&KXSBSfw Cene in sefmisiia poroCiia. Msribcrski trg. Na mariborski irg 27. junija so pripeljali špeharji nn 9 vozeh 17 zaklanih svinj. Krrtte rad( šlabefM Vjre!^ena jai bilo. Svinjsko meso so prodajali po 15—27.50. Krompir 1.2?-—-1.75, novi krompir 4—5, čebula 4, česen 15—18, ena kumarca 2—8, ena zelna glava 4—6. Pšenica 3, rž 2, ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3, fižol 5—7, fižol v stročju 12, giah 10—12. Eaa kokoš 30—35, par pjžčsncev 25—60, raca. 20—30, Łos 25—60, domači zajcc 8—30. Marelice 38 Din, borovnice 3—4, gobe 2—2,50. Mleko 2.50—3, surovo maslo 36—40, jajca 1.25—1.50, med 20—22. Maribcrsko sejmsko porožilo, Prignanih je bilo 4 konji, 13 bikov, 105 volcv, 351 krav in 10 telet. Skupaj 483 komadov. Povprečnc cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. junija 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg teže od Din 10 do Din 11.25; poldebeli voli od 8 do 9; biki za klanje od 7.50 do 8; klavne krave debele od 7 do 8; plemenske krave od 6 do 7; krave za klobasarje od 5 do 5.50; molzne krave od 6.50 do 8; breje krave od 6.50 do 8; mlada živina od 7 do 8.50. