leto IX.
Dima!, dne 17. aprila 1929
Št. 16.
V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
«KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Vlktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— cololetno : Din. 1001—
Pozamezna številka 10 grošev.
Koroški deželni zbor.
Finančni minister je črtal nekatere postavke proračuna, ker ni na razpolago kritja in bi se dežela še bolj zadolžila, da bi polagoma ne mogla nositi niti obresti več. Gospodarski naš položaj se leto za letom poslabšale in celo ministri že uvidevajo, da bo treba višino mnogoštevilnih davkov znižati na ta ali oni način. Zato je na mestu, da se zniža proračunski primanjkljaj letošnjega leta, ki bo kljub temu še znašal okrog 2,3 milijona S. Deželni zbor je zasedal 9. in 10. aprila in se je bavil predvsem z ugovorom finančnega ministra proti proračunu.
Predvsem se odkažejo nekateri predlogi in vprašanja odsekom, oziroma pristojnim osebam. Zvezna železnica namerava otvoriti, ko je zelo pozno uvidela, da ji delajo avtomobili veliko konkurenco, več avtobusnih prog. Na Dunaju se namerava ustanoviti skupna poprav-Ijalnica. Ker bi domači podjetniki trpeli škodo in ker bi obrtniki izgubili dosti dela, naj deželna vlada proti temu odločno protestira. — Ruda v zvezi z Grebinjem še sedaj nima telefonske zveze. Ta del dežele se stalno zanemarja in zahteve občin ne najdejo odziva. — Italijanska vlada je odredila, da bo vsakega Avstrijca, ki bi hote ali nehote prekoračil državno mejo, prijela in se bo proti njemu uporabilo po Potrebi tudi orožje. Dvolastniki sedaj nimajo več možnosti, da bi mogli na svoje planine, ki leže deloma na italijanski strani. Tukaj naj poseže vmes deželna vlada. — Na zadnji seji deželnega zbora se je tretje čitanje zakona o ?brtno nadaljevalnem šolstvu preložilo. Topot je šlo to brez razprave.
Deželna vlada je najela lani pri žirocen-trali na Dunaju posojilo enega milijona S s 7% obresti, ki se je do konca leta porabilo. Deželni zbor je dovolil, da se posojilo zamenja z drugim. Hipotekarna banka je obljubila 1 milijon S s 7*4 obresti za dobo 25 let. Ker pa se dežela ni držala Sdnevnega roka, je finančni minister Pristal na zamenjavo posojila samo pod pogojem, da se črtaio nekatere postavke deželnega Proračuna za leto 1929. Po proračunu znaša redni primanjkljaj 1,459.543 S, izredni 2,165.571 šik, skupaj 3,625.114 S. Finančni minister je črtal 1,330.000 S izrednih izdatkov, in sicer med drugimi postavko za pljučno zdravilišče v Laasu v znesku 677.000 S in še za 700.000 S nrugih postavk po uvidevnosti deželnega finančnega referenta. Finančni referent je nato črtal 17.000 S za razširitev ceste pri Gonove-cah, 3000 S za razširitev ceste na ovinku pri Miklavčevem mostu, 17.000 S za popravo ce-
južno,Vrbskega jezera, 120.000 S za regulacijo Labudnice, 30.000 S za regulacijo Bele
Sedaj finančni minister proti novemu posojilu ne bo več ugovarjal. Finančni referent ^chumy omenja, da so investicije tudi v zasebnem gospodarstvu samo tako daleč mogoče, dokler je kaj sredstev na razpolago. To pa zahteva gotovo zrelost in zatajevanje. Omenje-na omejitev je samo začasna in velja tako dol-g°. dokler ne bo na razpolago kritja. Gotovo Pomeni to neko omejitev samouprave.
Pri razpravi je vsenemec Willroider opozoril na to, da bo, ker se opustijo velika investicijska dela, za brezposelne manj dela. Dezela mora gledati, da delavce zaposli. Črtanje pp tudi ni v smislu tujskega prometa, ker slabe ceste ne privabljajo tujcev. Posebno je obža-r^vati, da se ne more dogotoviti pljučno zdra-Hisče v Laasu. Govornik stavi predlog, da se a dogotovitev potrebna vsota vpostavi v roračun za leto 1930 in naj se pravočasno
skrbi za kritje, da bo zdravilišče vsaj prihodnje leto gotovo. Predlog se odkaže odboru.
Namestnik dež. glav. Neutzler se pritožuje, da se je ravno v njegovem področju največ črtalo. Ceste z dobro površino držijo petkrat dalje nego navadno posute. — Dež. svetnik Lora je mnenja, da bi se dalo tudi še kje drugje črtati. Za verski pouk je vpostavljenih 162.000 šilingov. Tudi ni pravilno, da dobivajo zasebni dobrodelni zavodi deželne podpore. Nato napada kršč. soc. in pravi, da so oni krivi, da se zdravilišče v Laasu letos ne bo dogotovilo. Tudi je zdraviliščna kapelica popolnoma nepotrebna. Končno stavi predlog, da bi dežela najela posojilo pri delavski bolniški blagajni ali pri graški zavarovalnici proti nezgodam. — Nam. dež. glav. Leer pojasnjuje, kako se v odboru razpravlja o deželnem proračunu in da se vedno več rabi, nego je na razpolago sredstev. Kršč. soc. so se vedno zavzemali za štedenje, ker so davki že previsoki, a posojila in obresti je treba vračati. Korak finančnega ministra je pozdraviti s stališča davkoplačevalcev. Gotovo je žalostno, da se; dela v Laasu ne bodo dala nadaljevati, a bi se vsled nastalih težkoč pravočasno itak ne mogla dogotoviti.
