101. številka. Trst, v |MMHMl<>ljpk, 20. avgusta 1S0S. Tečaj XXIII. EDINOST rilflUlm (Večerno izdaje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nVČ. V edinosti je mo«! 'I l' ,,Edinost" izhaja dvakrat nn dan, ra/.un nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri. večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izliHjH prvo izdanje ob 1 uri pop. 3 ii ročnimi /.nusu : Obe izdan ji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta,četrt leta m na mesec raznierno. Naročnino je plačevati' ft»pr«0. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava S ne ozira. _____ Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske ftte-i vilke po 2 nvč. Izven Trstu po 1 nvč. več. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. ^^^ Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oftlana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pofiiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu upnmiistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. M 1 redništvo iu tUkiirna se nahajata v ulici t'arintia *tv. 12. Ipruvnlštvo, nd-pravništro in sprejemanje in-crutov v ulici Molin jiiocolo Atv. ;J, II. nadstr. Novejše vesti. Dllllilj 27. Krona ho ni izrekla svoje odločbe, pričakovane /a danes. Cesar se hoče poprej obvestiti o vseli podrobnostili predlogov, predloženih mu pismeno od ministrov obeh polovic monarhije. Oba mi niste rska predsedniku bosta zopet jutri vspre-jeta v avdijeneiji in nicer pred posvetovanjem obojnih ministrov, ki se bode vršilo pod predsed-ništvom Njegovega Veličanstva. Zagotovlja se, da poglavitno vprašanje je ono 'o kvoti. Za rešitev tega vprašanja se skliče državni zbor avstrijski, da izvoli kvotno deputacijo, na&ar bode naloga obeh deputaeij, da določiti priflpevkt^od obeh strani monarhije. Zdi se, tla od obeh WSrt F.-delajo na to, da bi se doseglo spora-zumljeff|e, ;§la se tako krona reši naloge, da bi ona moralrf^reči odločitev. Dunaj 24. Po konferenci, ki sta jo imela baron BanftV m grof Golnohowski, je bil poslednji vsprejet od cesarja. Poročila po časopisih o konferencah seveda niso avtentična, vendar pa dajejo slutiti, da so se na Dunaju stvari zasukale bolj neugodno. Ne le da so ni storil noben korak naprej, ampak nastale da so nove težave. Politički krogi sodijo, da je skoro neizogibno, da odstopi jedno ali drugo ministerstvo. I Mi naj 27. Popoludne sta se posvetovala oba ministerska predsednika. Posvetovanje je trajalo precej dolgo. Potom je bilo posvetovanje ministrov pod predsedništvom grofa Thima. Tega posvetovanja so se udeležili vsi avstrijski ministri. Popoludne so je baron Banify posvetoval z ministrom za vnanje stvari grofom Goluehowskim. London 27. Reuterjeva pisarna javlja z otoka Cipro: Parnik Dongo je dospel sem, privedši na krovu 1125> »duhoborcev«, ki so došli iz Kavkaza, ker so izgnani iz ruskega carstva radi njih vere- PODLISTEK. 24 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. CvelKov. »Zdi so mi«, je nadaljeval knez Martin, »da so nam vrgli to vado, da mirujemo, dokler no »pletejo okoli nas mreže. Jaz no verujem škofu.« »In narod so silno vznemirja!« je pristavil Jurij Daničič. »Gospoda!« je pregovoril kapitan Barbo, »ne mislite, da so meni zdi čist ta račun. Jaz sam uvi-tlevam to. Zanesel sem se na škofa. Jaz som rad, rad umiril senjski narod, ker tu beneška nevolja, tam, zlasti pri Kaniži — turška. Ali prevalil sem so.« »Z Benečani ni nikdar miru in tudi ga ne bo«, je dvignil knez Posedarič junaško glavo in oči so mu iskrilo živahnejšo. »Ali naj iztrebijo oni nas, ali jih končamo mi. Dokler bodem dihal, bode v tem srcu mržnja na Benečane, ker oni zatirajo naš narod, ker delujejo, da bodemo mi njih sužnji — pravcati sužnji. Moj rod je od stare hrvatske korenino — iz Dalmacije. Gloj tu nekdaj lepo — sedaj žalostno zemljo. Iztrebili so nam vinograde, posekali oljke, da gonijo naš narod na morje, izkoreninili so nase gozde, da si napravljajo ladije, izpovedanja. (»Duhohorci« so posebna verska sekta, ki malo ceni vnanjo cerkev z duhovniki in zakramenti, ki zameta znamenje sv. križa in nauk o sv. Trojici ter se brani prisege in vojno službo.) Moskva 27. Vse mesto je divno odičeno. Ptujcev je došlo ogromno od vseh strani carstva. Mej istimi se posebno odlikujejo svojimi bogatimi nošami deputacije iz Kavkaza, ki so došlo, da bodo navzočo na odkritju spomenika carja Aleksandra 11. Carska dvojica je došla popoludne ob streljanju topov, zvonenju zvonov na vseh sto cerkvah in ob velikem navdušenju množic. Moskovske in petrograjsko novino prinašajo navdušene članke v proslavo spomina Aleksandra iI. BcroliII 27. Poročila iz Kima potrjajo, da se je zdravje papežu zopet obrnilo na zlo vsled hudo vročino. Zdravnik Lapponi pa zatrja nasprotno in pravi, da je papežu prav dobro. | Itcroliii 27. Zasebne notico, tloftle iz Koda-nja poročajo, da jo stanje kraljice Dapskc obupno. Zdravniki se boje katastrofe. * Ki lil 27. Mons. Fabiani, ki prit^ na jubilejne slavnosti kakor zastopnik papeža, iferoči cesarju lastnoročno pismo sv. Očeta. ^ Dllllilj 2H. Cesar je vsprejel danes v avdijeneiji ministerskega predsednika barona Banffy-a in grofa Thuna. Pozneje sta bila vsprejeta oba finančna ministra dr. Kaizl in dr. Tnikacs. Avdi-jeneije so trajale jedno uro in pol. Do odločitve pa tudi danes ni prišlo. Jutri se bodo