MLAD BOREC: »Ekonomska blokada med Slovenijo in Srbijo je predvsem politično vprašanje. Toda, morda je takšna blokada Sloveniji dobrodošla, da se Slovenci zavejo in stopijo na realna tla. Ne morejo namreč razumeti, da primarna razdelitev v Jugoslaviji ni dobra, ne morejo razumeti, kaj pomeni trg... Blokada ima negativne posledice za njihovo in tudi srbsko gospodarstvo. Zato morajo oboji takoj doumeti, da so krivi. Slovenija mora sprejeti določene ekonomske zakonilosti in jih kot takšne tudi priznati. Makedonija je ne more več oskrbovati s pločevino, ki jo potem proda desetkrat dražje. Slovenija mora spoznati, da Makedonija ni to, kar je včasih bila - imamo svojo inteligenco, svoj strokovni kadcr, ki zna proizvajati kvaliteto.« Hvala bogu, tovariš An-donov... NIN-ov kolumnist Slaviša Lcikč: »Raz-lika mcd Vukom Draškovičem in Franjo TuCtmanom je v tem, da Tudman nima brade. Ali pa v tem, da Draškovič ima brado. Daleč od tega, da sta »tovariša« (bivši general in bivši šef kabineta) slaboumneža, ki juje polrebno zaradi »filozofiranja« spraviti v norišnico. Toda njuno osebno »rožljanje« z zgodovinskimi mejami mora vznemiriti vse poistene Jugoslovane.« VNIN-ovi rubriki, v katcri z.birajo nove prispevke z.a razcvet demokracije v Jugoslaviji, je prva tarča »demokratična dežela«. V glavnih vlogah pa nastopajo Ivan Kramberger (Marija Terezija), Dimitrije Mita Rupel in drugi. Priobčili pa so tudi oglas slovenskih libcralcev: »Služite vojake z nami. Portorož poleti, toplicc spomladi, Bled jeseni in zima v Kranjski gori. Polni penzioni so zelo ugodni.« Branko Čakarmiš DOM ZA OBESANJE DORNAVA, dom za prizadete otroke Pesem bi moral napisati, če bi hotel povedaii zgodbo o ljudeh, ki stanujejo, žive svoje življenje v starem baročnem dvorcu v Dornavi. Pesem je edini literarni izraz, ki je dovolj močan, da lahko opiše nasmeh in srečo skupine mladih, ki sva jih vprašala za pot od starega dvorca do njihovega bodočega doma, ki je v zadnji fazi gradnje. Nenarejena prijaznost preseneti srce in povzroči nelagodnost v nama, ki sva navajena na vse drugačno reagiranje v neki drugi družbi. Pesem bi morala govoriti o ljubezni. Ne o navadni, v drugih pesmih in življenju opevani Ijubezni, temveč o drugačni. Taki, ki jo nismo vajeni. O tisti ljubezni, ki se je nismo nikoli naučili, kcr nam ni nihče dal priložnosti, saj so jo skrivali pred nami v starih, na pol porušenih dvorcih in smo zanjo slišali lako, mimogrede, kot da jc nekaj sramolnega. O teh, v te dvorce zaprtih ljudeh bi pisal, o trepetu in miru, samoti duše in kriku, ki je globoko v nas in plane na dan, ko se samo za trenutek zazremo čez zid, ki obdaja ljudi, drugačne od nas. Ali pa so nam podobni predvsem v naših intimnih trenutkih. Naj poskuša biti ta sestavek nekakšna pesem za vse tiste, ki so nama tako čudovito preprosto in prisrčno pokazali poi do svojega bodočega doma. A naj se te besede ne trudijo biti samo pesem, saj ljudje, ki odločajo o nadaljevanju gradnje skoraj dokončanega doma, ki je eden od redkih irenulkov sreče v očeh njegovih bodočih prebivalcev, verjetno ne berejo pesmi, ker jini njihov večni boj za kariero tega ne dovoli. Naj bo ta čudna pcsem, ki to ni, tudi ponižna prošnja vseh »drugačnih« in opozorilo vsem, ki jim tudi ta vrsta ljubezni ni tuja. Prošnja in opozorilo nekatcrim osebam, ki drže v rokah ključe odločanja in s tem denarja za dograditev nasmeha na obrazih pred našimi očmi skritih oirok. ___ Nekaj kilometrov od Ptuja se sredi do obzor-ja segajočih polj ponosno dviga baročni dvorec Dornava. Obdan z zidom in živo mejo je iz daljeve čudovit prizor. Iz daljave. Kakor hitro pa se mu dovolj približaš, takoj opaziš nešteto večjih in manjših znamenj neustavljivega propadanja, ki je takoznačilnoza veliko večino graščin in njim pripadajočih poslopij. Nekje, kar malce skrito, visi tabla z napisom, ki je že delno zbledel: Zavod za delovno usposabljanje. Tako se Dornava pridruži kratki vrsti različnih zavodov, namenjenih delu prebivalstva, ki mu je bila vedno usojena in neizogibna skritost pred ostalimi deli družbe. Kot da je sramota imeti med seboj ljudi, ki so, resnici na ljubo je potrebno priznati, drugačni od tistih, ki jih srečujemo v mestih in vaseh naše dežele. Da bi se jih