Leto II (1995) št. 6 (12)
JUNIJ 1995
Cena 30.- SIT
TJ V O Ü N I K
NAŠE
OBLETNI CE
Meseca maj in junij sta letos res polna obletnic. Najpomembnejši sta seveda 50-letnica zmage nad nacizmom in 4. obletnica slovenske državnosti. Na žalost pa smo obe obletnici praznovali s slabim priokusom. Zakaj?
V začetku maja so se začele prireditve ob 50-lctnici osvoboditve izpod fašistične in nacistične diktature. Vse stranke v parlamentu so se strinjale s tem, da je treba osvoboditev oz., zmago nad fašizmom proslaviti. Spor pa je nastal, ko se stranki SKD in SDSS (in delno SLS) nista strinjali, da se ob osvoboditvi kar pozabi na vso nepoštenost in tudi zločinstvo totalitarnega komunističnega režima, ki je osvoboditvi v letu 1945 sledil. Lepo je proslavljati, vendar se je hkrati treba spomniti in obžalovati povojne poboje. Čas je že, da leta od 1945-90 dobijo pošteno zgodovinsko opredelitev.
Najpomembnejši slovenski praznik je Dan državnosti. Leta 1991 smo Slovenci izkoristili zgodovinski trenutek in se po 1200 letih podrejanja nemškemu narodu in jugoslovanskim narodom odločila ZA svojo državo. Za to ni bila potrebna le pretehtana odločitev Peterletove vlade, ampak tudi velika mera poguma, ki se je zrcalila v desetdnevni vojni vseh Slovencev za ohranitev te samostojnosti in suverenosti.
A kaj se zgodi? Zunanji minister Zoran Thaler z navodilom prepove prirejanje sprejemov v naših diplomatsko konzularnih predstavništvih po svetu. Češ da so predragi, da diplomati tako ali tako niti ne vedo zakaj so bili na tem sprejemu in da sc pridejo samo najest in napit. Kje je tista zavest, ki nas je Slovence tako povezala v vojni za Slovenijo, v kateri so nekateri izgubili tudi življenje?
Jana Primožič
Razpelo v Kočevskem Rogu - obeležje povojnih pobojev Spomenik na Ljubelju ob letošnjih spominskih slavnostih
IZ VSEBINE:
OŽIVLJANJE MEDNARODNEGA SODELOVANJA
Zgodba o rjavem hrošču Pot po Ameriki in Kanadi Statut občine sprejet Prireditve ob dnevu državnosti
RAZVOJ KMETIJSTVA V TRŽIŠKI OBČINI
Na državnem nivoju je bil že sprejet program razvoja kmetijstva, ki naj bi kmečkemu prebivalstvu zagotovil primerne in primerljive dohodke.
Ker je vsaka, že tudi manjša občina, nekaj specifičnega, pripravljamo tudi v naši občini program razvoja kmetijstva, ki bo temeljil na sprejeti strategiji razvoja občine Tržič. V občini imamo ravninska območja, kjer delo na kmetijah ni mogoče primerjati z območji gorskih predelov.
Da bo kmetijstvo v naši občini dobilo pravo smer, mora seveda preseči stanje, v katerem se trenutno nahaja. Odnosi med člani dveh kmetijskih zadrug -zadruge v Križah in zadruge Sv. Katarina niso najboljši, zato se moramo vsi skupaj potruditi, da na naslednjih skupnih sestankih najdemo skupne rešitve, ki bodo ustrezale eni in drugi zadrugi. Zato pozivam člane obeh zadrug k strpnemu in razumnemu pogovoru.
Lahko pričakujemo, da bodo pogoji gospodarjenja že v pridruženem članstvu Slovenije k Evropski uniji še zahtevnejši tudi v kmetijstvu. Zato bo potrebno izvesti veliko strokovnega in organizacijskega dela na področju naše občine in prav obe kmetijski zadrugi imata kot tovrstni jedri dolžnost in priliko, da bosta zahtevne spremembe v kmetijstvu zadovoljivo reševali. Ne gre spregledati, da se bosta morali dogovoriti tudi za specializacijo poslovanja.
Od nestrpnega nasprotovanja bi imeli v občini in kmetijstvu le težave. Zrelost in ugled bo zaslužil le tisti, ki bo konstruktivno deloval.
Janez Bečan Podžupan
SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Na 6. seji občinskega sveta, ki je bila 14. junija 1995 je bil sprejet statut občine Tržič. Bistveni postavki statuta, na katerih so se lomila kopja so bili občinski odbori in pa pristojnost občinskega sveta glede imenovanja predstojnikov občinskih upravnih organov oz. oddelkov. SKD so namreč predlagali, da bi v občini nujno potrebovali tudi poseben odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, vendar predlog ni dobil dvotretjinske podpore občinskega sveta. V občini imamo torej:
-	odbor za prostor in okolje,
-	odbor za družbene dejavnosti,
-	odbor za gospodarstvo in finance,
-	odbor za lokalno samoupravo.