nadaljevale konferencije. Govori se, da se grof Thun še vedno upira temu, da bi so sklical državni zbor avstrijski. Se svoje strani pa baron Bantfv noče ni čuti o tem, da bi se za Ogersko povišala kvota ter zahteva odločno, da kvoto morati določiti obe deputaciji. Slednjič so govori, da so kvota za Ogersko utegne povišati na ;i4°/o- v katerih bode množil suženj Dalmatince se svojim znojem, se svojo krvjo bogastvo in slavo oholi Veneciji. Vprašajte Carigrad, Korejo, Famagasto, Lepanto! < -egava slava je to ? Beneška. A Segava sablja je sokla, čegava kri tekla? Morda hinavskih senatorskih čet z Markovega trga, morda bogatih kramarjev z Rialta ? Nikakor no! Hrvatska sablja so je bliščala, iz hrvatskega srca je tekla junaška kri za tujo slavo! Kaj čaka vas, ako bodete mehki, pokorni, vas, slobodnih junakov, dičnih plemičev ? Robstvo, večno, kleto robstvo, veriga na beneški galiji, muka pod svinčeno streho ali smrt v podzemni globini dožejevo palače. Glejte mene! Moj rod je zapustil staro domovino, lepo Dalmacijo, kjer našineo sedaj ne velja nič, kjer mu tuja noga stoji za vratom, kjer ne smeš slobodno junakovati, ni dihati, ni misliti. Pa vprašani vas, katera družina v tem mestu nima zahtevati od Benetek brata, očeta, sina, moža ali ženina? In ako vam ni to dovolj, spomnite se naših krvavih ran, spomnite se slavnega Klisa, tega večnega spomenika junaka Petra Kružiča! Na to mojo oči sein gledal to večno sramoto slavne Venecije. Četrto leto teče temu, vi veste, kako je knez Bartolovič otel s pomočjo senjskih junakov trdi Klis iz krempljev osmanskoga zmaja, vi znate, kako je slavni kapitan Albričič junaški branil to gorsko gnjezdo, vi veste, kako so mu pritekli v pomoč naši junaki pod pokojnim škofom Antonom, kako je celo sam škof Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Dllllilj Okrožnica ruskega ministra za vnanje stvari, razposlana v imenu carja Nikolaja, je napravila tu globok utis. Ista je bila že tri dni znana našemu ministerstvu za vnanje stvari. Ta krepka inicijativa carjeva za splošni blagor vzbudi gotovo splošno hvaležnost med narodi, katere toliko teži neznosni militarizem. Vlade seveda ne bodo mogle drugače, nego tla se odzovejo temu plemenitemu pozivu. Killl 2*. Okrožnica carjeva je napravila tu velik utis iu se jo vsprejela splošnim zadovoljstvom. Ista se smatra najvažnejim dokumentom tega stoletja. Sodi se, dn si je car žo poptad zagotovil soglasje Nemčije in Avstrijo. Na tem pozivu se gotovo vzradosti ves civilizovani svet. IVtrograil 2H. Praviteljsveni vestnik donaša scnzncijonalno vest, da je ruski minister za vnanje stvari na povelje carjcvo poslal vsem v 1 a d a m poziv z a s k 1 i c a n j e k o n f o r o u c, n a katerem bi razpravljali o škodah, k i j Vsled tega je brezdvomno naša presveta dolžnost, napeti vse možno silo, da vskra-timo moči temu sovražniku, da ga deoirairamo, da mu omejimo delovanje. In ker so cerkev noče odpovedati svojim duševnim pastirjem, ne moremo to izvršiti drugače, nego da substitu ir amo slovanskim duhovnikom italijanske du- padol, kako smo general LonkoviČ, moj sorodnik Jurij, in jaz utekli komaj živi turški zasedi, za katero so Benečani dobro znali, kako je izgubil Albričič glavo, ko so je predal na trdno vero. In videli smo jadra beneških ladij, kako je beneški general Beiiedikto Moro stal pod orožjem s svojo vojsko — krščansko vojsko — in mirno gledal, kako stoterim turška vojska s prevaro seče krščansko junake — iu beneški general ni pomagal. Jaz som to glodal. To vaiu jo slavna Venecija, to vam je ona stara sleparka, s katero ste sklenili mir. No, jaz sem se zaklel onega dno na sabljo svojega očeta, da bodem tlo groba tnrzil Benetke, da se bom maščeval do svoje smrti.« »Dobro si govoril, knez!« je skočil vojvoda Orlovič, »dobro, kakor da-bi igral na gosli. Da bi jih naše sablje tlo sledu iztrebilo s tega sveta ! Da bi Bog dal!« »Da bi Bog dal!« so jo odzvalo vse društvo. V tem trenutku so so otvorila skrivaj vrata refektorija, a v sobo je stopil prekrižanih rok visok, mršav, bled redovnik v beli obleki /. črnim talarjem. Oči so mu plamtole čudno. Neopazen so je vstavil na vratih in rekel: »Da bi Bog dul! Amen.« Glave vseh so se obrnile v čudu proti vratom. (Pride še.) hovnike.« Nadalje polama svojim pristaš''« na sree, dajeta presveta dolžnost tako vzvišena, da se mora predpostavljati ta p a t r ijot i č n a naloga vsakemu osebnemu zadoščenju, vsaki obvezi, ki ju ima posamični k proti drugim in proti samemu sel »i . . .t To nazirunje odgovarja popolnoma njih nazorom o prisloviei »Svrha posvećuje sredstva«. Njim je vsejedno: naj se le ruši sedanji družbinski in cerkveni red, naj se le kršijo naravni in človeški zakoni, naj se le uničujejo človeške eksistenee, naj se le gazijo v hlato vsa najbhižneja čuvstva, povzdigujoča človeka, vse naj se poruši, da hodo le oni mogli izvrševati »presveto dolžnost*, da bodo mogli delati na to, da obmolkne vsako, količkaj jim nasprotno menenje, da so vzkrati vsakemu vsaka pravica, ki bi v nečem omejila izvrševanje njih strankarskih požrešnih idejalov, skratka: presveto dolžnost« spraviti s površja vse, kar se jim noče klanjati, kar noče stopiti v njih vrste. In sedaj, držč se svojega principa, da najboljše sredstvo za podj armija nje je — uboštvo in nevednost ljudstva, spravili so se na