družba in posamezniki znebili, jihpreprosto naselijo v starih opuščenih dvorcih in poskušajo pozabiti nanje. Kar jim tudi bolj ali manj uspeva. Ampak naj bo dovolj teh na pol sentimentalnih resnic, ki jih konec koncev skoraj vsi poznamo. Stari gradovi so bili v daljni in nekaj bližnji preteklosti vedno azil za neki drugačni sloj družbe. Predvsem pa so bili vedno primer skrajnosti v obe možni smeri. V času, ko so se dogajale pravljice, so v njih živeli svoje izolirano življenje »bogati reveži«, kot je dejal moj profesor zemljepisa, sedaj, ko se neka pravljica končuje, pa živi v dvorcih popolnoma nasprotni sloj. To so največkrat mladi, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih lastnosti ne morejo skrbeti zase, njihovi bližnji pa ne morejo ali preprosto nočejo živeti in skrbeti za njih. Družbi ne preostane drugega, kot da zbere nekaj »drugačnih« na enem mestu in poskuša vsaj malce poskrbeti zanje. Hvalevreden namen. A neka druga izmed mnogih resnic so bivališča, v katerih ti ljudje žive. Za kakršnokoli usposabljanje so potrebni pogoji, ki so mogoče celo bolj kompleksni kot pri »normalnih« Ijudeh. Tega pa stari, razpadajoči dvorci kljub trudi vsega osebja nikakor ne omogočajo. Potrebni so novi prostori, ki bodo lahko pripomogli k vsaj del-nemu usposabljanju že s svojim malce bolj človeka vrednim videzem. In Domavi je to skoraj uspelo. Po dolgoletnem opozarjanju na razmere, v katerih žive oskrbovanci, so pred časom končno naleteli na nekaj razumevanja in dobili dovolj denarja za gradnjo novega Zavoda, v katerega naj bi se po dograditvi preselila velika večina oskrbovancev. In res, za lučaj stran od starega Zavoda je zrasel nov dom, ki je sodobno projektiran in že s svojo zunan-jostjo vzbuja v človeku upanje v spremembe, ki naj bi se začele tudi nalem, do sedaj zapos-tavljenem področju. A zopet je resnica skrjta v tem ponosnem domu. Tik pred dokončanjem je zmanjkalo denarja za nekatera nujno potrebna dela. Denarja ni. Tisti, ki razpolagajo z denar-jem, so zavezali svojo vrečo in iz nje ne prikaplja niti dinar za finiširanje lepe zgradbe, ki tako nesluži ničemur. Zaradi nekih birok-ratskih in mogoče še kakih drugih zapletov nujno potrebni objekt ne more služiti svojemu namenu. Kdo je odgovoren za še eno neumnost med vsemi, ki se vale v našo dolino kot kamenje in nas še vedno, kljub nekaterim spremembam, zatrpava z plazom, iz katerega ni bilo in očitno še sedaj ni nobene racionalne rešitve. Ali resnično ni Človeka v naši vladi in v naših različnih ministerstvih, ki bibil vsaj toliko odprtih oči in glave, da bi uvidel preprosto dejstvo, da že skoraj zgrajen objekt, ki ne služi svojemu namenu, požre neprimerno več materialnih sredstev, kot je tistih nekaj dinar-jev, ki bi jih bilo potrebno vložiti v dokončanje Zavoda? Zavedam se, kako neuspešno je trkanje na vrata vesti pri Ijudeh, ki odločajo o finančnih sredstvih, namenjenih prizadetim osebam, ven-dar si ne morem kaj, da ne bi poskusil vsaj s kratkim apelom na vse, ki jih pogled na prebivalce mrzlih gradov, kot je Dornava, presune: Vsaj enkrat, za boga, poskušajte odvrniti svoje oči od nekih imaginamih hladnih številk in jih dvignite k otrokom, ki jim neka vam tako oddaljena in malopomembna stvar pomeni srečo in nasmeh. lifeis life Zavod za delovno usposobljanje prizadetih otrok v Dornavi je nastal 1953. leta in je bil precej časa edina tovrstna ustanova v Sloveniji, ki je nudila tovrstno obliko pomoči. Število gojencev je od nastanka zavoda do sedaj konsiantno naraščalo s prvotnega števila dvaj-setih oskrbovancev na sedanjih 309. Večina njih žive v tako imenovanih zaprtih sistemih zavodskega varstva, kar pomeni, da žive oskrobvanciv zavodu 24 ur in se, vsaj nekateri, preselijo k staršem samo čez vikend. Za 309 gojencev skrbi v zavodu Dornava okrog dvesto zaposlenih, kar niti ni tako oddal-jeno od normativov, ki obstajajo v nekaterih drugih prostorih, čeprav se tudi tu uprava Zavoda srečuje s precejšnjimi problemi,saj se dogaja, da kadri preprosto ne vzdrže psihičnega pritiska, ki ga povzroča dclo v Zavodu. Novi prostori, v katere se nameravajo vselili tokom tega leia, bodo pomagali tudi na tem področju, saj bodo z novimi programi vsaj delno razbremenili delavce, ki se ukvarjajo