Tudi predlog, da bi občinski svet lahko vsaj delno posegel v imenovanja ustreznih predstojnikov občinskih oddelkov ni bilo podprto. To pomeni, da občinski svet imenuje le podžupane in občinskega tajnika in še to le na predlog župana.
Na seji je bil obravnavana še sprememba Odloka o javnem redu in miru, ki pa zaradi nedorečenosti ni bila sprejeta. Gre namreč za prepoved parkiranja in ustavljanja v starem mestnem jedru, ki je brez zagotovitve novih parkirnih mest ni mogoče podpreti. Naslednja tema je bil razpis izrednih kulturnih potreb v Občini Tržič. Podprta sta bila predloga za gostovanje Pihalnega orkestra v Bruchsalu in gostovanje Lumna s tržiškimi glasbeniki v Borovljah. Oba projekta sta bila podprta s po 150.000,-tolarji. Ostale projekte bo obravnaval odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu. Svetniki so podprli tudi sodelovanje na natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v naši občini.
Veliko polemik in replik je sprožila točka, ko se je obravnavala razširitev mejnega turističnega servisa na Ljubelju za potrebe Kompas-MTS. Vprašanje je bilo, ali se lahko odproda občinsko zemljišče ob novi restavraciji za izgradnjo razgledne ploščadi še pred izdajo vseh dovoljenj, ter da se zaradi gradbene sezone začne takoj z gradnjo. Ker ureditveni načrt za mejni plato še ni sprejet, je načelnica z Tržiške upravne enote zatrdila, da brez prej usklajenih in potrjenih načrtov ne bodo dovolili gradnje, oziroma izdali ustreznih dovoljenj. Gradnja na platoju naj bi bila torej nova črna gradnja, če bi sc začela graditi brez ustreznih dovoljenj. Svetniki so nihali med možnostima, da občina pridobi 240.000.-DEM kupnine za zemljišče, novogradnja pa si pridobi dovoljenja pozneje ali pa da predlog občinske uprave zavrne. Žal so se svetniki pod pritiski uprave odločili za prvo varianto, ob tem pa je znano, da gradbenega dovoljenja pred ureditvijo načrtov ne bo.
V nadaljevanju so svetniki podprli razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Bistrica-Nakupovalni center, ter soglašali s predlogom za podelitev plaket mesta Tržič gospe Danici Kunšič iz Tržiške knjižnice ter dekanu Francu Mačku. Potrjen je bil tudi predlog, da dr. Bojana Kališnik-Sušnik zastopa interese Občine Tržič v Svetu zavoda Gorenjske lekarne Kranj.
Imenovana je bila Občinska komisija za povojne poboje, pravno dvomljive procese in tovrstne nepravilnosti v sestavi: Vincenc Perne, Franc Primožič, Jože Južnič, Jože Prašnikar in Danijel Zupan. Komisija za strokovno oceno odškodninskega zahtevka krajanov Kovorja v zvezi z deponijo odpadkov pa je bila potrjena s člani: Anton Pušavec, Borut Sajovic, Janez Perko, Alenka Markun ter Jana Grohar. Gre namreč za zahtevek KS Kovor, ki zahteva mesečno rento v višini 8.000.- DEM v tolarski protivrednosti.
Zavrnjen je bil predlog župana za imenovanje komisije za ogled stanovanjskih razmer in proučitev okoliščin, pomembnih za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Gre namreč za enostransko sestavljen predlog, ki ne upošteva bodočih odborov občinskega sveta, sam postopek iskanja kandidatov pa je bil tudi nepravilno speljan.
Razrešen je bil član nadzornega odbora g. Marjan Kralj ter imenovan nov član g. Milan Marinšek. Svet je sprejel tudi ugotovitveni sklep o nezdružljivosti funkcij naslednjih članov Občinskega sveta: Ignac Primožič ter Nikolaj Ahačič z liste Zelenih Slovenije ter Darko Veternik z liste SDSS.
Pred kratkim pa smo zvedeli, da je župan zadržal nekatere sklepe sprejete na 6. seji občinskega sveta in zato lahko predvidevamo, da bo naslednja seja dokaj burna.