duhovnike, ki posebno po Istri predstavljajo po nekaterih krajih jedine učitelje in svetovalec ljudstva. Tako je: njim ni toliko do tega, da bi uničili duhovnike, ampak do tega jim je, da bi uničili one, ki so učitelji in dobrotniki ljudstvu, zastavljajoči po resnično sveti dolžnosti, ki jim jo zalagata človekoljubje in poklic, vse svoje sile v to, da bi porušili ono, na kar opirajo okrutnoži svoje gospodstvo: u b o ž t v o in nevednost. Hine illae laerimae! To tišči laško gospodo! In za take namene svoje hočejo upreči tudi cerkev, O drznosti! V namen, da bi zvezali roke pravim prijateljem ljudstva, kujejo vsakovrstne naklepe, da bi se substituiralo slovansko duhovščino z italijansko, kate ra poslednja bi bila narodu popolnoma ptuja in nepristopna. DA, odkriti bodite! Ne »presveta dolžnost« za obvarovanje Vaše narodnosti, ki niti ni v nevarnosti, ne za oh mnjenje Vašega značaja, Vašega jezika vam leži na srcu, ampak raznarodovanje, odtujenje, zatiranje in podjarmljcnjc slovanskega življa jo vaš cilj, v dosego katerega* se je izdala in se uboga parola: »Osar tutto . . .« Pridodajmo še, da je tudi italijansko politično društvo za Istro nastopilo v Indipendentovem« zmislu, in sicer je bilo drzno dovolj, da je dotično spomenico doposlalo ministerskemu predsedniku grofu Thunu. S to spomenico se bodemo bavili posebej. Politični pregled. K položaju. Iz zadnjih sporočil z Dunaja nismo izvedeli druzega, nego da se nadaljujejo posvetovanja med avstrijskimi in ogerskimi ministri, ter z ministrom za vnanje stvari, da so bili zopet vsprejeti v avdijeneiji oba ministerska predsednika in oba finančna ministra, da se je p (»loženje p o o j s t r i 1 o, o d k a r so p r i š 1 i gg. ministri i z JI u d i m pe ste na Dunaj, a da krona šo ni izrekla zadnje odločilno besede. Od nemško-konservativne strani se izražajo nastopno: obe vladi sti se dogovorili, da obnoviti pogodbo. Ker menijo na ogerski strani, tla se to mora zgoditi parlamentarnim potom, zato se skliče državni zbor. Ako poslednji vsprejine dogovor, dobro, stvar bo v najlepšem redu; ako ga ne vsprejine, zgodi se to isto, toda ne kakor pogodba, ampak vsaka polovica države si uredi stvar samostojno, v svojem delokrogu, seveda, varujd vzajemnost druzega dela. »Stvarno bode to jedno in isto, političko pa bi bilo to za Ogersko velikanski dobiček, ker s tem hi si Ogerska pridobila za vse čase pravico do državne samodo-ločbe. Kar se dostaje vsebine pogodbe in eventu-velncga interima z vzajemnostjo, je Ogerska isto-tako uveljavila svojo voljo. Podlaga novi uredbi je pogodba, kakor sta jo mislila liadeni-Hilinski. Ogerska utegne res nekoliko privoliti glede kvote, a to nikakor ne odškoduje Avstrijo za škodo, ki jo bode imela po novem načinu zaračiinjevanja užitninskoga davka. Po domače povedano torej: Avstrija bodena škodi na vsaki način — s parlamentom ali brez parlamenta. Ogerski je torej zagotovljen velik politički dobiček s tem, da stori zopet jeden korak do toli zaželjrnega cilja : do državne samostojnosti ob personalni uniji, a materijalni dobiček bode tudi na ogerski strani. Kričanaki socijalisti dunajski so sedaj v škripcih, kakor še niso bili, odkar olistoji stranka. Zašli so namreč v nasprotje sami seboj, vsled tega, da so se pridružili svojim sovražnikom in so pomagali tirati obstrukcijo. S tem so pomagali prepre-čati uprav ono, kar so obetali svojim volileem: nujne gospodarske reforme. To pa vzbuja nezadovoljnost zlasti med onimi, najboljšimi življi, ki so se iz pametnih, stvarnih razlogov pridružili krščansko socijalni stranki. Posledica temu je, da Luegerjeva stranka danes niti od daleč ni več to, kar je bila še pred letom dni. Tako se maščuje, ako se stranke izneverjajo svojemu programu. Is Petrograda prihaja blagovestje miru, prihaja opomin državnikom, naj jamejo vendar enkrat misliti — na blaginjo narodov. To blagovestje prihaja iz - »barbarsko« Rusije, od tam, kjer baje vlada kruti absolutizem. Vladni organ »Prnviteljstveni vestnik« prinaša namreč sledečo izjavo: Po ukazu carja je priobčil minister za vnanje stvari, grof Muravjev, dne 12. avgusta vna-njini zastopnikom, akreditovanim na Pctrograjskcm dvoru, kakor sledi: V očigled sedanji svetovni si-tuvaeiji predstavljata se kakor idejah ohranitev splošnega mirfi ter kolikor možno skrčenje težav, ki bremene na vseli narodih vsled izrednega oboroževanja. Po dosegi tega idejala bi morale stremiti vse vlade. Moj milostni gospod in car od svoje strani goji uprav take človeško in velikodušne namene ter v prepričanju, da dosega takega vzvišenega cilja bi odgovarjala življcnskim interesom ter pravičnim željam vseli vlasti, smatra carjeva vlada sedanji trenotek jako ugodnim za razmišljevanja potom mednarodne razprave o sredstvih, ki bi bila pripravna, da se zagotovi dobrota pravega in trajnega mirfi vsem narodom, ter da so zaustavi neprestano naraščajoči raz vi tok oboroževanja. Tekom zadnjih dvajset let se jo izdatno po-vekšala želja v srcih eivilizovanih narodov po pravem splošnem miru. Ohranitev mirfi so je zategadelj označala vsikdar kakor namen narodnostno politike ; da bi se bolj vspešno ohranil mir, združilo so so velike države, vstvarjajoče mej seboj mogočno zvezo, v menonju, da dosežejo postavljeni si cilj s tem, da so povekšale, razširjale iu organizovalo vojaške institucijo v takem