neposred-no z usposabljanjem otrok. Število gojenccv se bo zmanjšalo in razporedilo na otroke in odrasle. Načrtovano je, da se bodo v novi del zavoda preselili otroci do 18. leta starosti, v rstarem delu pa osranejo starejši. V starem delu laj bi ostale predvsem osebe, ki so težje 'duševno prizadete in nimajo možnosti in sposobnosti, da bi se zaposlile pri delavnem ^.asposabljanju, niti nimajo sposobnosti prilagajanja niti k enostavnejšim zaposlit-venim procesom, temveč potrebujejo predvsem varstvo, posebej nepokretni. Financiranje Zavodov za usposabljanje prizadetih otrok je v rokah treh dejavnikov: 1. skupnosti socialnega skrbstva; 2. zdravstvene skupnosti; 3. skupnosti za izobraževanje. V tej nesrečni ekonomski situaciji so prav področja, ki so vedno bila nekje na robu družbene zavesti, še bolj zapostavljena in to se vedno bolj kaže tudi na področju verslva in usposabljanja duševno prizadetih otrok. Denar-ja, tako nujno potrebne komponente razvoja, ni. Ni ga niti za dokončanje novoizgrajenega doma v Dornavi. Predvsem pa na področju varstva in usposabljanja duševno prizadetih otrok čedalj bolj prevladuje strah zaradi naše čedalje bolj katastrofalne socialne politike, saj se zavedajo, da je bil njihov prostor vedno prvi, ki sc mu je odtegnilo pomoč in zatisnilo še tiste luknjice, iz katerih je včasih pricurljalo. Brezposelnost, ki nam grozi z uvajanjem tražnega gospodarstva, se je dotaknila tudi tcga področja. Brezposelni pomenijo breme za družbo, saj jim je potrebno vsaj določeno osebje zagotoviti najosnovnejše za preživetje. Tisoči, ki so in bodo brez dela, so naraven odjemalec tistih finančnih sredstev, ki so bila do sedaj namenjena zavodom za usposabljanje. Kaj imajo skupnega študentski domovi in domovi za duševno prizadete? Odgovor zavisi od mere cinizma v bralcu. Za nekatere malce bolj zlobne ni nobene razlike, za druge, katerih zlobnost pa ne presega dovoljeno stopnjo, ni med tema dvema kategorijama skupinskih prebivališč nobenega skupnega imenovalca. Kot vedno je tudi tu resnica nekje na sredini. Navedene vrste domov imajo vsaj eden skupni faktor, ki pa jih povezuje bolj, kot bi si lahko -neobveščeni mislil. Študentski domovi in domovi za prizadete se financirajo iz istega fonda. Očitno je povezava zelo močna in se usode obeh vrst domov med seboj vztrajno prepletajo. Ob kroničnem pomanjkanju denarja vedno potcgne ena od naštetih dveh sirani krajši konec. In popolnoma jasno jc, katera siran je v boju za materialna sredsiva močnejša in uspešnejša. Študentje kot vedno in v vseh sferah vsaj malo prisotni element, ki je zaradi svoje sposobnosti in mladostne energije konstantna nevarnost za vse krojilce domače politike, so vsekakor neprimemo močnejši sparing partner maloštevilnim posameznikom in organizacijam, ki poskušajo zagoloviti vsaj del sredstev tudi Zavodom za prizadete osebe. Preprosto povedano, neprimemo večja je ver-jetnost, da bodo dobili denar študentje za gradnjo novega bloka v Rožni dolini kot pa na primer Hrastovec, ki bi nujno potreboval novo moderno zgradbo za vsaj delno uspešno delo s svojimi oskrbovanci. Peter Žnidaršič Prvo poglavje bi lahko im-enoval Amerika za začet-nike. Znašli smo se na newyorškem letališču Kenedy in ob ogromnem kupu prtljage razglabljali, kako priti do glav-nega avtobusnega terminala v centru mesta. Crni taksist z velikim starim cadillacom je hitro opazil našo zadrego in naložil pol odprave. Med vožnjo smo izvedeli vse o njegovih junaštvih v Viet-namu, kako je med neko bitko padel z drevesa v močvirje in tako dalje, vmes pa nam je v roke porinil list s tarifami, ki so bile neznanske. Ampak za tujce je ceneje, je dodal in nam ponudil drugi list, kjer pa so bile cene le za malenkost nižje. Na koncu nam je postavil račun: osemdeset dolarjev. Nekoliko smo protestirali, tedaj pa je spremenil taktiko, začel je razgrajati in nam groziti s policijo. Nismo hoteli sitnosti, dali smo niu denar in ostali na postaji z občutkom, da nas je dobro nategnil. Tudi nočno potepanje po New Yorku je zato imelo nekoliko slab priokus in šele Greyhound nas je spravil v boljšo voljo: avtobusne karte so bile zares poceni in čez nekaj ur smo že potovali proti zahodu. Dolga pot nas je čakala: od Nevv Yorka do