OŽIVLJANJE
MEDNARODNEGA
SODELOVANJA
Romanje v Glinje
Še ni dolgo, ko smo Tržičani opustili vsakoletno romanje k Sv. Valentinu na Glinje pri Borovljah. Pobudo za obnovitev te tradicije so letos dali Boroveljčani. Vse, kar ljudi povezuje, še posebno če gre za sosedsko povezovanje, je dobro in potrebno. Ljudi marsikaj razdvaja in če ni sodelovanja je zelo blizu nerazumevanje in celo sovraštvo. Tega se danes združevalci Evrope zavedajo, ne zavedajo pa se tega dovolj prav naši ljudje, Tržičani na vodstvenih mestih. Ljudje, ki pojma sodelovanje ne razumejo, ne upoštevajo, oz. če ga upoštevajo, puščajo sled nezainteresiranosti.
Tako je bilo tudi na letošnjo predbinkoštno nedeljo. Občinski veljaki iz Borovelj in Tržiča so se dogovorili, da se bodo udeležili letošnjega romanja skupno. S tem naj bi seveda poglobili medsebojne odnose. Medtem ko so Boroveljčani pričakovali tudi tržiške občinske može, teh ni bilo. Udeleženci srečanja s tržiške strani niso mogli boroveljskim predstavnikom razložiti niti vzroka za njihovo odsotnost, saj s tem niso bili seznanjeni. Vsekakor je bila to nelepa gesta - prelomljena obljuba. Kdor pa obljubo ne izpolni, v Evropi ne velja kaj prida.
Kolikor nas je bilo, so nas pričakali kot veliko posebnost. Pritiskali so na fotoaparate in kamere. Posnemali so nas v procesiji od letališča do cerkve in v sami cerkvi. Drugod seveda ne toliko, ker smo predstavljali preskromno skupino. Bila bi lahko to ne le lepa verska prireditev, ampak prireditev najširšega pomena - manifestacija sožitja, sodelovanja in odpravljanja predsodkov. Tako pa je vse izpadlo predvsem kot zamujena priložnost. Predvidevam, da bodo občinski možje delali popravni izpit, tako da se bodo v večjem številu in za večje občinske stroške udeležili podobne manifestacije v oddaljenem pobratenem mestu Saint-
Marie-Aux-Mines, kjer so odnosi urejeni in se ti nadaljujejo v prijetnem in brezskrbnem ozračju, ne pa v sosednji obmejni občini, kjer je ledino na žalost treba še orati in kjer nas naši številni rojaki z veseljem pričakujejo.
Tržičani so nekdaj in še danes radi poromali in to nekateri bolj in drugi manj iz verskih čustev. Nekdaj so Slovenci romali celo v odaljeni Kelmorajn in to peš.
V	Glinjah smo videli novo originalno plovilo kakršno so nekdaj uporabljali za prevoz preko Drave, že tedaj za vozila za par konjev ali za kočijo. To okoli 12 m dolgo in 3 m široko plovilo bi lahko to storilo še danes. Nekoč je brodar imel po izkupičku od romarjev, ki so šli še preko Drave, v nekaj dobrih dneh za dve krave zaslužka. Danes sicer tega ni pričakovati. Toda zakaj so ponovno izdelali takšno staromodno plovilo. Morda kot muzejski eksponat, pa ne verjamem, da samo za to. Misli turističnih analitikov na Koroškem so zelo razvite.
Toda Kranjcev razni obmejni nemško čuteči prenapeteži ne cenijo posebno. To smo čutili tudi včerajšnji romarji v Glinje. Ob seveda veliki veselici, ki so jo priredili smo čutili, da nismo željeni pri nekaterih njihovih mizah. Odslavljali so nas s prepogostimi izgovori “besetzt”. Ko so to opazili prireditelji, smo dobili posebne rezervirane mize, kjer smo se čutili delno kakor v kakšnem rezervatu, čeprav smo dobili tu marsikaj zastonj in še, kot sem prejšnjikrat doživel v trgovini kmetijske zadruge v Borovljah na slovensko vprašanje, če imajo to in to in sem dobil odločni nasvet “nichts verstehn” in to takšnega, da me je odgnal od tod za zelo dolgo časa in to priporočam tudi drugim. Pač obmejna zadrtost, ki pa žali. Nekateri od prirediteljev so te zadrege občutili. Toda odpraviti jih niso mogli v celoti.
O potezah za primerno obmejno sodelovanje bo treba še marsikaj razmisliti, da ne bo prihajalo do zadreg. K temu naj pripomorejo tudi predstavniki turističnega društva, muzealci in drugi, ki v Tržiču niso tako skromno zastopani. Naj se končno tudi oni zamislijo in storijo kaj, če pa sami od sebe tega ne zmorejo, naj se ustvari konkurenca, ki je dobro zdravilo zoper spečnost.