obsegu, kakor se prej niti sanjati ni upalo o tem. In v tem smislu nadaljujejo te vlasti tudi sedaj svojo delo, tor so o tem no plašijo pred nobeno žrtvijo. Vkjub vsem tem žrtvam pa se ni posrečilo še doseči pričakovanih dobrodejnih vspehov, — zaželjono pomirjenje. V tem rasejo vedno in vstrajno finančna bremena ter obtožujejo institucije, vstvarjene v pro-speh javnega dobrostanja ter pritiskajo intolektu-velne in fizične moči narodov. Delo in kapital se odvzemata v velikem obsegu njiju naravnemu namenu ter izrabljata in pozgub-ljata na neproduktiven način. Stotine milijonov ho porabljajo v pribavljanje groznega uničevalnega orožja, katero je sicer danes imenitna in slavna kakor zadnja iznajdba vede, jutri pa vsled ku-koršuosibodi drugo iznajdbo na istem polju zgubi naenkrat vso svojo vrednost. Narodna kultura, ekonomično napredovanje, delovanje naperjeno v povzdigo javnega blagostanja pešajo in hirajo v svojem razvitku. — In čim več rase oboroževanji* vsake vlasti, tim manje odgovarja ono namenil, v katero bi imelo služiti. Ekonomične krize so večinoma posledice pretiranega militarizma ter stalne nevarnosti, ki izhaja od kopičenja vojnega materijala. N a t a n a č in post a j a v naši h č asih oborožen mir najbolj težko breme, katero bodo narodi čim dalje manje mogli prenašati. Popolnoma jasno je torej, če bodo stvari nadaljevale tem korakom, da pride neizogibna katastrofa, glede katere ho treba gledati, da se jej izognemo, katastrofa, katera napolnjuje človeško dušo že v naprej strahom in grozo, če se pomisli, s kakimi grozotami bi bila združena. Glavna dolžnost vseh držav je torej napraviti konec vsemu temu oboroževanju ter poiskati pripravna sredstva, da se ostra ne nevarnosti, ki prote vsemu svetu. Navdahnjeno takimi občutki, jo Njegovo Veličanstvo blagovolilo naložiti meni, da predlagani vsem vladam, po njih zastopnikih, nahajajočih se na carjevem dvoru, da se skliče konferenca, ki naj bi se pečala se zgoraj omenjenim problemom. Z božjo p»tnočjo bi utegnila postati ta konferenca dobro znamenje za bodoči vek. Ona bi združila delovanje vseh držav za velevaino nalogo, ki naj pripomore do zmage veliki ideji splošnega miru nad vsemi elementi uničenja in nesloge. Vrhu tega bi ta konferenca vsled solidarnega priznanja načel ravnopravnosti, na katerih temeljijo države ter blagostanje narodov, ojačila dobro soglasje med raznimi državami. Tako pravi car Nikolaj, ki je pokazal s tem, da hoče braniti in negovati sveto dedščino, ide-jal miru — oni idejal, po katerem jo njega blagopokojni oče, car Alesander III., zadobil najČastneji naslov — k n e z a m i r u. Bolgarska in Grška. Iz Sredea javljajo, da so tamošnji vladni listi ponatisnili iz grških listov vest, da knežja dvojica Bolgarska v bodočem novembru obišče grški dvor. Po navadnem razumu je soditi torej, da ponatisk brez oporekanja je umoti kakor potrdilo. Tak obisk, v zvezi s potovanji kneza Ferdinanda v Petrograd in na Ce-tinje, bi svedočil, da je Grška že pristopila ali da misli pristopili k zvezi, kakor se je snovala na Cetinju. S tem pa bi bila temeljito ovržena vest o zvezi med Grško in Turčijo. S Krete. Ono štiri vlasti — Rusija, Nemčija, Francozka in Italija —, ki imajo svojega vojaštva na Kreti, so vnovič zaukazalc svojim poveljnikom, naj ne dopuste na noben način, da bi Turčija izkrcala novega vojaštva, ter da naj se upro energično vsakemu takemu poskusu. Domače vesti. Poziv. Podpisani rabi vse gg. predsednike narodnih društev v Trst n za sredo zreče r ob V,H. url v »Delavsko podporno društvo« lia pogovor radi izleta na 1'rosek o priliki bla-goslovljenja zastave pevskega društva IIa j drl h«. Želeti bi bilo, da I>1 so toga posvetovanja udeležili tudi zastopniki društev po spodnji okolici. Vlatko Mandić. Gospodom na namestilištvu, ki nikakor nočejo verovati reklamacijam naših resničnih kmetov po okolici glede poljskega varstva, marveč se raje zanimajo za zabavne izlete in — obede gospodov »kmetov« v »Sooieta Agraria«, prinašamo do znanja nastopno sporočilo, ki smo jo prejeli iz Skednja dno 2(5. t. m.: »Večkrat smo izjavili že, da ostane vse prizadevanje vlado za napredek kmetijstva v okolici ničevo, ako ne bomo imeli dobrih in vestnih poljskih čuvajev. Razni uzmoviei Vam kar izpred oči odnašajo vse polno sadja in tudi grozdja, ki jc vrhu tega še napol zeleno; ali to še ni zadosti, kajti začeli so tudi požigati. Tako so pred dnovi zažgali dotelišee Sanci na Gašparja Levičarja, včeraj pa jo zla roka zažgala posest Godina Ivana-Fuli Sanein Ivana-Kaporal ter Sanein Antona (to posesti mejijo mej seboj) in senožet Sancina Jakoba Trčanja. Vničcnih je kakih 20 oljknih dreves. Skoda znaša nad 200 gld.