pacifiške obale je kakih 5000 kilometrov, hitri Greyhoundovi avtobusi pa to razdaljo premagajo v manj kot treh dneh. Vožnja skozi II-linois, Iowo in Nebrasko je precej enolična, bolj razgiban pa je Wyoming, kjer med pos-tankom v mestecu Cheyenne skočimo pogledat v firmo Wrangler. Odlične kavbojke so smešno poceni in naše denarnice so spet nekoliko tanjše. Sledi Utah in Salt Lake City, sredi noči pa se ustavimo v mestu Reno, Nevada, ki je nekakšen manjši Las Vegas: igralnice so polne lovcev na srečo vseh starosti, od otrok do babic. Tretjega dne zjutraj smo v Kaliforniji in v Sacramentu zavijemo proti jugu, kjer se kopasti griči počasi dvigajo v gorovje High Sierra: tam nekje je dolina Yosemite, ki so jo V STENAH KALIFORJNflJE Nasmešek, prosim: avtor v vlogi fotografa yprvih letih mojega alpinizma, ko sem šele spoznaval oprimke v težjih stenah, mijeprišla v roke knjiga Nejca Zaplotnika Pot. Prebral semjo v enem zamahu, največji vtis paje name naredilo poglavje oplezanju v Kalifornijski dolini Yosemite. Seveda so se takratmoje želje in zmožnosti ustavljale daleč pod takšnimi stenami, toda plezalski apetit mi je hitro zrastel in po vrnitvi s prve odprave sem si dejal: »Če gre v Himalaji, zakaj ne bi šlo v Yosemiti.« Odločitev je padla, tudi somišljenikov ni manjkalo, le pri denarju se je zatikalo. S pomočjo matičnega kluba se je tudi to za silo uredilo in šest nas je v začetku septembra odletelo čez veliko lužo novim avanturam naproti. ledeniki v tisočletjih oblikovali v eno najlepših pok-rajin. Prvi pogled na stene nas pribije na sedeže: iz idilične zelene doline, po kateri vijuga rečica, rastejo navpične granitne stene več kot kilometer visoko. Številni slapovi, od katerih najvišji pada 500 metrov v globino, pa naredijo pokrajino še bolj neverjetno. Včasih so tod prebivali Indijanci, danes pa o tem pričajo le še imena in muzej; dolina je postala turis-tični center in vanjo se posebej ob koncih tedna zgrinjajo reke Američanov, da si odpočijejo od svojega money making delovnika. Takrat je najbolje nekam izginiti; če že nisi v steni, pa vsaj nekam v okolico med stoletne sekvoje. Sotore postavimo v Sun-nyside campu, ki je že od nek-daj zbirališče plezalcev. Takoj pademo v pisano mednarodno druščino, vmes je tudi naša Lidija iz Ljubljane, ki se je kar preselila v Yosemite in se v dveh letih priključila tam-kajšnji alpinistični eliti. Ponovno srečanje s slovenščino jo je nekoliko zmedlo, vendar samo prvi dan. Opozorila nas je na medvede, ki se ponoči sprehajajo med šotori in vohajo za hrano, zato v Yosemitih velja pravilo, da je treba hrano spraviti v vrečo in potegniti visoko na vejo. Pa celo tam ni vedno na vamem: neke noči nas je zbudilo godrnjanje in praskanje po deblu drevesa, na katerem smo imeli hrano. Medved je kmalu zatem skupaj z zlomljeno vejo priletel na tla in začel večerjati, mi pa smo se rade volje odrekli našim zalogam - da je le nas pustil na miru, čeprav ti med-vedje ljudem baje niso nevarni. Podnevi kosmatincev nikdar ni bilo na spregled. Naša ekipa je prišla v Ameriko dobro natrenirana. To so nam priznavali celo domačini, ko so prestevali naše zgibe na drogu v Sunnyside Campu. V stenah pa od začetka ni šlo: granit je čisto nekaj drugega kot naša z oprimki bogata apnenčasta skala. Nekoliko bolje je Šlo, ko smo se opremili s plezalnimi copati, ki so jih doma na roko izdelovali mehiški plezalci. Guma na podplatih je bila izdelana jz starih odpadnih gum avionskih koles, fantjepa so na ra način zaslužili nekaj denarja za skromno preživetje. Tudi domači plezalci živijo precej asketsko, z denarjem, pris-luženim preko zime, shajajo potem celo leto jn vso pomlad, poletje in jesen preživijo v stenah. Naš čas pa je bil omejen, le dober mesec vsega skupaj, zato smo se zadeve Iotili resno in po desetih dneh smo v prostem plezanju dosegJi osmo stopnjo. Prišel je čas, da se pomerimo s steno, zaradi katere smo prišli sem, z južno steno El Capitana. Ni ga plezalca, ki ne bi poznal tega imena: dogodki v El Capu in ostalih yosemitskih stenah so desetletja usmerjali razvoj svetovnega al-pinizma. Tukaj se je začelo prosto plezanje, težave v tehničnih smereh pa so dosegle takšno stopnjo kot nikjer drugje. S Slavcem Svetičičem iz Idrije, ki je bil tukaj moj soplezalec, sva izbrala eno taksnih: smerThe Shield je veljala ob svojem nastanku leta 74 za najtežjo smer na svetuin prva plezalca sta v steni prebila 14 dni. 1200 metrov visoka smer poteka čez ogromno previsno ploščo v obliki ščita, njena značilnost pa so kot las tanke poči, v katere se da zabiti klin največ centimeter globoko. V ta namen so razvili posebne kline, ki niso dosti večji od nohta na palcu, poleg tega pa še cel kup specialne opreme, ki jo zahtevajo težke yosemitske stene. Nekaj dni traja, preden je vse zbrano, zraven dodava še hrano za en teden in 16 litrov vode v plastičnih kantah: v steni namreč vlada čez dan huda vročina. Na večer pred odhodom vse skupaj zloživa v prašiča, veliko transportno vrečo, ki jo bova vlekla za sabo na vrvi: dobrih 40 kilogramov. Stena naju pričakuje... Začetek ni pretežek in prvi večer sva z doseženo višino nadvse zadovoljna. Že drugi dan pa sva mnogo počasnejša in šele popoldne prideva do velike strehe, ki je uvod v najtežji del stene. Do večera sva čeznjo in debeJo preklinjava, ko vidiva »udobno mesto za bivakiranje«, ki ga obljublja opis v najinem vodniku: v navpično steno so zavrtani štirje svedrovci. Nič ne pomaga. Razpneva mreže in zibaje se nad praznino poslušava angleško navezo, ki je dvesto metrov spodaj. Dvesto metrov - v tej steni je to cel dan plezanja! PrivoŠčiva si skromno večerjo, nato pa utrujena od celodnevnih naporov kljub nenavadnemu položaju hitro zaspiva. Zjutraj se že navsezgodaj kar sede v mrežah ovešava s kilogrami klinov, vponk, zatičev in podobne krame, brez katere tu pač ne gre. Danes sem prvi na vrsti in tanka previsna poč že na pogled daje vedeti, da ne bo lahka. Počasi gre, pa kljub temu lezem navzgor. Skoraj se že stegujem do dobrega klina na naslednjem stojišču, tedaj pa satič, ki je sprva držal, nied hinavskim škitanjem zapusti svoje mesto v poči in. naslednji trenutek že plavam nad yosemitsko dolino. Zdi se mi, da sem angel in zelo globoko spodaj vidim zelene gozdove, cesto in reko Merced. Letim z glavo navzdol, vmes pa razločno slišim poke klinov, ki se pulijo iz stene. Potem pa tresk in nekaj sekund črne teme, ki se počasi spreminja v rdečo. Niham na vvvi nekaj metrov stran od stene, v glavi mi zvonijo zvonovi in kri kaplja iz razbitega nosa in čela. Slavc od daleč strokovnjaško ugotovi, da verjetno nimam luknje v glavi in ob njegovi idrijščini mi kljub resni situaciji gre na smeh. Oba veva, da morava zdržati do vrha, ker od tukaj ni več poti nazaj - stena pod nama je preveč previsna. In ko petega dne zvečer doseževa vrh, sva gotovo med srečnejšimi ljudmi tisti trenutek. Znova se učiva hoditi po ravnem in ko odvrževa s sebe še težo železja, se počutiva zares lepo: kako tudi ne, saj sva splezala veliki El Cap. Spodaj v taboru potem vsi skupaj pros-lavljamo najino vrnitev. Zraven. sta tudi naša škotska prijatelja iz Yosemitov, Frank in Keith. Sedimo okrog ognja, pivo teče in od nekod se pojavi še steklenica kanadskega viskija. Škota sprva vihata nos, češ da viskija - razen njihovega - še poskusiti ni vredno. Kmalu pa pozabita na svoja načela in gresta po novo steklenico. Škoti bodo izumrli, ker mešajo pivo in viski, je prejšnji večer trdil Frank, ki je plezal v skoraj vseh svetovnih gorstvih. Tudi o slovenskih dosežkih je dosti vedel in dodal, da premalo hodimo po svetu.'-Nekoliko mu razložimo naše finančne zmožnosti, nakar nas ob slovesu povabita na Skotsko - na njihove stroške. Res čudne stvari se dogajajo. Še Škoti niso več Škoti. Mi pa zapustimo Yosemite z občutkom, da se bomo še vrnili. Pavle Kozjek FELJTON PROTOKOU SIONSKEH MODBEGEV OPOMBE G.J. BUTMIJA Te zapisnike so podpisali predstavniki SIONA (ne mešajtejih s predstavniki sionskega giban-ja). So izvleček iz knjige popolnih zapisnikov. Celotne vsebine zaracli omejenega časa, ki ga je imel na voljo prevajalec, ni bilo mogoče dobiti. Dodano jim je bilo kratko dopolnilo s kratkimi smemicanri načrta, kako bodo Židje na miren način osvojili svet. Zapisniki glavnih smernic načrta so bili vzeti /z skrivnih zabojev velike Sionistične pisarne, kije sedaj nafran-coskili tleli. V teh kratkih smemicah je to bil ves Sionis-tični načvt z oziroin na vazdaljo poti, ki jo bo prešel, in sredstva, s