Kršč. soc. dr. Reinprecht je mnenja, da finančni referent ni govoril kot pristaš kmečke zveze in finančni minister ni črtal postavke kot pristaš kršč. soc. stranke, temveč kot finančni referent, oziroma kot finančni minister. Finančnemu ministru je pač veliko na tem ležeče, da dežele ne zabredejo pregloboko v dolgove. Finančno gospodarstvo je poizkusni kamen prave demokracije. Že pri sestavi proračuna je bilo napačno, da so se vpostavili izdatki, za katere ni bilo kritja. Vsako leto je bilo v proračunu nekaj postavk, za katere se denar ni mogel izplačati, ker ga enostavno ni bilo. Letos se torej ni zgodilo nič novega, zakaj vsako leto se je moralo pozneje nekaj črtati, letos pa se napravi to sedaj. Četudi bi finančni minister ne dal svojih navodil, bi se na dejstvu nič ne spremenilo. Za melioracije je vpostavljenih 200.000 šilingov. Kako se more ta izdatek opravičiti, če stane melioracija enega hektarja zemlje 5000 ali 6000 S, ko se dobi sedaj hektar sveta že za 1000 S. Škoda je, da se je regulacija Labudnice preložila, ali parlament še ni sprejel tozadevnega zakona in tudi posestniki Labudske doline si še niso edini, da je razdelitev prispevkov doslej še nemogoča. Je sploh še vprašanje, če ne bo treba pritegniti celo deželo k plačevanju, ker mejaši enostavno teh izdatkov ne zmorejo. Tudi ni res, da bi dežela za tujski promet nič ne storila. Za vzpenjačo na Kanzel je dala 1 milijon in izdala v zadnjem času posebno knjigo, ki nam je že znana. Dobrodelni zasebni zavodi dobijo tako malenkostne podpore, da stanejo sami nameščenci deželnih zavodov več nego znašajo vse podpore skupaj. Če hočemo tukaj štediti, moramo spremeniti deželne zavode v zasebne. Končno odločno graja, da se postavljajo v deželnem zboru vladni člani proti vladnim predlogom, ki so jih zagovarjali v vladni seji. — Ko je dal finančni referent še nekatera pojasnila posameznim govornikom, je deželni zbor vzel poročilo proti glasovom soc. dem. na znanje.	(Konec sledi.)
M POLITIČNI PREGLED j
V vladni krizi niso nastopili novi momenti. Stranke so se pogajale o delovnem programu cel pretekli mesec. Težave so celo v vladnih strankah, ki ne predstavljajo enotnega nazi-ranja. Glavno in najtežje vprašanje je pač na-
! jemninsko. Govori se, da bo nova vlada imenovana še te dni. V zadnjem času so se zopet oglasili uradniki, ki zahtevajo predvsem valorizacijo plač, uradniško zbornico, enake politične pravice itd. Ob sklepu lista še ni bilo določeno, kdo bo novi zvezni kanclar.
Inozemstvo:
Manjšinsko. Bolgarska vlada namerava vložiti pri Društvu narodov novo spomenico o manjšinskem vprašanju, ki bo zbrala dosedanji materijal dejstev in prosila, da se mate-rijal natančno prouči. Bolgarska pa ne bo zahtevala nobene odločitve, ki bi prehitela poročilo odbora trojice in tudi ne namerava z jasnimi zahtevami otežkočiti spravna pogajanja s sosednimi državami. Nasprotno pa hoče zboljšati usodo bolgarskih manjšin potom neposrednih pogajanj s sosedi. Na ta način bo spomenica opozorila na nevarnost sedanjega nerešenega stanja manjšinskega vprašanja in zahtevala od Društva narodov več pazljivosti za položaj manjšin. — Začetkom tega meseca se je mudil v Ljubljani Jan Skala, pesnik in urednik „Krulturwehr“, lužiški Srb. Sprejel je časnikarje in jih poučil o položaju lužiškosrb-ske manjšine v Nemčiji. Povedal je med drugim: Nimamo niti ene ljudske niti kake druge šole, kjer bi se učenci poučevali v našem jeziku. Vse kulturno življenje se pri nas giblje v društvih, kjer se poleg petja goje tudi predavanja o zgodovinskih in drugih temah, obenem pa društva skrbe za povzdig splošne izobrazbe in narodne zavesti. Člani se uče tudi pisati, či-tati in govoriti v materinščini. Najbolj razvita so naša pevska društva. Politična organizacija pri nas je slaba. Sicer pa tudi kaj more nas
160.000	lužiških Srbov proti 60 milijonom Nemcev. Upravno smo razdeljeni na tri ozemlja: Brandenburg, Slezi ja in Saška. Te tri dežele so tudi ločena volilna okrožja in pri volitvah seveda ne pomenimo nič. Da smo upravno tako razdeljeni, je tudi glavni vzrok, da naše šolstvo sploh ni enotno obravnavano. Saški zakon nam je mnogo pravičnejši nego pruski. Saški zakon določa, da imajo obiskovati otroci srbske narodnosti mešane — ne čisto srbske — šole. Tam, kjer starši to želijo, se vrši na teden triurni pouk v maternem jeziku (bore malo!). Ta zakon se v praksi mnogo poslabša. V mešanih šolah je sem in tja kak nemški otrok in učitelj navadno te tri določene ure razpolovi: pol ure poučuje srbske otroke v srbščini, pol ure pa nemške v nemščini. Če priznamo, da je saški šolski zakon vsaj malenkostno pravičen, potem moramo naglasiti, da nam Prusija ne dovoljuje čisto nič. Se več! Pruske šolske oblasti celo poživljam saške, naj svojo liberalnost opuste, češ, da potem Prusija ne bo prisiljena v svojih šolah uvesti iste olajšave za svoje lužiške Srbe! Prusi so namreč na zanimivem stališču, da lužiški Srbi sploh niso manjšina, ker da nima njihova narodnost svoje države, tako, kot jo imajo druge narodne manjšine!
Maščevanje za poraz. Na Dunaju je bila nogometna tekma med Italijo in Avstrijo. Italijani so bili docela poraženi in sedaj bruhajo ogenj na Dunajčane in Avstrijo. Italijanski športniki so namreč vzklikali Mussoliniju in peli fašistovsko himno, vsled česar so jih Dunajčani napadli in je romalo 23 oseb v zapor. Poleg tega se je nehote natrgala na igrišču italijanska trobojnica. Italijanska javnost zdaj zahteva zadoščenje za žalitev italijanske trobojnice in italijanskega naroda. To zadoščenje bi morala dati avstrijska vlada po mednarod-
nem običaju. Pisanje nekaterih ital. listov pa je prešlo iz veledomišliavosti že v blaznost. Rimski „Popolo“ pravi: Če bi divja tolpa napadla italijansko karavano, potem Italijani ž njo ne bi gubili časa. Tako pa izrekajo Italijani samo zaničevanje nad 70.000 Dunajčani (tolikšna je bila udeležba pri tekmi), ki so premišljeno, prostaško in roparsko nastopili proti nogometašem. Avstrijci so hoteli še enkrat pokazati civiliziranemu svetu, da so še vedno oni barbari, kakor jih je označil Petrarca kot •narod izven zakonov. Ker smo velikodušni, jim nočemo očitati miloščin, ki smo jih polagali v njihove beraške roke, niti jih nočemo spominjati na kruh, ki smo ga dajali njihovim stradajočim otrokom. Italijanski narod bo vrnil milo za drago, kadar bo avstrijsko ljudstvo znova prosilo pomoči drugih narodov. „Impero“ pravi: Kakšna svinjarija je pravzaprav danes Dunaj? Svinjarija je bila že itak vedno, imel pa je vsaj svoje žemlje, valčke, vlačuge in obešnjaškega cesarja. Sedaj ni nič drugega kot tolpa rokovnjačev, najbolj prostaških homoseksualcev in odvratnih Zavodnikov. Avstrijcev sploh ne smatramo za državen narod. Avstrija ni danes v primeri z veliko Italijo Mussolinija nič drugega, kakor smrdljiv pljuvalnik. —Pripominjati k navedenemu ni treba, ker sl vsak lahko predstavlja, kako visoka je 2000-letna kultura italijanska, ki se tako prostaško uveljavlja. Če bi Avstrijci igrali tako, da bi igro izgubili, bi si sicer ne pridobili pokala, a priigrali bi investicijsko posojilo, h kateremu ravno Italija še ni dala svojega pristanka.