« Tako se skrbi v nas za varstvo kmeta. Slavni magistrat je kar odpravil poljsko čuvaje, a ni on in nikdo drugi no misli na nadomestilo, prepuščajo ljudstvu samemu, naj se varuje pred tatovi in — požigalei, kakor ve in zna. O seveda: društvo »Progresso« in tudi klub italijanskih poslancev na Dunaju nimata v svojem programu varovanja koristi okoličanskega kmeta, ker jo ta kinet-siromak slučajno — Slovence, A česar ne želiti ti spoštovani korporaciji, to v nas sploh ni na dnevnem redu; in visoki gospodje, hodeči mimo takih novšečnih vprašanj, gledajo, če le mogočo, na drugo stran, da le ne bi videli stvari, ki so siecr življenske važnosti za siromašno ljudstvo, ki pa imajo to šmentano tendencijo, da bi mogle križati pota med magistratom in rumeno hišo. In vse to skupaj se imenuje — p i o v iden oij o-n o 1 n a politi k a n a P r i m o r s k o m. Itedo Izziva! Narodni trgovec nam piše: Podpisani kakor trgovec moram biti vsaj na videz — mejnarodon, ko se nahajam v trgovini. V mojo prodajalnico prihajajo različni ljudje, različnih narodnosti, kakor v Trstu drugače biti ne more. To dni jo bila pri meni neka furlanska — »gospa« ; aanj«> je prišla slovenska služkinja gospodarjev, ki so stalni odjemalci mi »ji. Služkinja je vprašala nekoliko hotel j k piva. Hkratu je skočila gospa po koaeu kakor besna: Tu se ne sme govoriti »Soavo«, tu smo v Trstu in ako hočete govoriti ta barbarski jezik, pojdite v — Ščavarijo!« Naša služkinja pa se je ponosno postavila nasproti tej »gospej« ter jo odgovorila: 'Gospa! Jaz lahko govorim slovensko in laško, ti »da sedaj govorim slovensko, v prvo, ker vem da je trgovce Slovenec, v drugo pa, ker meni ugaja tako! Vara je-li prav tako — gospa?! Furlanka je ostala poparjena, ker ni pričakovala tako odločnega odgovoru! O odhodu je samo še opazila, da ni vedela, da sem tudi jaz »šklaf« ! Tu imate zopet izgled iz našega narodnega boja, tu vidite, kodo ščuva in kedo jc izzivan! Ako hi vsi naši nastopali tako odločno kakor ta služkinja, bilo hi kmalo bolje. Le tako jim zapremo saj>o. N a r o d n i trg o v o e. Kje je! Pišejo nam: Prod no dolgo časom ste priporočali v eenj. »Kdinosti« narodno društveno krčmo pri sv. Ani. Te dni smo se napotili do pokopališč«, kjer smo opravili svojo dolžnost ter potem odšli dalje, da se pokrepčamo v priporočeni narodni kremi. Mislili smo, da isto lahko najdemo po navadnem (gotovo slovenskem) nadpfsu; toda varali smo se, ker pri sv. Ani nismo našli nobene kreme z slovenskim nadpiaom! Slučajno smo naleteli na slovensko krčmo, kjer smo doznali, da društvena krčma nima nobenega nadpisa! No vem je-li to koristno za društveno krčmo ali ne, toda skoraj' gotovo — 110! Toliko v album onim, ki drže vajeti v rokah. Popotnik. Svoji k svojim! S Kranjskega nam poročajo: Kljub temu, da smo pred durmi trgatve in je pričakovati precej dobro domače kapljice — po nekod več, po nekod manjo —prakticirajo v nas, po konsumnih društvih, žc nekaj časa som tako, da usiljujejo našim ljudem za drag denar — tlijo slabo pijačo, ki ne koristi drugemu nego — prolcupovalcem in prodajalcem! Od tam s Tirolskega nam vozijo sode, doma pa Dolcnjee in Istrijan iščeta za nizko ceno kupca!! Doma so domačini uničujejo, od zunaj se pa vabi tujec v deželo s svojim — pobeljenim blagom 1! Je-li to rodoljubje? Je-li to moško in značajno?! I11 kaj vse se godi na tihem — slov. narodu v sramoto in škodo! — Pa pravite da živimo zdaj 1111 Kranjskem h »m.ru in spravi!« — Kje? Po noči — ko spimo! Ne, no, narod no bo sit od slabe politike ne od slabega gospodarstva! Nlavnost na Prošeku. Slnvnost j blagoslovljene zastave vrlega pevskega društva »Hajdrih« obeta postati velikanska, kakoršne je nismo videli v naši okolici. Dosedaj jo priglasilo svojo udeležbo menda žc 14 društev. Mej temi »Tržaški Sokol« in »Del. podporno društvo« z zastavama. Na slatvnostl pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku dno 4. septembra bodo sodelovala 1111 koncertu naslednja pevska društva: »Ljubljana« iz Ljubljane, »Danica« iz Kontovela, »Adrija« izBar-kovelj, »Zarja« iz Bojana, »Slovansko pevsko društvo« ia »Kolo« iz Trsta, »Nnhrežina» iz Na-brežine, »Zvon« z Opčin, »Pevsko in bralno društvo« iz Lonjorja, »Skala« iz Sv. Križa in »združena pevska zbora iz Bazovice in Patlriča«. »Prvaški Sokol« se udeleži in corpore [v društveni obleki se zastavo; istotako »Tržaški Sokol«, in slednjič »Delniško podporno društvo« iz Trsta tudi in corpore so zastavo. Razpored prinesemo prihodnjič, Vspored koncerta s plesom, katerega prirede idrijski veli koso le i — kakor že poročimo — dno i5. septembra v Idriji, jo naslednji: 1. 1. Slavnostni govor. 2. Joh. Brali ms: Ogerski 1 plesi; četveroročno 11a glasovir — igrati gospi ci: Antonija Janochna in Anica Lapajnetova. 1). i\) Dr. Gust. Ipavic: Savska; b) Ivan pl. Zajo : Ljubica, moški četverospev. 4. a) "NV. A. Mozart: Vijolica; b) Erik-Meyer Helmund; Čarobni spev, sopran solo, poje gospica Anica Lapajnetova s spremljevnnjem glasovira, o) Hrabroslav Volarič: Gospodov dan, mešani četverospev. <>. Punkner: Nos gospoda sodnika, šaljivi moški četverospev s spremijo van jem glasovira. II. Ples. Nekilj o Nabrezini. Pišejo nam: Navada mi je, da jo o nedeljah in praznikih ubiram kam na deželo. Danes som, jutri tja. Nedavnotenui sem bil v Nabrežini. Vas je bila lepo odičena slovenskimi zastavami. Na vprašanje mojo, kaj da topo- menja, bil mi jc odgovor, da imajo »žegnanje«. Ko sem dospel na trg, bližal se je čas sv. maše. T11 je bilo vse v narodnih zastavah. Stopil sem v cerkev. Tudi hram božji je bil jako lepo odičen. V tem hipu so jeli streljati topiči, a pred oltarjem so stale deklice z novo cerkveno zastavo. Po zvrše-nem blagoslovljenju zastave pomikal se je sprevod iz cerkve. Pevci so peli jako lepo ali — žal latinski!! Ljudje so mi rekli, da je tako po stari navadi. No, jaz sem si mislil: bi bil pač čas, da bi se opustila tudi ta »stara navada . Jako mi je ugajal tudi oddelek veteranov z godbo na čelu. Povmivši se v gostilno po dovršeni službi božji govoril sem z nekim mladeničem o tamošnjih odnošajih. Mladenič pa mi je tožil o čudnem vedenju nabrežinskih deklet, ki so nekako nasprotovale današnji slavni»sti. Xa popoludanski službi božji pa je bilo lepo slovensko petje. Potem jo svirala na trgu domača godba. Tudi to je napredek. Isti dan je bil tudi krščansko-socijalni shod, ki se je izvršil prav lopo. Tako mi je bil prav zanimiv ves ta dan, ki meje uveril, da je Nabrežina ne le lepa, ampak tudi zelo probujena vas. P o p o t n i k. Iz Itertokov pri Kopru nam pišejo: Gospod urednik ! Prosimo Vas, sprejmite te vrstice v Vaš cenjeni list, nu j svet izve, da tudi mi istrski trpini še živimo. Na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva našega cesarja in kralja smo priredili krasno domačo veselico. Domača godba, sestoj cen iz 15 mož, jo igrala pozno v noč, streljanje topičev jc odmevalo celo v nam toliko prijazni (!) Koper, kar je razburilo naše »dobro« laške sosede! Najlepši efekt se jc dosegel izpuščanjem raket, katerih smo prižgali 100, vse v narodnih barvah. Po vasi je vihralo 14 narodnih zastav, a na najvišom drogu je bila zastava z napisom: »Živila Spinčio in Laginja, Živila Istra naša domovina !« Kakor rečeno: ta slavnost je grozno razburila našo koperske lahone, ki so nas popraševali drugi dan, kaj da smo slavili na toli hrupen način?! Ko smo jim odgovorili da svojega vladarja, so nam rekli: »Kaj Vam pa da cesar, da ga toliko slavite?!« (Komentarja v tej opazki menda ne treba. Taki so oni, a mi 110 moremo biti drugačni, nego smo. Bertokovee, Težava z napisi. Pišejo nam: Pred nekaj meseci je priobčila »Edinost« dopis, v katerem jc bila hvaljena poštna zveza mod Nabrežino in Komnom, a obžalovalo so jo, da se nahaja na poštnem vozu le nemški napis ; toda ukrenilo da se je žc potrebno, da so napravi tudi slovenski napis. Dno 14. t. m. bil sem v Branici in nazaj grede sem videl dotični voz. Napis jo res popravljen, ali kako: »K. k. Post, Komen«!! To sem Vam priobčil, gosp. urednik, kor bi rad vedel, kje so tisti Nemci na Krasu, katerim jo namenjen prav za prav oni poštni voz, ki vozi med Nabrežino in Komnom !! V o h u n. I/Jot na posestvo v Monasteru pri Oi^leju na ogled nasadeb ameriških trt in vinogradov, nasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami. G, kr. kmetijsko društvo v Gorici obvešča svoje člene pa tudi ilruge posestnike, kmetovalce in kmete, da priredi dne 4. septembra t. 1. vsled povabila gospoda barona Evgenija Rit terja pl. Zidionv izlet na njegova posestva v ltonkah pri Tercu, v Belinji pri Ogleju in v Monasteru. Vlak se odpelje ob (5. uri 10 m. zjutraj z goriške postaje do Tržiča in od tam do Oervinjana, kamor dospe ob H1/^ predp. Od tod so popeljejo I izletniki na vozovih, ogledat si nasadbo in vinograde v Ronkah pri Tercu, kjer bodo tudi videli, kako se s posebnim plugom razorava zemlja za napravo novih vinogradov. Iz lionkov krene družba v Monastero; tam dospč okoli 10. ure predp. in se okrepča na zajuterku, ki ga ponudi gosp. baron K. Rifctcr, potom se pa odpelje v Belinjo pri Ogleju, kjer si ogleda obširne nasadbe ameriških trt in trtniec, obsegajoče bilfe in cepljenke na ameriških podlagah. Iz Bclinju so lahko povrne vsakdo v Cervi-njan ter se posluži za povrat v Gorico vlaka, ki odhaja ob 2*15 pop. ali onega ob 4"5f) pop. ali pa nedeljskega ob 0*20 zvečer. Kdor bo pa želel ogledati si kleti, mlekarnico in vinogradov Monasteru, stori to lahko istoga po- poludne, a ustavi se na kosilu v Ogleju in se vrn« v Gorico od postaje v Villa Vieentini. C1, kr. kmetijsko društvo je prosilo južno in furlansko železnico, da dovoliti olajšano voznimi z;i vožnjo tja in nazaj. Ako bi bilo dne 4. septembra zeli* neugodno vreme, odloži se izlet in se priredi naslednji praznik dne H. septembra t. 1. C. kr. kmetijsko društvo vabi vse tiste, ki se zanimajo za vinogradarski napredek, naj se mnogobrojno udeleže poučnega izleta in naj se v ta namen pismeno ali ustno oglase, če mogoče, do.'il. avgusta t. 1. v društvenem uradu (deželni hiši) v Gorici, da bo možno preskrbeti potrebne vozove in pa železnične listke po znižani ceni. Tisti pa, kateri l»i se hoteli udeležiti izleta z lastnimi vozovi, naj vedo, da je prihod v Ronkah pri Tercu določen okoli S-4"» predpoludue. Slednjič bodi še omenjeno, da se poskrbi za to, da se slovenskim izletnikom razloži in pojasni vse v njih materinščini, Priporočamo prav posebno vinogradarskim društvom, naj ne zamude te izredno ugodne prilike, ampak naj pošljejo vsako po nekoliko svojih razumnih in za vinogradski napredek unetih členov, ogledat si prezaiiimive Ritterjovo nasadbe, katere so zares uzorne in vredne, tla jih posnemamo zlasti zdaj, ko nam od vseli stranij silijo najstrastnejši sovražniki v našo vinograde. Itazuias. Razpisuje sc mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem e. kr. poštnem uradu v L i udaru, okraju Paziuskem, proti pogodbi in kavciji 200 gld.; letna plača lf)0 gld.; uradni pavšal 40 gld.; in letni pavšal 200 gld. za v/državo na dan jednokratne pesne zveze med Linda-rom in poštnim uradom v Pazinu. Prošnjo jo uložiti v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Zopet povoženo dete. V ulici SanitA je zadel včeraj neki nepreviden biciklist v otroka Ferdinanda Driolo, ki se jo vsled sunka zvrnil na tla. DvignivSi so, čutil seje pobitega in popraska-nega na več krajih telesa. Iz obraza mu je tekla kri. Zdravnik na zdravniški postaji 11111 je obvezal rane. Neprevidni biciklist bode moral odgovarjati za posledico svojo neprevidnosti. Težka nesreča. 