katerimi se bo šlo od ene točke do dmge. Ta politični načrt se izvaja od 929. letapredKristusom. IzdelalgajeSalamon in modreci židovske znanosti. Njihovi učenci, seznanjeni s stvarjo, so ta načrt glede na zgodovinske dogodke dopolnjevali in razvijali. Odločili so se, da bodo na miren način osvojili svet zo SION tako, da se bodo poslnževali prevar simbolične Kače, čigar glava bo prikazovala vlado, opisano v načrtu modrecev. Ta glava je vedno skrito celo samemu židovskemu Ijudstvu, ki ga predstavlja telo Kače. Kača, ki se zavleče v podzemne hodnike države, je ntšila ali poživala vse nežidovske državne moči, glede na to, kako so se razvijale na raznih kontintentih, posebno še v Evropi. To delo bo nadaljevala tudi v bodoče, po nakazanem načrtu, dokler se krog prehojenih etap ne spoji okoli glave sionske Kače, ki je izhodiščna točka, to je, dokler se krog ne zaključi v Evropi, preko nje po vsem svetu, z uporabo vse sile, pridobljene z ekonomskimi sredstvi in se v krog vključijo vsi kontinenti. Glava kače se ni mogla vrniti na Sion preko ruševin vladajoče sile vseh evropskih držav, temveč šele po njenempadcu. Padecje dosežen z ekonomskim propadom, kije prišel z moralno dekadenco in pokvarjenostjo. To povzročajo Židinje, ki se izdajajo za Francozinje, Italijanke, Špctnke, itd. So najspretnejše razšir-jevalke moralne razuzdanosti. V shdbi Siona so vaba tistim, ki zaradi njih potrebujejo denar in tako prostovoljno prodajajo svojo vest, da bi ga dobili za kakrsnokoli ceno. Denar, sposojen pod takinri pogoji, se vrača posojilodajalcem, po zaslugi tistih žena pa se hitro porabi. Tako so razsipneži prisiljeni, da si ga ponovno iz-posojajo. In sužnji za sionsko zadevo so dobljeni. Za uspeh tega podjetja je bilo potrebno, da niti države niti posamezniki ne bi posumili o vlogi, ki jo imajo v sionskih rokah. Zato so se židovski voditelji organizirali v religiozno kasto z namenom, da bedijo nad izpolnjevan-jem Mojzesovih zakonov in Talmutskih pred-pisov. Vsakdo je masko Mojzesovih zakonov jemal za pravi vzrok obstoja te avtonomne iidovske organizacije. Zaradi tega nikonmr ni prišlo na misel, da bi pobliže pregledal delovanje te avtonomne oblasti. Nihče se ni oziral na to, kako dclujejo nacionali posli tega Ivezteritorialnega Ijudstva. Na to seje gledalo še mnogo manj zato, ker so bile oči vseh uprte v zlato, za katerimje vsak koprnel, medtem ko so ga Židje neopazno kopičili v svoje blagajne. Zato so bili Židje popolnoma svobodm pri politično-ekonomskih intrigah. Prva etapa Kače v Evropije Grčija, kjerje za časa Perikleja (409-429 pred Kristusom) pričela rušiti moč in veličino te države. Druga etapaje Rim za časa Avgusta (63 pred Kristusom do 14 po Kristusu), kjerje ostala 16 stoletij in postavila temelj Židovskefinančne in politične moči. Tretja Madrid, pod Karlom V. (1500-1556 po Kristusu). Četrta Pariz, za časa Ludvika XIV. (1638-1715). Peta v Londonu, od leta 1814, po padcu Napoleona. Šesta v Berlinu od leta 1870 po francosko-nemški vojni. Sedma v Petrogradu, pod katerim se vidi glava Kače, z naznačenim letom njenega prihoda 1880. Vse te države, preko katerihje šla Kača, so v svojih temeljih res pretresene z liberalizmom in ekonomskim neredom, ki so gapovzročiliŽidje. Kača gre dalje po začrtani poti proti Moskvi, Kijevu, Odesi (tu moramo pnpomniti, da se v Odesi mnogo gradi, ker pričakujejo povabljence...). Carigrad je bil oznaČen kot osma in zadnja etapa pred Jeruialemom. Pravzaprav ostaja Kači le še majhen prostor, da sklene krog glave z repom. Da bi se to zgodilo brez ovire, so Žide vzgojili tako, da bodo ta posel spretno izvedli. Predvsem so spredno dosegli osamitev Židov. Nihče ne more prodreti v skrivnosti njihovega patriotičnega dela. Drugim deželam, ki so jih sprejele kot goste, škodijo. Preroško se jim govori, dajihje sam Bog izbral, da obvladajo zemljo kot nerazdeljivo kraljestvo. Razen tega sejim govori, da so samo Židje otroci Večnega bitja in da so samo oni upravičeni, da se im-enujejo Ijudje, ostala človeška bitja pa so ustvarjena le kot živina in židovski sužnji; da jim je bilo človeško obličje dano le zato, da služijo Židom, kar je potrebno za izgradnjo Sionskega prestola na vsem svetu (V. Sanh, 91, 21 in 1051). Še več, prepričuje se jih, da so višja bitja, nekakšni nadljudje, da se ne morejo poročati s predstavniki židovske rase, to pa so druga Ijudstva, ki vprimerjavi z Židi niso drugega kot živina. Take ideje, ki so jih itčili v javnih in privatnih šolah ter v židovskih drnžinah, so bile vzrok, da so se imeli za toliko višje od ostalih Ijudi, kot da so sinovi Božji (V. Jihal. 67, 1; Sanh 58,2). K osamitvi Židov je prispeval tudi sistem Kahala, ki jih obveznje, da podpirajo svoje I iii M life sonarodnjake, neodvisno od podpore, ki jo dobivajo od Sionske mestne uprave. Ta pa ima različna imena: Kahal, Konzistorij, Odbor za Hdovskezadeve, Urad za pobiranje davkov, itd. z namenom, da bi očem posameznih vlad prik-rili sionsko oblast. Vlade so - ne ve se zakaj -prepovedovale in vedno živahno prepovedujejo avtonomijo židovske itprave, ta pa je zavadi tega postala popolnoma avtonomna in tako rekočverska kljub vsem prepovedim. Vpliv omejenih idej je opredelil materialno življenje Židov. Ker so na vse Nezide gledali kot na svojo živino (v. Orath-Haim, 14, 1; Eben-gaetzer, 44,8 - 24; lebamot, 98,25; Ketabot, 3, 34; Sanhedrin, 74, 30; Kiduchin, 68), ustvar-jeno zato, da slavi Sion, so Židje z njimi tudi ravnali kot z živino. Zanje je imetje kakov titdi samo življenje teh Ijudstev njihova last, s katero ravnajo kokor hočejo. Njihova oblast to sankcionira z odpuščanjem zločinov, ki jih Židje izvajajo nad Nežidi. To odpuščanje prihaja ob dnevu Jom-Kipur (Zidovsko Novo leto). Z odrešenjem sejih pooblašča, da tiidi v naslednjem lctu počno isto. V želji, da vzbudi toleranco in sovraštvo svojega Ijndstva proti dntgimje Sionska oblastod časa do časa celo dopuščala Kristjanom, da so odkrili nekatere predpise iz Talmuda in tako ustvarili an-tisemitizem. Antisemitske manifestacije so bile v prid sionskemu gibanju, ker so v židovskih srcih razpihovale sovraštvo proti drugim Ijudstvom in pri nekaterih Ijudeh, koristnih židovskemu gibanju, vzbudile sočutje do rase, ki je nepravično preganjana. Ta občutek je mnoge pripeljal v vrste sionskih služabnikov. Antisemitizem, ki preganja in terorizira židovski živelj, (Sionski voditelji niso nikoli trpeli zaradi cmtisemitizma, kakor tudi njihovi zakoni ne, avtonomija in integriteta njihovih ustanov) ga je obdržal v podrejenosti voditel-jem, ki so v primernem času branili svoje Ijudstvo. To niti ni čudno, saj so oni sami hujskali antisemite kot lovskepse, da so njihovo čredo zavračali in jo spet naredili pokorno za slepo izvaja/ije sioriskih zapovedi. Največja zasluga antisettritizma pa fe v tem, da je židovsko Ijndstvorazkropil po vsem svetu. To je omogočilo nastanek vsespiošnega Sionis-tičnega zdndenja. Združenje zdaj dviguje masko, kerje zavzelo položaj nadvlade, za katero je strmelo in z neopaznim manevriranjem po svoji volji vodil vse niti, ki vežejo državna tajništva vsega sveta. Zdaj je za Sion postavljen čvrst prestol; nanj mora le še sesti izvaelski kralj. To kraljestvo ne bo imelo meja, ker se je mednarodno nadomestilo. Zlatoje bilo za Žide določeno kot glavno sredstvo osvajanja. Zato je bilo nujno, da se ga čimveč zbere in da se mu pdveča vrednost. Uvajanje zlate valute in zlate obrestne mereje pripomoglo kpovišanju vred- nosti zlata, mednarodni spori pa so pomagali Zidom, da so ga čimveč nakupili, kot to dokazuje »zgodovina Rothschildovih«, izdana v Parizu. Tako je bila utrjena moč monopola nad kapitalom, pod zastavo liberalizma in tako rekoč znanstveno dognanih socialnih in ekonomskih problemov. Znanost, ki vsem mogočim teorijam daje svoja imena, je naredila in še dela sionskemu gibanju velike usluge. Tako so na primer ekonomske teorije o volil-nih sistemih dopustile, da se vnese vse, karje bilo zaželeno, za slavo Siona. Židovski voditelji so se nameščali, da s korupcijo in sugestijo zagotovijo večino glasov. Čim so jo dobili, so lahko rakoj, zaradi ugleda, ki so si ga pridobili z večino, odrejali ukrepe o življenjskih in socialnih vprašanjih Ijudstev. Lačne mase, pohlepni intelektualci in kratkovidni liberalci kot tudi vsi drugi slepci, vsi so dobro služili sionskemu gibanju. Zatoje Sion najbolj zaielen in najugodnejši republikanski režim, kerpušča popolno svobodo delovanju sionskih vojsk: anarhistom po mislih in