Veliki fašistovski svet je pričel s svojim aprilskim zasedanjem. Po obširnem poročilu Mussolinija o pripravah in o izidu plebiscita je svet sprejel resolucijo, s katero se plebiscit o-značuje kot zahtevano slovesno priznanje ljudstva brez pridržka za fašistični režim. Sklenilo se je, da se izid plebiscita vkleše v vsa vladna poslopja in na hiše fašističnih odsekov v glavnih mestih pokrajin. Po poročilu tajnika stranke je predložil Mussolini resolucijo, v kateri naglaša politični značaj velikega fašistovskega sveta in politično naloeo stanovskega parlamenta in ki določa kot naloge fašističnih poslancev: kontrolo državne uprave potom razpravljanja o proračunu, sodelovanje pri izdelovanju zakonskih načrtov, katere predlaga vlada ali parlament. Dalje je sklenil veliki fašistovski svet, da poslanci, katerim vodstvo stranke prepove politično delovanje, izgubijo pravico udeleževanja pri sejah in da fašistični poslanci, ki so izključeni iz stranke, avtomatično zgubijo svoj mandat. Pri vsakoletni fašistični rekrutaciji dne 21. aprila bo sprejetih 100.000 članov Ballile v mladinsko organizacijo, 86.000 mladih oborožencev pa bo sprejetih v milice» in stranko za obrambo režima. — Izid plebiscitnih volitev v Italiji je izraz strahovanja. Fašisti so razpolagali z vsemi avtomobili in avtobusi. Avtobusi so čakali ljudi pred cerkvijo, jih enostavno naložili in odpeljali na volišče. Kdor do večera ni prišel na volišče, ga je privedla oborožena milica. Po nekaterih krajih so fašisti pobrali legitimacije in sami glasovali. Čla-
1	PODLISTEK 11
Nagrada.
Na naš poziv poslane narodne pesmi so ocenjene. Prva nagrada v znesku 15 S se je prisodila g. Valentinu Martiču iz Želuč in spodaj priobčujemo nagrajeno pesem. Druga nagrada je dodeljena g. Rutarju iz Bistrice v Rožu in ima imenovani torej plačano naročnino do konca junija leta 1930. Tretjo nagrado pa dobi g. Mirko Kummer iz Blata pri Pliberku.
Tfó’ca In aistrof. *
Tič’ca je zaprta b’va v hiS'c’ zalenòj, hor in dov je frkava, sil’va ni k nobenbj; peva je:
„Uštno je oj tukojle!
Druje tiče morajo s’ živeža iskat’. zimšč’cajt zmrzujajo, morajo gvadvat’;
* Jastreb.
ni komisije so bili sami fašisti. Glasovnice so bile raznobarvne, da se je dalo celo skozi ovoj videti, ali je glasoval volilec „za“ ali proti. Na podlagi dogovorjenih znakov je komisija natančno vedela, kako je kdo glasoval, in v Trstu ve celo mesto, da je glasovalo 8 odvetnikov proti. Vsak je zapisan, kdor je glasoval proti. Brez nasilja, ustrahovanja in zavratnosti bi fašisti ne dosegli tega števila glasov.
M DOMAČE NOVICE fl
Javnost opozarjamo na današnji oglas pevske prireditve v Borovljah.
Porota. V spominu nam je še, kako je Jakob Grilič v Riedingu trikrat udaril Jožefa Pečnika s cepinom po glavi, ki je prihodnji dan na posledicah v bolnišnici umrl. Konj je prišel sam domov, Pečnika pa so našli pozneje v snegu. Grilič je imel na Pečnika jezo, ker ga je ta večkrat obdolžil raznih dejanj, nanerjenih proti njemu, in je bil enkrat radi tega celo tepen. Obtoženec je dejanje priznal in se zagovarjal, da se je hotel samo maščevati, a ne moriti. Porotniki so spoznali Griliča krivega umora in sodni dvor mu je prisodil 2 leti strogega zapora in povračilo stroškov v znesku 393 S 80 g. — Ana in Andrej Franc iz Perave pri Beljaku sta se do jeseni lanskega leta za silo razumela, četudi je Andrej včasi pogledal pregloboko v glažek. Andrej je med tem zvedel, da ga njegova žena Ana vara z drugim delavcem, kar je Ana tudi priznala. Andrej je postal nato pijanec in Ana se ni potrudila, da bi ga odvrnila od pijače. Šele prav grdo je ravnala z njim, kadar je bil pijan in se ni mogel ganiti, četudi ji on ni storil žalega. Večkrat je zletel pri vratih ven in je pijan prenočeval v cestnem jarku. Ana je hotela Andreja zapustiti in se preseliti k priležniku Matiji Promerju. Dne 25. januarja je prosil Andrej Ano, da bi prinesla iz trgovine četrt litra ruma, da bi skuhala čaja. Namenoma je Ana prinesla cel liter ruma in dala Andreju dve skodeli čaja, v katerega je nalila pol litra ruma, da je postal Andrej takoj pijan in je v pijanosti oblečen zaspal. Popoldne je Ana naprosila dve sosedi, da bi pogledali, kaj Andrej dela. Ko stopita v sobo, je bila postelja že v plamenih ter se je ogenj le s težavo pogasil. Pri gašenju Ana ni pomagala. Andrej je dobil hude opekline. Prvotno se je domnevalo, da je nastal ogenj vsled malomarnosti Andreja, ki je v postelji kadil cigareto, ali on je ob 10. dopoldne že zaspal in ljudje so pri gašenju čutili vonj špirita. Ana Franc je v preiskavi junaško priznala, da je svojega moža ob glavi polila s špiritom, tudi v usta mu ga je vlila, in ga vžgala, da bi Andreja umorila. Z mislijo, da bi Andreja odstranila za vedno, se je bavila dalj časa. Pri obravnavi je trdila, da ga je hotela samo za nekaj časa spraviti od hiše, da bi se mogla nemoteno preseliti k drugemu. Popotniki so zanikali glavno vprašanje zavratnega umora in potrdili vprašanje težke telesne poškodbe, nakar jo je sodišče obsodilo na eno leto strogega zapora in v povračilo stroškov. —
mnoj pa
hiš’ca zadost’ da.“
Ajstrof gleda tič’co, k njoj na ok’nce se vsede: „Oh ti drobna tič’ca, hloj na nas sosode; prost’ smo,
počnamo, kar hoč’mo!