4-letni otrok Peter Battus bil jo bolan na desni nogi. A' svrho zdravljenja sc je hodil kopat ,v ljudsko kopolj pri svetilniku, spremljan od matere. Predvčerajšnjem pa, hotfe iti v vodo, jc zdrsnil ter padel nesrečno prav na bo-lano nogo. Ustrašona mati ga je oblekla hitro ter spremila na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da se je deček zvinil desno nogo. Policijske vesti. Aretirani so bili sinoči o polunoči v ulici Media 24 1. Ivan P., voznik iz Postojne, v54 1. Ivan M., kovač z Voloskega in 2i> 1. Anton F., voznik iz Kopra, vsi radi petja. 43 1. mizar Blaž H. je bil včeraj v neki krčmi. Ker je bil pijan 111 ni vedel, kam je dejal svoj mošnjiček, pa jc poklical stražarja, češ, da so ga okradli. Došla stražarja sta preiskovala stvar in sta slednjič našla mošnjišek z H gld, pri — Blažu samem. Koledar. Danes v ponedeljek "Jlt. avgusta : Obglavljenje Iv. Krstnika. Jutri v torek 30. avgusta: Kozji i.imunska, dev. Sohični: lamin: Izhod ob 5. uri 7 min. Izhod oh f>. uri 17 min. Zahod „ !>. ,53 „ Zahod „ „ 1 Ta je 3H. teden. Dnnea je 210. dan tega leta, imamo torpj 5e 125 dni. Različne vesti. Vlak povozil medveda. Mešanec, ki vozi iz Kom. Moraviea proti Zagrebu ob 4. uri ."»<> m. zjutraj, srečal je dne 21. t. ni. mej postajama (Jo-mirje in Ogulin medveda. Ker sc žival ni hotela izogniti vlaku, povozil jo je isti ter rnzniesaril do cola. Medvedjo bil težek 21S kilogramov. K temu medvedje-tragičneniu dogodku smo prejeli dopisič ki se bavi imenitnim vprašanjem, da-li je tu govoriti o nesreči ali samomoru? Prijatelj nam piše namreč: Kosmatinec si pač ni mislil nikdar, da ga tak »slučaj« doleti na lepi cesti in v sedanjem poletnem času! Kdo ve, kake načrte si je snoval godrnjač dan pred nesrečno smrtjo svojo in koliko »dobrega« bi bil še lahko naredil, da ga ni zadela taka nesreča! Kccitc, kar hočete, meni ne gre v glave, da si je 011 sam kon- čal življenj«'; ne to je bila le nesreča! Jaz vsaj si ne morem misliti, <»ml»nvu, je najmočneje razsajala v marcu iu aprilu 1S'.»7 ter od novembra istega leta do marca is4.»s. Zadnja dva meseca je kuga odjenjala znatno, a sedaj se zopet razširja. V prvi polovici tega meseca je priglašenih MI slučajev smrti vsled kuge. .Skozi cele oseb, ne da l»i se štelo nmogo zatajenih slučajev smrti. Od teli žrtev je umrlo v mestu Bombavu 1>H.(MM), v Scimlu 70.000, v 1'endžabu 1*0.000 osob. Grozen roparski umor. Dne 22. t. m. došel je neki uradnik Gandolin iz Optuja v Pešto k svoji znanki iz mladosti, gospej Ifuher, katere mož je nameščen v neki tiskarni. Trdil je, da ima nekaj važnega govoriti z njenim možem. Mlada žena je povedala svojemu prijatelju, da moža ni doma, ker ima službo do jutra. Na to je prosil (randolin, naj mu da prenočišča, ker ne bi rad čakal na ulici na njenega moža, katerega je tudi že od prej poznal. Huberioa mu je izpolnila željo ter mit je pripravila ležišče v jedni sobi na divanit, a sama je odšla se sinom spat v drugo sobo. V noči, pre-hudivša se, je opazila pri postelji, v strah in grozo svojo, svojega gosta se sekiro v roki, s katero jo je potem nekolikokrat udaril po glavi. Sin, ki je ležal pri nji, bil je istotako ranjen. Ker je jokal, mu je zagrozil Gandolin, da ga udari še enkrat, ako no molči. Dete se je v strahu skrilo pod odejo in je obmolknilo. Proti jutri se jo vrnila ranjeni ženi zavest; probudila jo v krvi zaspaloga sina in poslala v sosedstvo. Ko se jo povrnil Huber domov, zazrl je strašen prizor. Obšel ga je skrajen obup in malo ne, da ni položil roke na sebe. Kasneje se je doznalo, da gre tu za roparsko umorstvo. Kajti Gandolin je odnesel iz omaro 17 gld. in <50 nvč. * Gospa Huber težko da okreva. Gandolina je policija že ujela ter je priznal, da je prišel v hišo z namenom, da oropa in ubije svojo prijateljico. Zadnje vesti. DiiiihJ 2i>. »Neue Freie Presse« pravi o predlogu carjevem, da žo dolgo ni bilo pojava, ki bi bil napravil toli globok utis, kakor ga je napravil ta, došel po inicijativi ruskega carja. Ideja «la je velikanska. Ako se posreči, napočila bi nova doba civilizacije in ime carja Nikolaja bi bilo zapisano na jedni najlepših strani svetovno zgodovino, Ze to je velikanska zasluga carjeva, da je sprožil ta predlog za mednarodno konferenco. In katera vlada hi mu mogla biti nasprotna? Kim 2(.i. »Popolo Romano« pravi o pismu carjevem, da bi ta ideja, ako se posreči, bila naj-važneji dogodek 1<>. stoletja. Ako ki so to stoletje, ki se je začelo z ognjem in plamenom, zaključilo takim sporazumljenjem med državami, bil bito po-litiski čin, ki hi naredil ime Nikolaja II. toli slavnim, kakor je bilo slavno ono Petra Velikega. Dllllilj 20. Zdi se, da še ne pride odločitev. Vsakako pa jo gotovo, da se snido državni zbor za 19. septembra. To je dosegel baron Bantfv. Grof Thun noče, da pride do kako odločitve, dokler Ogerska 110 privoli v zvišanje kvoto. Sicer pa se hode vprašanje o kvoti razpravljalo bolj podrobno potem, ko se snido državni zbor. Dunaj 20. Zdi se, da je prišlo do nekakega sporazumi jenja med obema vladama glede načina postopanja za sklep