delu, imenovanim socialisti. To dela Ijudstvo brez zemlje, ki ga ni več kot kaplja v morjit človeštva, ima pa idealno vodstvo, v katerem je vsak član seznanjen z načrti akcije, izdelanimi pred več stoletji in iz katerih ni mogoče ničesar črpati. Vsa politika GOIMOV ni ničdrugega kotpolitika spontanih dogodkov, katere so ustvariliŽidje, ne greji za izboljšavo državniškega dela, ampakje to boj za okiis, najpogostje iz osebnih interesov samih voditeljev. Zatojejasno, kdo bo izbojeval zmago in zav-ladal v svetu. Prevedeno iz francoščine 9. decembra 1901. (Konec) OPOMBA Leta 1926 je G. R. Patry v Parizu izdal knjigo »La religion dans 1'Alemagne d'aujourd'hui«. V njej raz-laga tudi vprašanje teh protokolov. Mišljenja je, da so falsifikat Sergeja Aleksandroviča Nilusa, ki da si jih je kot stari agent ruske policije izmislil in leta 1905 predal ruski vladi. Da bi svoje trditve dokazal, Patry ne prinaša nič novega (glej stran 196), kar še ne bi bilo izneseno in ovrženo. Glavni vzrok vidi pač v tem, da si je Nilus 1905 vse izmislil zato, da bi carja spodbudil k preganjanju Židov, s čimer bi se Nilus maščeval grofu Witteju, zaščitniku Židov. Vendar, če upoštevamo, da je protokol skoraj v isti obliki leta 1901 - torej leto pred Nilusom, izdal drug človek, ki ga Patry niti ne omenja, namreč Rus Juraj Butmi - kar pa Patry sploh ni vedel - nam postane jasno, kakšne osnove ima Patryeva trditev. Mi tu prenašamo tekst Butmija, ne Nilusa, da bi tudi s te strani odvrnili vsak sum. V opombah samo opozarjamo na razlike, ki so v Nilusovem tekstu. Vendar moramo dodati, da nikogar ne bi bolj veselilo kot nas, če bi bili li protokoli navaden ponaredek. Na žalost pa vsi znaki preteklosti in sedanjosti govorijo za njihovo bitno, če že ne formal-no avtentičnost. Nikakor nočemo, da bi zaradi tega Kristjani preganjali Žide. Prav nasprotno, želimo, da jih ljubijo kot brate. 1. Ker je Jezusova zapoved, da se med seboj ljubimo, kot je on nas ljuoil.. 2. Ker široke židovske mase niti ne vedo. kaj so načrtovali njihovi voditelji in kaj delajo za propad GOIMOV (Kristjanov) in njihovih držav. Kristjane bi radi opozorili na potuhnjeno rovarjenje teh voditeljev, ki jim padajo na limance tudi Kristjani v framasonskih ložah in njihove krvave osnove ures-ničujejo v pogubo svoje države in Ijudstva. POJASNDLO S tem nadatjevanjemje Protokohv shnskik modrecev, zgodovinskega dela ne povsemjas* nega hvora, v TRIBUNI konec. Spremna be-seda je integralmdel knjige, pmvtoko kot uvod in se uredništvo od nje seveda, distancira. OlajŠati bomo delo sodiŠču in gaspodu Emilu Bukovcu, zelo agilnemu toiilcu Temeljnega sodišča v Ljubljani, da ne bo, kot je bilo y primem uvoda, obtoževai avtorstva koga iz uredništva TRIBUNE. Nasploh upamo, da so braki znali Ptvtokole razumeti z ustrezno dis-* tanco in jih prebirali zgolj kot zanimivo zgodovimko delo, ki je s tem doiivelo svoj $lovenskiptyenecpoŠtininpetde$etih izdajahv drugih jezikih. Bolje potno kot nikoli, torej. Upam tudit da tožilcu zaradi tega ne bo treba na križ pribiti adgovomega urednika TRIBVNE. BUo bi karprevečsimbolično. ŠALOM! TomiDrozg PS. Kakor je v vsaki stvari dobrega in slabega nekaj, je bilo v objavi Protokolov nekaj dobrega tudi za Mktdena A. Švarca, zelo sub~ tilnega Juda, ki me je zaradi tega ovadil TožilsMt. Onje na povabila in stroške Svetov~ nega židovskega kongresa videl Zdruiene \države Amerike. Prvičin zadnjič? ŠALOM! Cenjermm bralcem se opravicujemo. ker manjka del teksta Protokolov sion-skih modrecev TocJa nasemu viru je bilo iztrgamh nekaj strani. del je bil pa tako slabo ohranjen da je bil prakticno necitljiv. Kogar zamma manjkajoce. si lahko Protokole (verzijo. ki je bila ob-javljena v TRIBUNI) naroci preko medknjiznicne izmenjave iz mestne knjizmce v Zadru NUK Vam bo z vese-Ijem ston! to uslugo Lep pozdrav' Vas.a Tnbuna Cenjene bralce VABIMO na politični spektakel, avno zaključno razpravo IGOR BAVČAR: TRIBUNA zadeva »zapiski« ki bo v torek, 10. aprila 1990 ob 9. uri na sodišču v Ljubljani, soba 4 Nastopa IGOR BAVČAR kot zaprisežena priča, ki bo moraipdgovarjati na bolj ali manj neprijetna vprašanja TRIBUNINEGA odvetnika Stojana Zdolška iz Ljubljane. Vabljeni foto: Fotodokumentacija Dela ^ & «,' ^ > «t a i 3^4,