Nedvomno bo moral župan s svojo ekipo kaj storiti.
V	oddaljeno pobrateno francosko mesto so šle že velike ekipe, godba, folklora in drugi. Denar za sodelovanje sc je v preteklosti delil z veliko žlico. Neposredno za mejo pa moramo imeti tudi kot država interes za sodelovanje, še posebno pa mi kot obmejna in sosednja občina. Zavedati sc moramo, da smo dolžni popravljati skrhane odnose. Še vedno sicer obstajajo šovinisti, ki ne prenašajo Slovencev in nas zasramujejo, vendar jim moramo pokazati primerno držo in dostojanstvo. To našim rojakom veliko pomeni in jim daje pogum pred nemškimi prenapeteži. Skupni interes je najboljši za obe strani - vzpostavljati je potrebno sodelovanje, ki bo temeljilo tudi na tradicijah, ki so jih poznali naši predniki.
Franc Primožič m	junij 1995	3
S CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IGNACIJ HLADNIK PO ZDA IN KANADI
/. NADALJEVANJE Piše: Franc Primožič
Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča je bil skupaj z ansamblom Zarja iz Loma na gostovanju, v dneh od 21. aprila do 2. maja 1995, po ZDA in Kanadi. Spored je bil sledeč:
--- 21. 4. prihod v Chicago in namestitev pri slovenskih
— družinah,
= 22. 4. samostojni ogledi in zvečer kosilo, koncert = in zabavni večer s plesom v kulturnem centru
--- župnije sv. Stefanana v Chicagu,
--- 23. 4. zjutraj maša v cerkvi slovenske župnije sv.
--- Štefana, popoldne ogled novega kulturnega centra
--- v Lemontu,
-ttt: 24. 4. zjutraj posamični sporedi, popoldne ogled Chicaga,
= 25. 4. odhod z avtobusom proti Clevelandu,
26. 4. posamični sporedi ogleda Clevelanda,
--- 27. 4. odhod proti Torontu,
--- 28. 4. ogledi mesta in okolice,
--- 29. 4. ogled mesta in zvečer maša v cerkvi
--- slovenske župnije Brezmadežne v Torontu,
--- 30. 4. zjutraj maša in koncert v cerkvi slov.
= župnije sv. Gregorja v Hamiltonu, kosilo in odhod = proti Ottawi, Montrealu in New Yorku,
= 1. 5. ogled New Yorka in odhod ob 20.uri z --- letališča.
Po prevzemu prtljage smo se srečali s prijaznima dekletoma Bernardko Simrajh in Mojco Magajne, ki sta nas vodili v kraj našega bivanja Lemont. Pred cerkvijo v Lemontu nas je v hladnem in vetrovnem vremenu pričakal med drugimi p. Vendelin Špendov, ki nas je pozdravil in izrekel dobrodošlico. Pevski zbor je utegnil zapeti še slovensko himno Zdravljico in nato so nas hitro prevzeli gostitelji ter nas posamično odpeljali na svoje domove.
Sobotno jutro je bilo namenjeno raznim dejavnostim po presoji gostiteljev. Nekatere nas je odpeljal g. Stane Simrajh v staro slovensko naselbino Joliet, ki je oddaljena od Lemonta uro vožnje z avtomobilom. G. Stane je potrkal na vrata župnišča in sprejel nas je p. Athanasius Lovrenčič in nato še p. David Šrumpf, ki nas je popeljal na ogled cerkve in šole. Cerkev je bila zgrajena pred 105 leti in je zelo lepa po zunanjem in notranjem izgledu. Za Slovence kar prava katedrala. Je priča za takratno generacijo doseljenih Slovencev in njihovo uspešnost in samozavest. V zvezi z izgradnjo cerkve je še znana pripoved, da Slovenci niso bili zadovoljni z dotedaj uveljavljeno nemško župnijo in župnikom, za katerega so menili, da jim ni naklonjen. Nemška cerkev je imela en zvonik. Nekdo pa je dal predlog, naj se njihova cerkev razlikuje od nemške in naj ima
dva zvonika. Predlog so osvojili in se potrudili, da je postala ta cerkev zares lepa.