Z vrha v vrh se vzdigamo, čroz hribe noj doline, mi vse mieste najdamo, hore noj planine.
Tičca,
uštno je, oj vzdign’ se!“
Tič’ca uboga ajstrofa, je z hiš’ce zlateva; on jo zgrab’ in vmori; s’dej ča boš vež pòva, oh tič’ca,
zakaj s’ pa ’z hiš’ce šva!
Kdor ni vedov do s’dej, kaj so svadč’ mamj’, bode vedov za naprej, kaku so ti navam’.
Oh doklce, uč’te se od tič’ce!
Vincenc Hribernik iz Št. Tomaža pri Celovcu si je kupil vetrili in 3. februarja vdrl v stanovanje prelata dr. Quitta v Celovcu. Iz miznice je odnesel zlatnik za 100 S, 4 zlatnike po 25 S, 100 dvojnih S, 40 S drobiža, 560 S papirnatega denarja in 3 zlate prstane in stanovanje zopet zaklenil. Še isti dan je bila tatvina odkrita. Hribernik je delil ukradeni denar s Florijanom Maierkolnom iz Šmarjete v Labudski dolini. Denar sta zapravila v Gradcu, aretirana pa sta bila v Beljaku. Prej sta še dobila pomočnika v osebi Štefana Wastiana iz Št. Ruperta pri Celovcu. Vsi skupaj so šli 8. februarja v Slovenji Šmihel, kjer je zlezel Wastian skozi stranišče v župnišče in drugima dvema odprl vežna vrata. Potem so šli v spalnico župnika Matevžiča in pobrali 220 S gotovine, 2 žepni uri z verižico, žepni nož, očala in par rokavic. Medtem se ie bolni župnik prebudil. Vlomilci so mu zagrozili, da ga bodo ustrelili, če ne bo tiho, in mu pozneje potegnili odejo preko glave, da bi se ne slišal njegov krik. Na stopnicah so izbili kuharici, ki je slišala nemir in prišla pogledat, luč z rok in zbežali. Porotniki so potrdili stavljena vprašanja in sodišče je obsodilo Maierkolma na 8 let, Hribernika na 7 in Wastiana na 6 let težke ječe. — Proces Schumy— „Karntner Tagespost“ začasno še traja in bo- | mo poročali o njem pozneje.
Pogreb kanonika dr. Martina Ehrlicha se
je vršil v pondeljek dne 8. aprila ob 3. uri po- ^ poldne. Pogreba se je udeležila nepregledna množica predvsem podeželskega in mestnega prebivalstva, kjer je prelat prej uspešno deloval kot dušni pastir. Navzoč je bil knezoškof dr. Adam Hefter, ki je vodil kondukt do stolnice, skoro vsa celovška duhovščina, bogoslovci. zastopnik deželne vlade in posebno mnogoštevilno slovenska duhovščina. Iz stolnice na pokopališče je vodil žalni sprevod po kojnikov brat univerzitni profesor dr. Lambert Ehrlich. Ob grobu je imel globok poslovilni govor profesor msgr. Podgorc. Udeleženci pogreba z dežele so bili izredno razočarani, ker niso slišali ene slovenske poslovilne besede. Vsi so dobili vtis, da so merodajni gospodje naravnost tako naročili. Taka popustljivost res ni na mestu. Kdaj in kje so popustljivi napram nam Nemci?
Bela. Pod naslovom „Musterbeispiel einer „christlich“ verwalteten Gemeinde“ je izšel dne 31. marca t. 1. članek v ..Karntner Volks-blattu", ki po svoji sirovi vsebini daleč presega meje dostojnosti in objektivnega presojevanja danih razmer. Ne samo, da se pisec norčuje iz tradicijonelne vere našega ljudstva, temveč on tudi hoče s potvoritvijo resnice dokazati, da so edino rdeči (sociji) pravi kristjani, ki ljubijo svojega bližnjega kot samega sebe. Res je sicer, da ima trg Železna Kapla svojo ubožnico, ki pa je že obstojala pred socijalistično vlado, res je pa tudi, da ne uživalo tam ubogi paradiža, ker sicer bi ne prekoračevali meje in pobirali darove tudi v sosedni občini. Pisec o-menjenega pamfleta na prav neokusen način trdi, da crkajo pri nas v smrdljivih hlevih od nas izmozgani delovni ljudje in da spijo na vlažni, polgnili slami ter se hranijo od ostankov, ah, tako svetih kmetov. Res je, da nimamo na kmetih mehkih blazin in žimnatih postelj in da spita kmet in hlapec na slami, a ta slama je vsaj čista in se po potrebi menja. Kapelška u-božnica je baje po mnenju nekega strokovnjaka-podobna bolj volčji jami kot stanovanju. Stanovalcem se obetajo sicer nove postelje, ali kakor se je eden od njih izrazil, jih ne dobijo prej, predno stare ne odnesejo stenice. Pa s tem položaj bednih ne bo nič boljši. Revni so bili vedno usmiljenja vredni in radi tega ne gre, da bi se politično izigravali. Pisec je namreč mislil takole: Za našo socijalistično občino je slabo znamenje, ako moramo ostati pri 300 ali 350% dokladah ter imamo kljub temu še okoli ene milijarde dolga. S tem je hotel reči, da se vse izda za ubožce in ker je kmečka občina Bela znižala vsled slabega gospodarskega stanja posameznika svoje doklade od 100 na 75%., je bilo seveda povoda dovolj povdarjati, da se v Beli ne skrbi za uboge in da crkajo po smrdljivih hlevih. Resnici na ljubo pa moramo povdarjati, da vživajo tudi pri nas zares potrebni denarne podpore in smejo pobirati milo-dare po vseh hišah. Skrb za uboge gre celo tako daleč, da se za hojo nesposobni peljejo od hiše do hiše in nezdravi spravijo v bolnico. Posebne hiralnice pa nimajo niti po vseh me-
stih in večjih naselbinah kljub temu, da so dani za to boljši pogoji kot pri nas. Naš človek pa tudi človeško čuti in ravna ravno z revnimi človeško, o čemer pričajo lahko tudi ubogi iz Kaple, ki ravno tako dobe milodare in jih pobirajo, akoravno spadajo — strogo vzeto — Pod drugo občino.