pogodbe. tiradec 20. Včeraj se jo obdržala štajerska odvetniška zbornica sejo, v kateri so razpravljali o peticiji, poslani od slovenskih štajerskih odvetnikov na justično ministerstvo radi osnovitve slovenske odvetniške zbornice za spodnje Štajersko. Slovenskih odvetnikov ni bilo v seji, udeležilo so je iste le 80 nemških odvetnikov, ki so sklenili po burnem razpravljeiiju, da jo omenjena peticija povsem neutemeljena. Moskva 21). Včeraj ob 2. uri popoludne so je vršilo slovesno odkritje spomenika carju Aleksandru II. Ko je duhovščina molila molitev v spomin pokojnega carja, je ves slovesni zbor padel na kolena. O padanju zagrinjala je vojaštvo pre- zentovalo pod poveljstvom carjevim. Zajedno se jo izstrelila častna salva .">20 strelov. Ko je padla zavesa, se jo postavil car na čelo vojakom, ki so defilovali pred spomenikom. Madrid 27. Ministerski svet se je bavil s prevožnjo vojakov s Kul>e v domovino ter je dovolil razne kredite za potrebo povrnivših se. Madrid 20. VojniJ minister Correa je poročal včeraj kraljici-regcntinji o dohodu ladij I sla de I iiizon« in Montserrat«, ki sti doveli španjskili vojakov v domovino. Med vožnjo je umrlo na Isla de Luzon« .'12 mož. ♦Montserrat je vozil <50 težko bolnih. Na Isla de Luzon jo general Kseario s 15."i drugimi častniki in 20f>(» vojakov, od katerih je bolnih 100. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 28. nvgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za avgust 7.'l'/h, za september HH'/i. za december «W>Vi. Koruza za september 34'/«, za december .'U'/i. Mast 542. Konsumno društvo pri Sv. Ivann išče krem ar j a preko kavcije od 100 gld. — Ponudbe naj se pošiljajo do 15. septembra, — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali j>a z odraslimi otroci. TRŽNE CENE. (One se razumejo mi debelo in s carino v rod). Domaći pridelki. oil fur. ilu far. Fižol: Kok..........100 K. —•— — Mandoloni............—•— — svetiorudeči......... n —•— —•_ temnoruileči......... „ —•— _•_ kanarček.......... t, —•— _•_ bohinjski novi...........12*— —•— l»eli veliki............—•— —•_ „ mali....................7.f>0 —•— zeleni dolgi.........100 K. — •— —•— „ okrogli........ „ —•— —•— metani hrvatski....... „ fJ-50 H'75 „ štajerski....... „ —•— —•— Maslo lino Štajersko...... „ —•— —•_ Ječmen, Štv. iu..........ll-_ „ 5»..................11-75 „8..................13-75 -•— Zelje, kranjsko...........H*— — Repa, .............—*— _ Krompir, Štajerski.........—•— _ Proso, kranjsko..........11.— —•— Leča, kranjska........ „ —■— —•_ Hpeli. . '.............lil.-— i>2-— Mast............ „ 5H-— 57-— Kava, Mocua......... „ 150-— 152-— Ceylon Plant. fina...... „ 158'— 1I10-— Portoricco......... „ 150-— 154-— Guatemala............103-— 105-— San Domingo........ „ 104-— 105-— Santos najtineji.......100 K. 91-— JI2-— „ srednjetiui..........87'— 88-— srednji....................82-— 83*— Hantos navadni ....... „ 78-— 80-— Sladkor, Centrifugal I. vrste ... „ 37-25 —•— „ Centrifugal II. vrste . . „ 3B-B0 —•— Concasse.......... „ 88*50 — •— v glavali.......... „ 38-25 38-75 razkosani.......... n 38*75 39-— Riž, italijanski tini..........21-60 22 — italijanski srednji....... „ 20-50 21-— Japan, lini......... „ 20-— 20-25 Haugoon, extra . . ........15-— 15-25 I............14-25 14-50 H......... „ 11-25 11-50 Petrolej ruski, v sodih........18-— 18.25 v zabojih od 29 klg............(>•(»() l>-75 Olje, italijansko najtineje .... „ (»9*— 70-— italijansko srednjetino..... „ 152*— (»3*— bombažno amerik..........28*50 29-50 Malaga.............38*— 39'— Limoni mesinski.......zaboj 7-— i>.— Pomaranče mesinske...... „ —•— — •— Mandeljni dalmatinski..... „ —.— —.— Buri....................88.— HO.— Pinjoli..............78-— 80.— Itožlčl dalmatinski..........10.75 — .— „ pulješki....................—•— —.— Smokve pulješke..................—•— —<— „ grške v vencih nove ... ., 15.76 10'— Siiitaiilne nove........ „ 51*— 57-— Viiuiperli novi........ , 25»-— 30'— C i bebe........... Poleiiovke, srednje velikosti ... „ 44-— 45.— „ velike....... „ -•— —•— male..................89'— 10-— Hlaiilki v velikih sodili..... „ —•— —•— v »/,-......................-•-- Žveplo nnjlineje.............li-20 (1*30 Modra galicu........ ,, 22 — 22-50 Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke 19 Styria" »Gradcu, — naj se obrne do — la. Colobigf v Trstu, ulica Commeroiale št. 1, telefon it. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Prihodi in odhodi vlakov. Urnik, ki je v veljavi o /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. liri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdnnji gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih: Piazza Caserma 5t. 2. — Via Molin piceolo št. 8. — Via H. Miehele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via ltivo št. 30, — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Uelvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di (Jhiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Vin S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanein (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarui g. Josipa Scbwarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi te k milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravie. Rojaki, uvažajte naše geslo: ,.V edinosti jo llioč!" dpN1* (