Vzporedno s cerkvijo pa je bila doseljenim Slovencem potrebna tudi šola. Tudi to so zgradili. Opazili smo, da je zgledno vodena. Privatne katoliške šole so v Ameriki zelo priznane. Žal pa smo v navedbah učencev opazili le malo slovenskih imen. Prevladujejo španska. Slovenci se namreč razseljujejo in njihove prvotne naselbine se krčijo zaradi razseljevanja. Narodna zavest in znanje jezika pa je tudi manjše pri vsaki naslednji generaciji. Zanimiva je še zgodovina šole in cerkve. Vodilni so bili izkjučno Slovenci. To ponazarjajo v hodnikih številni organigrami in zgodovinski razvoj šole, kar je prikazano večinoma z napisi na medeninastih ploščicah. Pater David nas je še popeljal na bližnjo Slovensko avenijo, ki je tako tudi z napisi označena. V bližini zagledamo stavbo in na njej napis Slovenska ženska zveza - v angleščini in slovenščini. V stavbi so še prostori manjšega slovenskega etnografskega muzeja in prodajalna spominkov s slovenskim motivi. Še danes ugledna cesta izpričuje svoje poreklo z raznimi napisi, ki imajo svoj slovenski izvor. V kraju je še več slovcnskoamcriških ustanov. Med prospektnim materialom dobim tudi publikacijo SLOVENIA AND SLOVENIAN AMERICANS, ki jo je izdala ustanova American Slovenian Cahtholic Union (KSKJ) iz Jolieta 1. 1994.
Ker je v bližnji preteklosti v Joliet zelo usahnil dotok novih slovenskih naseljencev, slovenska skupnost tod počasi slabi. Še prav posebno se bo to poznalo z umikom slovenskih frančiškanov, ki so dosedaj tod vodili župnijo in šolo v Lemont, ki bo odslej nova slovenska župnija na obširnem Cikaškem področju. Lemont.
V naselju Lemont so slovenski frančiškani kupili leta 1924 farmo. Ta parcela nudi danes vse možnosti za nadaljni razvoj. Že danes je tod cerkev s samostanom, Baragovim domom primernim za duhovne vaje, s prenočišči za razne obiskovalce. Tod je še Baragov park, “lurška votlina”, križev pot v naravi, dolina rožnega venca, prostor za piknike, pokopališče frančiškanov. Sedaj dograjujejo še kulturni center.
Slovenski frančiškanski samostan in cerkev v Lemonto
V neposredni soseščini je še priznana katoliška gimnazija za dekleta. Seni večinoma vozijo starši dekleta iz širše okolice, če želijo zanje “boljšo in priznano
vzgojo”. Dekleta nosijo svoje posebne obleke in sicer vsak razred drugačno. Ob prihodu nas je sprejela prijazna slovenska sestra in o šoli navedla nekaj podatkov.
Chicago
V	soboto popoldne smo se odpeljali v Chicago. Za nas so tod organizirali kosilo, koncert in večerno zabavo kjer je igral naš ansambel Zarja. Zbralo se je kar dosti ljudi, nekaj nad 300. Ob prijetni zabavi smo se seznajali z različnimi Slovenci, ki živijo v Chicagu in okolici.
V	nedeljo zjutraj smo imeli mašo v Chicagu in to v cerkvi sv. Štefana, ki jo prav tako oskrbujejo slovenski frančiškani. Pri maši je prisostvovalo nad 200 ljudi in naš zbor je pri maši pel. Po maši smo imeli v dvorani pod cerkvijo obed in zopet se je morala oglasiti naša pesem. Na željo prireditelja se je vsak izmed nas na kratko predstavil zbranim slovenskim župljanom.
Na kulturni uri pod cerkvijo sv. Štefana v Chicagu
Popoldne smo imeli na sporedu ogled kulturnega centra. Center bo imel večjo dvorano, prostore za sestanke, postrežbo, skladišče kulis in drugo. Vsa dela vodijo in nadzirajo Slovenci, skrbno, sodobno in varčno.
Ponedeljek je bil namenjen ogledu Chicaga. Vodila sta nas zakonca Bajuk. Mesto smo pogledali tudi z vrha - z razgledišča nebotičnika John Hancock Tower iz 94. nadstropja. Ogledali smo si tudi mestno hišo in guvernerjevo preddverje v 17. nadstropju. Tod je zbor zapel tako slovensko kot ameriško himno. Vse do tod in še malo višje sega avla tega poslopja, ki je tako velika, da bi v njej pritlikavo čepel stari ljubljanski nebotičnik. Seveda se guverner ni utegnil z nami pomuditi.
V URADU GUVERNERJA DRŽAVE ILLINOIS V CHICAGU
To pa je opravila prijazna tajnica, ki je vsakemu podarila publikacijo države Illinois z nam pripravljenim posvetilom, podpisom in osebno fotografijo guvernerja.