Goselna vas. (Redek slučaj.) Vsako leto, ko pritiska zunaj najhujša zima, se pri nas nekoliko zasučemo. To staro navado smo ponovili letos na Antonovo nedeljo in se tudi nekoliko skregali. Fant iz Št. Lipša je bil v Dobrli vasi pri igri, med potjo pa je zašel tudi med nas. Prišlo je do prepira med njim in gostilni-parko, ki ga je pozvala, naj gre v gostilno, ki )e Politično enako opredeljena kot on. Fantu se je zazdelo, da ima Kranjico pred seboj, in rekel je: „Ven s Kranjci!“ Prepir je našel svoj paključek pred sodnikom. Fant je priznal, da je tzrekel obtožilne besede v pijanosti, žganje pa ntu je dala tožiteljica. Vsled tega je morala gostilničarka plačati radi prestopka točenja žganja ob nedeljah globo 50 S. — Kdor drugim iamo koplje, sam vanjo pade!
Železna Kapla. Naturalna zavarovalnica je imela svoj letni redni občni zbor dne 1. aprila Pri Kolarju. Računi so bili odobreni. K točki, kako naj se vodi zanaprej zavarovalnica, je Predlagaj predsednik, da mora naturalna za-varovalnica delovati na podlagi zavarovalne 'jSote pri deželni ali kaki drugi zavarovalnici. Primer: Kmet je zavarovan za 2000 S in po-j*i°Pje je vredno 10.000 S; 2000 S je 20 odstotkov, kolikor mora biti zavarovan vsak član naturalne zavarovalnice pri deželni zavaro-valnici. Manjka sedaj 80 odstotkov. Naturalna zavarovalnica da 60 odstotkov, deželna 20 in 20 odstotkov mora trpeti kmet sam, je skupaj
10.000	S. Drugi primer: Kmet je pri deželni zavarovalnici zavarovan za 10.000 S, njegovo Poslopje pa je vredno 40.000 S. V tem slučaju se vzame svota 7500 S za 20 odstotkov. Naturalna zavarovalnica da 60%. ali 22.500 S, sam utrpi 7500 S ali 20%, deželna zavarovalnica da
10.000	S, skupaj 40.000 S. V naturalno zavarovalnico se bo plačeval odstotek vsote, ki jo bo član v slučaju nesreče gotovo dobil. Uvede se ledaj nov način vplačevanja in izplačevanja. Odstotek se bo šele določil, ko bodo javljene vse police drugih zavarovalnic. Sprejet je bil mdi predlog, da ostane vsak posestnik član na-luralne zavarovalnice za dobo desetih let, ako Se do 14. aprila ne odjavi, oziroma ne prijavi Syoj izston. Od zadnjega požara na Reberci še Pur posestnikov svojih prispevkov ni vplačalo. Opozarjajo se dotični, da vsote v najkrajšem času vplačajo, ker bodo drugače iztirjane ekse-kutivnim potom. Reberca je bila že lansko leto 'zključena iz naturalne zavarovalnice.
Št. Vid v Podjuni. (Razno.) Mejaši Zablat-uiškega jezera se stalno pritožujejo, da se njih Močvirnati travniki vedno bolj zamlakužujejo, m izrekajo bojazen, da polagoma sploh ne bo kaj kosit, ker sedanja kisla trava toliko mokrote ne prenese in bo morala Zrasti nova ali Pa nič. Kmetje so oškodovani na pridelku krme, davki pa so isti. Vzrok leži v tem, ker se pri Pirovcu zabranjuje odtok vode. Ne škoduje to-'ko, če se pomladi voda radi rib nekaj časa JaPre, ako se potem pusti zopet zadostno od-teči, a zelo škoduje, ker je zapora pri Pirovcu Previsoka in odprtine premajhne, da sega vsako leto voda vedno više proti Veselam in FPodnjim Vinaram. Oblasti očividno ščitijo 'Ustnika jezera in ribolova. To sledi že iz tega, kur orožništvo s pretirano vestnostjo zasleduje 1,11 Povprašuje pri posestnikih, ki so vložili in Podpisali protitožbo na politično oblast. Mi se Puravnost čudimo tei veliki marljivosti var-n°stnih organov. Pa bodi že kakorkoli, mnenja «mo, da je pri sedanjih gospodarskih razmerah Potreben predvsem kmet opore in zaščite. — pišimo, da je deželni finančni referent črtal iz ,etošnjega proračuna postavko 30.000 S za regulacijo Bele z ozirom na zahtevo finančnega Ministra. Kje je regulacija bolj potrebna kot na °eli, kjer so ogrožene že hiše in je vsako leto Poplavljena rodovitna zemlja? Že enkrat je mia za Belo lepa vsota v proračunu, a da bi se kuj napravilo, o tem še do danes nismo slišali m videli.
, Ljubelj. (Razno.) Kmalu po zadnjih občin-pih volitvah je pisal naš list, da smo izvolili os prave Slovence in krščanske može. Ker {j?m ie to še dobro v spominu, poglejmo, koko imajo čuta do svojega bližnjega. Občinski
revež Florijan Schmiedmeier je dobival že skozi več let po 6 S na mesec občinske podpore. Ko ni več za nobeno delo, se mu je podpora odvzela in mora hoditi od hiše do hiše. Revež ne more hoditi niti po cesti v snegu, kako naj hodi v hribe h kmetom, ki so pol ure od ceste v strmini. Ta način oskrbovanja u-božcev je preživet in ne spada v sedanjo moderno dobo. — Oskrbovanje naše fare ie zopet prevzel g. provizor Marktl iz Slov. Plajberka. Čez eno leto smo imeli g. provizorja Oizingerja iz Podljubelja. Želimo mu skorajšnje okrevanje! — Na velikonočno soboto smo imeli čast spoznati bodočega ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je imel pri nas vstajenje. Vsem se je takoj na prvi pogled priljubi! in je bilo vsem žal, da ni mogel maševati tudi še na Veliko noč. Pri nas na Koroškem ga niso znali ceniti, zato pa je dosegel tem višje dostojanstvo drugje. Čestitamo!	________
Železna Kapla. (Razno.) Na dan sv. Jožefa so priredili naši čebelarji izlet k Velflovem čebelnjaku. Govoril je čebelarski potovalni učitelj Messner zelo zanimivo in podučno. — Na Veliko noč popoldne smo pokopali Karola Apnerja, najemnika Kušejeve gostilne. Najboljši prijatelj Velflovega očeta je bil, ki smo ga zagrebli na pustno nedeljo. — Slišimo, da bo majnika enkrat pregledovanje bikov. Naj nihče ne pozabi prignat svojega, ki je star čez eno' leto, da ne bomo imeli sitnosti. — Kdor ima čebele na prodaj, naj to hitro naznani čebelarskemu društvu, ki bo rabilo kakih 500 kmečkih panjev. — Govori se, da se je na belski občini ustanovila posredovalnica (Anmeldestelle) za živino. Vsak posestnik, ki ima kaj na prodaj, naj to naznani na občini, in naj si bo vol, krava, tele, ovca, koza, bik itd. Kupec bo prišel k občini, si ogledal zapisnik, šel k posestniku, si živino ogledal in se pobotal s prodajalcem za ceno. S tem se namerava izključiti prekupčevalce, ki navijajo cene in doseči za prodajalca najvišjo ceno.