Chicago ima obilo znamenitosti, med drugimi tudi po filmskih in drugih dogodkih. Za krateh odmor smo se razmestili po parku pred stavbo, kjer so snemali film 20. nadstropje. Slovenec, bivši policist iz Chicaga, ki je pogosto prihajal k nam na obiske, je pripovedoval o kriminalu, ki je bil in se dogaja v nekaterih predelih. Zaposlen je bil v policijskem okrožju, kjer je bilo tega največ. Samo umorov se dogodi tod preko 800 na leto. V razpoložljivem času smo imeli tudi nekaj nenačrtovanih posamičnih ogledov. Med drugim ogled dekliške gimnazije, groba škofa Rožmana na pokopališču frančiškanov in drugih znamenitosti tega zelo lepega in primernega kompleksa za Božjo pot v Lemontu. Ta ogled nam je omogočil p. Vendelin osebno.
Razgled s 94. nadstropja John Hancock Tower / Chicago
V torek smo pospravili prtljago in imeli kratko poslovitev v cerkvi - amerikanskih Brezjah v Lemontu. Cerkev ima oltarno sliko, kopijo Marije iz Brezij. Lep in prizadet nagovor p. Vendelina nas je ganil in zato je še bolj lepo izzvenela naša lepa Hladnikova pesem - Marija skoz življenje. Z avtobusom smo se odpravili proti Clevelandu.
Cleveland
Ker smo z vožnjo prihranili nekaj časa in bili napovedani ob 5. uri popoldan, je avtobus krenil malo po ovinkih v mesto in po ulici sv. Klare v Clevelandu. Večina nas je bila neprijetno presenečena nad stanjem stavb v tej nekdaj najbolj slovenski ulici. Meni je bilo že od prej znano stanje slovenskega zapuščanja tega naselja, pa vseeno je presenetljivo.
(^ict/eùutd	
	Stufte**
r~*t, ,	Ü
- '	
s PRISPEVKI KRAJANOV SENIČNEGA DO IGRIŠČA
Izgradnja kombiniranega športnega igrišča je zelo pomembna pridobitev za kraj in predvsem za mlajše krajane. Investicija je bila že dalj časa v programu nalog krajevne skupnosti, vendar so bile druge naloge pomembnejše, denarja pa za vse ni nikoli dovolj.
Pred letom dni so bili opravljeni osebni razgovori s krajani in večina jih je pristopila k financiranju tega objekta. Omogočeno jim je bilo plačilo v treh obrokih. Mlajši krajani prej niso imeli prostora, kjer bi se lahko zbirali in igrali. Na novem igrišču v velikosti 18 x 32 m pa bodo lahko potekale razne športne in rekreativne dejavnosti.
Precej del na igrišču in ob njem bo ostalo nedokončanih, zato bo potrebnih še nekaj akcij za nabavo športnih rekvizitov (goli, koši, mreže) in ureditev okolice s postavitvijo zaščitne ograje. Če bodo krajani pripravljeni prispevati dodaten denar, bo investicija hitro zaključena, otroci pa zadovoljni.
Tatjana Ahačič
LOJZE PETERLE V TRŽIČU ISTA LETNEM ZBORU SKL)
V restavraciji RAJ se je 6.6. 1995 zvečer odvijal 5. redni letni zbor SKD Tržič. Gost večera je bil tudi predsednik stranke SKD g. Lojze Peterle.
Med gosti zbora je bilo poleg predsednika tudi precej številčno poslansko zastopstvo SKD v parlamentu, ga. Nada Skuk, ga. Jana Primožič in podpredsednik parlamenta g. Miroslav Mozetič. Zboru pa sta prisostvovala tudi tajnica SKD ga. Hilda Tovšak in pa dr. Borut Sommeregger ter nekateri predsedniki sosednjih občinskih organizacij SKD.
Po formalnih točkah zbora: pevski nastop skupine Pueri cantorum, predstavitev gostov, pozdravni govor, poročila in volitve v OO SKD Tržič, je prvo besedo prevzel g. Lojze Peterle. Najprej se je zahvalil za prisrčni sprejem ter izrazil vso podporo dokaj delovnemu članstvu, predvsem pa ga. Mariji Lavtar, predsednici Slovenske ženske zveze v Tržiču. Ozrl sc je na delo SKD v preteklosti in predstavil nekaj zaslug in rezultatov tega dela: program izgradnje avtocest, sanacija železniškega gospodarstva in PTT, sanacija bank, lokalna samouprava itd. Opozoril je na težave pri sprejemanju letošnjega proračuna in na krčenje sredstev iz proračuna pri resorjih, katere vodijo predstavniki iz vrst SKD.
Nadalje je predstavil delo stranke pri širjenju članstva in opozoril na pričetek priprav na prihodnje državnozborske volitve. Predvsem meni, da je potrebno obdržati podobne volilne rezultate, oziroma jih izboljšati, kot so bili pri zadnjih lokalnih volitvah. Nakazal je
nekaj smernic, kako naj stranka ojača svoje delo, predvsem med delavci, kmeti, upokojenci ter med ljudmi, kateri so se zaradi gospodarskih sprememb znašli v stiski, ker stranka mora biti stranka za ljudi - ljudska stranka.
Na koncu svojega govora je opozoril, da se moramo SKD zanašati predvsem na svoje delo, saj se v politični situaciji, ki vlada sedaj, ljudem predstavimo samo z rezultati svojega dela.
Zbor je bil zaključen s pevskim nastopom večjega števila pevcev cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik. Člani SKD in gostje pa so v neformalnem-prijateljskem vzdušju še posedeli.
Vladimir Ovsenek
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KRANJ
V soboto 29. aprila 1995 smo poslušali koncert Moškega pevskega zbora iz Kranja, ki ga vodi Tržičan Prof. Janez Foršek. Jožefova dvorana sicer ni bila do kraja polna, ker so bili številni stalni obiskovalci zaradi prvomajskega praznovanja odsotni ali pa so ostali doma za varstvo.
Program koncerta je bil zelo pester, sestavljen iz pesmi domačih in poznanih tujih skladateljev, ki so od dirigenta in od pevcev zahtevale visoko obvladanje pevske tehnike. V prvem delu programa so bile pesmi za celoten zbor, v drugem delu pa so z zborom nastopali tudi solisti, kar je pri poslušalcih vzbudilo še posebno navdušenje in tako vzdušje, ki je čustveno povezovalo pevce in obiskovalce.
S kakovostnim nastopom je zbor dokazal, da ima pravo koncertno dušo in da odlično obvlada tako umetno kot narodno pesem, pa da mu tudi tiste pesmi, ki jih je zapel v tujih jezikih (latinskem, češkem, ruskem, španskem) niso delale težav. S trdim delom, obilo dobre volje in strokovnim vodstvom svojega dirigenta je dosegel visoko umetniško raven, s katero se lahko dokaže na mnogih domačih in tujih odrih.
Po končanem koncertu je simpatična gimnazijka počastila pevovodjo z vrtnico, dekan g. Maček pa se je z izbranimi besedami zahvalil sodelujočim za lep umetniški večer. To smo potrdili poslušalci z dogotrajnim ploskanjem in za dodatek poslušali še dve poskočni pesmi. Potem se je spontano začel neuradni del, ki so ga pevci popestrili z nekaterimi doživeto zapetimi pesmimi, pri katerih je taktirka počivala. Obljubili so, da bodo spet radi prišli z novim programom, če jih bomo povabili.
V	nevezanem razgovoru z njimi smo se vsi strinjali, da domače pesmi mladi zelo slabo poznajo in zato bi morali pričeti z negovanjem slovenske narodne in umetne pesmi že v vrtcih. Pri tem bi bila zelo zaželjena in vzgojna vsestranska podpora staršev, babic in dedkov.
M. M. Petek
BLAGOSLOVITEV ZNAMENJA POD CERKVICO SV JOŽEFA
Na pol poti od drsališča do cerkve svetega Jožefa je bilo v soboto, 24. junija 1995 blagoslovljeno na novo postavljeno znamenje s kipom svetega Jožefa delavca -delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja, ki ga je brezplačno poklonil.
KLUB TRŽIŠ KI I I ŠTUDENTOV
V petek, 16. junija 1995 je bil v veliki sejni dvorani občine Tržič občni zbor članov Kluba Tržiških študentov. Po kratki predstavitvi dela starega vodstva kluba so člani volili novo vodstvo, in sicer: predsednika, tajnika, blagajnika, dva člana predsedstva ter nadzorni in disciplinski odbor. Za predsednika je bil izvoljen Igor Tavčar, na seji pa je bilo podanih tudi nekaj predlogov, kot npr. popusti za študente pri nakupovanju teniških in smučarskih kart, redno organiziranje brucovanja, sodelovanje z ostalimi študentskimi klubi, ...
Govora je bilo še o problemu nezainteresiranosti tržiških študentov za pomoč pri uresničevanju projektov.
Novim predstavnikom KTŠ želimo veliko uspehov!
E.K.
NAROČILNICA Tržiški	razgledi
Ime in priimek: .........................
Naslov: .................................
Telefon: ................................
Naročam.. izvod(ov) mesečnika TRŽIŠKI RAZGLEDI.
Kraj in datum: ..........Podpis: ........