Celovec. (Razno.) Franc Slanič v Ponikvi je dobil vsled pijančevanja kuratorja v osebi Franca Sonjaka, posestnika v Podkraju. — „Kmetski list*1 poživlja kmete, da bi se učili nemški, da si olajšajo svoj življenski obstanek. Slovenci uvidevajo potrebo po znanju drugega jezika. Naši Nemci tega ne uvidijo, sicer bi ne vrgli iz naših šol naš materni jezik. Sicer Nemci drugega jezika ne potrebujejo več, ker je njih jezik „svetovni“, a pustili bi nam lahko, da bi se naši otroci naučili oba jezika in ne nobenega. — Posestnikova soproga Marija Žerjav v Kapli in njena dekla Wrulih sta pokradli več kur in golobov. Žerjav je bila obsojena na mesec dni zapora in Wrulih na 14 dni. — Dne 6. aprila ie bilo na Koroškem 9603 podpiranih brezposelnih. Razveseljivo je dejstvo, da se je število v teku enega tedna znižalo kar za 1395 podpiranih. — Učitelj Riedler je zapustil Blei-berg, da prevzame svoje novo mesto v Kot-mari vasi. V Bleibergu je bil tajnik in knjižničar Sudmarke. „Freie Stimmen“ čestitajo Kot-rnirčanom k novi učni moči! — Brezposelni agent Lang je 12. t. m. ustrelil v Beljaku svojo ljubico Marijo Doubek, brezposelno natakarico, ker je hotela prekiniti z njim zveze.
II DRUŠTVENI VESTNIK ~1
Mladi rod.
Imaš svoj program, mladina, ki hočeš ustvarjati našo bodočnost? Hočeš li stopati po stopinjah starih ali izklesati v trdo skalo novo pot? Današnja doba zahteva od tebe več od skrbi za dom in svojce! Li zahtevaš ti več ali manj, kot tvoji očetje, si li ozkosrčna ali širokogrudna, govoriš li o ljubezni ali sovraštvu? Združi, kar je dobrega v programu starih in kar smatraš za boljše na svojem potu!
Mladina v društvih in izven njih! Med nami naj vlada strogost in pravica, ljubezen in v nji železna disciplina v spoštovanju domače misli. Malenkostnih prepirov in osebnih nerazumevanj v društvih ne poznamo! Napram našim nezavednim bratom poznamo le ljubezen in velikopoteznost! Razlike, ki bi obstojala med nami, ni naravne in le umeten je današnji razdor! Črna leta zgodovine spadajo v našo kroniko, ker naš pogled gre le v bodočnost: Zgodil se je slučaj nekje, da sta pri cerkveni svečanosti nastopili dve požarni hrambi istega kraja. Dejal bo kdo: prva naša in druga nem-
ška; ti pa odgovori: ne, obe naši, tu in tam isti možje in fantje, ki se ob vsakdanjem delu pozdravljajo in med seboj nagovarjajo, nekateri so si celo v žlahti. In če je svečanost izzvenela v tekmo nastopa bramb in njunih muzik, razloži ti, da razumeš v tekmi fantovstvo, a ne v njem razlike Feuerwehra in požarne hrambe. Drugje sta tekmovala pevska zbora, vodil je prvega domačin in drugega učitelj. Slučaj je hotel, da sta v prosti družbi se znašla oba zbora, in v istih pesmih! Na tebi mladina je, da naglasiš, da ti je spoštovanje domačije misli in besede jedro programa in da strogo ločiš od tega parado uniform in naučenih tekstov!
Pravičnost do nemških sosedov! Tudi tam je dovolj treznih mož, ki obsojajo krivico, storjeno našim očetom in materam. In njihova mladina zna biti boljša od sedanje vladajoče generacije. Svetlejše solnce bo, prisijalo, če bo skupna last misel, da ga ni udarca brez protiudarca, ni krivice brez pravice. Značilnost današnjega sveta je ta, da ie velik v izumih in patentih in velik v malenkostih. Preglej, mladina, tisočletno zgodovino svojega rodu in prišla boš do sodbe. Če bi bile nekoč vse naše šole nemške in v njih celo veronauk ne v materinem jeziku, če bi tudi prepovedali sleherno domačo besedo in pesem, če bi nekoč potujčili besedo v cerkvi in družini, tem živahneje bi govorila naša narava in naša zemlja za nas. Kljub o-gromnemu aparatu ljudi in sredstev Nemcev je danes naše nenemško ljudstvo, zavedno in nezavedno, bogatejše od nekdaj v svoji duševnosti. Celo na političnem polju se danes ponavlja zgodovina tisočletja ustoličenja slovenskih knezov na knežjem kamnu ob Krnskem gradu, ko naš rod na Koroškem edini šteje svoja dva politična zastopnika, medtem ko jih nima rod v Italiji in Jugoslaviji. Kdo pa bo izmeril sledove tisočletne zgodovine v naši duši? Tisti naj vzame za to samo eno merilo: Našo vero v Pravico!
V Kapli na Dravi se vrši v nedeljo dne 21. aprila občni zbor izobraž. društva v Podljubelju. Vrši se ob 3. popoldne v župnišču in je združen s skioptičnim predavanjem.
Hodiše. (Prošnja.) Izobraževalno društvo „Zvezda“ obhaja v nedeljo 12. majnika svojo 251etnico in jo hoče s prav obširnim programom dostojno proslaviti. Zato naproša društveni odbor okoliška društva že danes, da za ta dan ne stavijo svojih prireditev na dnevni red.