KOČEVSKI ROG
Okoli 15.000 ljudi se je zbralo, kljub slabemu vremenu ob 50-letnici pobojev protikomunistov v Kočevskem rogu. S poboji je propadlo - ali pa so bile okrnjene -na tisoče slovenskih družin. Na žalost se predvidevanja za spravo in obeležje niso spolnila. Spominsko slavje je bilo zato v golem naravnem okolju.
TAKO SE JE ZAČELO PRED 4 LETI
Kolona JLA na pohodu na Ljubelj, ki ga je takrat zavzela. Po tednu dni, ko so bili obkoljeni pa so se predali. (Foto: Krašovec: 29.6.1991 - Vojaki JLA pri Svelcevi žagi)
KARIKATURA MESECA
Ali vojaki Združenih narodov lahko opravljajo svojo vlogo v Bosni in Hercegovini?
MOST INA. BALOS
Kot lahko opazijo mnogi Tržičani, dela na novem mostu na Balos dobro napredujejo. Po začetnih razburjenjih prizadetih v okolici so se razmere polegle. Tržiški župan Pavel Rupar ni želel komentirati pisma nekaterih stanovalcev Balosa in se je ogradil od novih izjav. Delo pa napreduje po načrtih. Trenutno izvaja delo betonskih pilotov s posebno tehniko Geološki zavod.
SPOMINSKA.
SLOVESNOST OB 50-LETNICI OSVOBODITVE MAUTHAUSNA NA LJUBELJU
V soboto, 10. junija dopoldne je bila v organizaciji ZZB NOV Slovenije na prostoru bivše podružnice taborišča Mauthausen na Ljubelju spominska slovesnost, ki so se je udeležili številni domačini in gostje iz raznih evropskih držav. Na slovesnosti je bil tudi predsednik Milan Kučan in deželni glavar sosednje Koroške dr. Christof Zernatto. Prireditev je motil močan dež.
SKAKALNE PRIREDITVE V SEBENJAH
Letne skakalne prireditve, med drugim tudi na skakalnicah v Sebenjah, vzbujajo pričakovanja za zimsko sezono. Pojavljajo se ugibanja kdo od skakalcev se bo prerinil v ospredje oz. kdo bo nov obetaven talent. Po letošnjih junijskih rezultatih mnogo obeta Primož Peterka iz SSK Triglav Teling, ki je postal zmagovalec 6. pokala Tržič v mladinski in članski konkurenci.
lOO LETNICA ŠOLE V LESAH
Ob 100-letnici šole v Lešah so se tam zvrstile številne prireditve: tekmovanje v srreljanju z lokostrelom, gasilska veselica, turnir v šahu in tenicu, na Dan državnosti -25. junij pa proslava in otvoritev razstave z naslovom “Šola v sto letih”.
SKAKALNE PRIREDITVE V SEBENJAH
Letne skakalne prireditve, med drugim tudi na skakalnicah v Sebenjah, vzbujajo pričakovanja za zimsko sezono. Pojavljajo se ugibanja kdo od skakalcev se bo prerinil v ospredje oz. kdo bo nov obetaven talent. Po letošnjih junijskih rezultatih mnogo obeta Primož Peterka iz SSK Triglav Teling, ki je postal zmagovalec 6. pokala Tržič v mladinski in članski konkurenci.
SLOVESNO ODPRTJE CESTE R-322 V KRIŽAH IN PODELITEV PLAKET MESTA TRŽIČ
24. junija 1995 je bila ob priliki četrte obletnice dneva državnosti v šoli v Križah slovesnost, na kateri so prizadevni vodji tržiške knjižnice Danici Kunšič in dekanu Francu Mačku podelili plakete mesta Tržič. Slavnostni govorniki na slovesnosti so bili: poslanka v DZ Jana Primožič, župan Pavel Rupar in udeleženec vojne za Slovenijo ter podpredsednik občinskega sveta Janez Grohar. Prireditev so popestrili tudi Folklorna skupina Karavanke, Pihalni orkester Tržič in kvintet bratov Zupan.
V ' Ji Ž I Š K I
Tržiške razglede izdaja OO SKD Tržič. Časopis je
VPISAN V EVIDENCO JAVNIH GLASIL, KI JO VODI URAD VLADE ZA INFORMIRANJE POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 1174. UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK: EVGENIJ VALJAVEC /
Glavni urednik: Jana Primožič Naslov uredništva: Uredništvo Tužiških razgledov, p. p. 61, 64290 tržič.
Telefon uredništva:	064/53	051, int. 34.
Cena posamezne številke 30,00 SIT. Računalniški prelom: Astrum d.o.o., Tržič • Foto: Danijel Zupan • Tisk: Tiskarstvo uzar, Tržič Naklada 1.500 izvodov.