Št. Janž v Rožu se je prebudil iz zimskega spanja, fantje napredujejo in pevci oživljajo; že se sliši dvakrat na teden lepa pesem, k( jo poje novo oživljeni pevski zbor. Ker so čuli Rutarjevega Jurja, ki je pel pesmico: „Bom pa šel na planince...“, bi tudi Šentjanžani radi šli na planince, toda préslabotni so še na prsih. Lepa Rožna dolina se je začela dramiti, le pri dekletih ne slišiš še, ali več, veselega petja. In fantje telovadci, nastopite kot pravi junaki za blagor naš in celega Roža, da bo tudi o vas nekdaj zapel pevec pesmico: Lepa je, lepa je Rožna dolina, toda še čvrstejši so fantje Ro-žani!
j GOSPODARSKI VESTNllfffi
Velikovški trg. Živina: pitani voli 1,30 do 1,40, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,10 do 1,30, krave 0,80—1,20, telice 1,10—1,30, teleta 1,70 do 1,80, pitani prašiči 2,40—2,50, plemenski 2,60—2,70, ovce 0j80—0,90, koze 0,30—0,40 S za kg žive teže. Žito: pšenica 34, rž 32—33, oves 33—34, proso 35, konoplje 60, ječmen 34 g za kg. Meterski stot apna 7—8 S.
1 RAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Dunajska občina bo sezidala 16 nadstropij visok nebotničnik. Vsako stanovanje bo imelo svojo kopalnico, v hiši bo čitalnica, motorna garaža in postaja za podzemsko železnico. — Med Dunajem in Zagrebom se otvori v maju zračni promet. Zrakoplov bo pristajal tudi v Mariboru, ki bo na svojem pomenu kot prometno središče mnogo pridobil. — Ustavno sodišče je odločilo, da izgubi občinski odbornik svoj mandat, ako izstopi iz stranke, na katere listi je bil izvoljen. — Stavkovni fond kovinskih delavcev znaša 20 milijonov S. Iz
tega fonda dobivajo stavkajoči delavci podpore, ker jim ne pripada brezposelna podpora. — V lanskem letu se je pri nas pokadilo 4,6 milijard cigaret. — V našo državo se je lani preselilo 1140 inozemskih delavcev, povečini poljski in gozdarski delavci. In pri nas je toliko brezposelnih. Bodo najbrž boljši delavci ali pa porabnejši, ker drugače bi dela sploh ne mogli dobiti. Gg. brezposelni na kmete sploh nočejo iti delat. Je že to značilno za naše razmere, da mora delovni urad v Celovcu naravnost iskati konjarje, hlapce, pastirje in dekle. — Ostale države: Italijanska vlada je dovolila Slovencem in Hrvatom po en tednik in mesečnik. Slovensik tednik „Novi list“ je pričel izhajati že pred prazniki, mesečnik „Družina“ izide v teh dneh, kakor tudi hrvatski tednik „Istarski list“. Urednik vseh listov je dr. Besednjak v Gorici, via Mameli 5. — Največji sodobni češki pesnik Otokar Brežina je umrl. — V rudniku Valer-Schoete, Limburg v Belgiji, so se vneli jamski plini in v ognju je zgorelo 28 rudarjev. Obenem se je posul premog, kar je zahtevalo zopet 2 smrtni žrtvi in 8 ranjenih. — Brzovlak Kišinev—Bukarešt je na postaji Bogoc iztiril. Trije osebni vozovi so se prevrnili. Pri tem je bilo mrtvih 24 oseb in ranjenih 55. — V Kremsu je prišlo pri napadu Heimwehrovcev na dom soc. dem. do pretepov, pri katerih je bilo več ranjenih. — Računski svetnik Schaller je poneveril v teku petih leti 65.000 S denarja dunajske občine. Obsojen je bil na 2 in pol leta zapora. — Dne 10. t. m. ie prišlo do spopada med Heimwehrovci in komunisti. Posredovati je morala policija in orožništvo; 5 ranjenih. — Nemčija: V Babenhausnu ob Lessni je zavozil osebni vlak v izletniški avtobus in ga popolnoma razdrobil. Pod razvalinami je bilo pokopanih 5 potnikov. — V Fiirstenbergu ob Odri se je sesul rov, ki so ga kopali delavci pod železniško progo. Podsulo je 6 delavcev: 5 mrtvih, 1 težko ranjen. — Amerika: Amerika porabi na leto 18,6 milijard znamk v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Dnevno porabijo za izdelek znamk 3 tone papirja. — V Minneapolisu v severni Ameriki je strašen vihar skoro popolnoma razdejal severni del mesta. Število žrtev znaša 30: to število bo pa gotovo večje, ker so mnoga osamljena farmska poslopja popolnoma razdejana. — Maskirani razbojniki so vdrli med službo božjo v sinagogo. Pozvali so vseh 80 ljudi, da se obrnejo proti stenam, in jih izropali. Pobrali so vrednosti za 80.000 dolarjev, cerkev zaklenili, sami pa brez sledu izginili. — Ostale države: Zaradi pomladanskega deževja so zelo narasle reke ob Doneškem bazenu ter na mnogih mestih prestopile bregove. Posebno visoki) stoji voda v okolici mesta Lu-gansk v Rusiji, kjer je cela vrsta naselbin povsem odrezanih od prometa. Prebivalci zapuščajo nižje ležeče kraje in nekatere industrijske obrate, ki so zelo ogroženi. — Poljska namerava uvesti prisilno kopanje. Po tozadevnem načrtu zakona se mora vsak prebivalec od 10 do 65 let skopati vsaj enkrat na mesec. Vsak državljan bo dobil karto z 12 odrezki, ki se bodo po kopanju žigosali. — V veliki tovarni volnenih pletenin Baumgartl v Ašu na Češkoslovaškem je izbruhnil požar, ki je upepelil 260.000 parov nogavic. — V predmestju Pu Tung mesta Šanghaja na Kitajskem je izbruhnil požar, ki je upepelil celo, večinoma iz lesa zgrajeno predmestje. V plamenih je prišlo ob življenje okrog 300 ljudi.
I RADIO-PROGRAM |||
Od 19. aprila 1929 do 24. aprila 1929.
Petek (19. aprila). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Kako je urejen nemški otroški vrtec v sedanjosti. 18.30: Gospodinjska ura. 19: Francoščina. 19.30: Iz glasbenega sveta, 20:	Pevski solistični večer
ge. Slavke Saks-Pristovške. 21 : Koncert Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved.
Sobota (20. aprila). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: O vzrokih letalskih nesreč. 18.30: Nemščina. 19: Šibenik in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. 19.30: O primerjajočem veroslovju. 20: Pevski večer zbora „Sav-
ski val“. 21: Koncert Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved. 22.15: Sprehod po Evropi.
Nedelja (21. aprila). 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: O sadjarstvu. 10.30: Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku. 1 1 : Koncert Radio-orkestra. 15: Časovna napoved. 15.30: Humoristično čtivo. 16: Aktualno predavanje. 16.30: Lahka glasba. 17.30: Finžgar: „Veriga“, izvajajo člani nar. gled. 20: Zborovo petje: Št. Peterski pevski zbor. 21: Koncert Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved.
Ponedeljek (22. aprila). 12.30: Reproducirana glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Češčina. 19: Francoščina. 19.30: O novem načrtu Pokojninskega zakona. 20: Recitacije. 20.30: Joh. Straussov večer, izvaja Radio-kvartet. 22: Poročila in časovna napoved.
Torek (23. aprila). 12.30:	Reproducirana
glas a. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18:0 podzemskem svetu okrog Cerkniškega jezera. 18.30: Zur Gegenstandstheorie der Persbnlichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, predava vseuč. prof. dr. Veber. 19: Nemščina. 19.30: Prebivalstvo in gospodarske razmere v Bolgariji. 20: Ogri-
zovič:	„Hasanaginica“, izvajajo člani nar. gled.
21.30: Koncert Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved. 2.15: Sprehod po Evropi.
Sreda (24. aprila). 12.30:	Reproducirana
glasba. -3: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18:30: Pravljična ura. 19: Srbohrvaščina. 19.30: Prenos opere. 22: Poročila in časovna napoved.
Listnica uredništva.
Melviče. Hvala. Pa o tej zadevi smo pisali že veliko. Vam bomo prihodnjič ustregli. — Čl-tateljica iz Pliberka. Če bi prečitala 50. številko lanskega letnika našega lista, bi bila na jasnem. Priporočilo je skoroda nepotrebno, ker je ta ustanova znana že slehernemu koroškemu Slovencu. Sicer pa bi merodajne osebe našle lahko tudi naš list, če najdejo vse druge, ki stoje enako na verskem stališču kot mi. — Grabštanj. Sprejeli smo Vaš dopis, ki govori o škandalu v cerkvi dne 8. aprila, na podlagi katerega sta cerkovnik in ministrant zapustila svoje položaje. Zaušnica v zakristiji ni na mestu in tudi kreganje skozi cerkev ne. Sicer pa je zadeva osebna in se dopis ne sklada z našo tendenco.
Vabilo
na
38.
redni letni občni zbor
,.Hranilnice in posojilnice v Velikovcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši dne 24. aprila 1929 ob 11. url dopoldne v lastnih prostorih v Velikovcu. Dnevni red : „
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega poročil.
3.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1928.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Privoljenje remuneracije načelstvu.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Ako ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, vrši se isti dan eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu zadružnikov sklepčen.	so
Naznanjam, da iz cementa stalno izdelujem
strešni žlebnjak
(Dachfalzziegel) iz najboljšega materijala. Streha je popolnoma varna pred nevihtami in je najcenejše ter najtrpežntjše kritje sedanjosti sploh.
Se priporoča Maks Gril, p. d. Mentlov v Vovbrah 49	(Haimburg b. Volkermarkt).
Illllllllllllllllllllllilllll lllllllllllllllllllllllll
V nedeljo, dne 21. aprila ob 3. uri pop.
priredi društvo „Sloga"
pri Vošperniku v Podravljah igro:
VSE NAŠE.
Po igri se vrši občni zbor izobraževalnega društva z navadnim sporedom in govorom.
Vse, ki se zanimajo za prosvetni pokret našega ljudstva, vljudno vabi	ODBOR.
58
Hola okoli Škocijanal
Igralci iz Globasnice uprizorijo v nedeljo, 21. aprila 1929 pri Rušu v Samožnl vasi lepo zgodovinsko igro s petjem
LEGIJONARJI
Začetek ob 3. uri popoldne.
52	Vse prav prisrčno vabimo Globašani.
PEVSKA SLAVNOST
V BOROVLJAH.
V NEDELJO, DNE 28. APRILA
se vrši
v dvorani irškega kina v Borovljah ob 3. uri pop. pevska slavnost:
NAŠA KOROŠKA V PESMI.
Nastopi dvanajst moikih pevskih zborov Koroške s skupno 150 pevci.
SPORED :
1.	Vsi zbori: Nmav čriez jizaro,
Jes s’m an burn pavr.
2.	Tekmovanje posameznih zborov s svojimi narodnimi pesmimi.
3.	Govor o naši koroški narodni pesmi.
4.	Vsi zbori: Pojdam pa v rute,
Jes pa ano kajžico 'mam. _ Prijatelji naše narodne pesmi iskreno vabljeni I
Slov. kršE. socialna Zveza za Koroško.
Predprodaja vstopnic pri g. Štefana Krainer, puškarja v Borovljah.
Vstopnina od 60 grošev do 1 S 20 g.
Za izdelovanje
domačega platna
39
se priporoča
tkalnica Primož Lužnik v Št LipSu, p. Eberndoit
ZDRAVLJENJE KILE
(Brnch) brez operacije, brez motenja poklica, brez bolesti, brez vbrizgavanja, mehaničnim potom.
Nemški državni patent 423513.
Dodatni patent 4459S1.
Avstrijski zvezni patent 105456.
Nastanitev: Celovec, 5nJiloS"”. ‘&.K k£X.r.\\%.?,7, Wolfsberg, StVMt;
v petek, dne 26. aprila od pol 11.—3. ure.
Izpričevalo od 7.28: .Od mladosti sem trpel na
.. levo Iranski kili, ki je bila za pest debela
in mi je prizadevala vedno večje težave. Za operacijo se nisem mogel odločiti. Bil sem čisto pobit. V svoji stiski sem se v polnem zaupanju obrnil na gospoda Danzeisen-a, — in ne zastonj ! — V kratkem časn sem bil popolnoma ozdravljen. Zdaj sem 54 let star in se čutim zopet mladega. Uporaba patentov je tako enostavna, da jih vsak lahko uporabi, ne da bi mu bilo potreba zanemarjati svojega poklica. Priporočam vsakemu z Isto boleznijo, da se s popolnim zaupanjem obrne na gospoda Danzeisen a-
Ljudevit Rauter, Tlsis b. Feldkirch.
Zahtevajte prospekte proti vpoiiljatvl dvakratne povratne poštnine. Opozarjam na moje patente In prosim, da se manj vredna posnemanja zavrnejo.
E. DANZEISEN, MilNCHEN 42 EGETTERSTRASSE 11 (Abt. „Slld'').
Oglas na podlagi odloka zveznega ministrstva št. 91 229, Abt 8 od 15. 1. 1928.)
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v s k y Josip, typograf. Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Tiska
Lidova tiskarna Ant Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky). Dunaj. V.. Margaretenplatz 7.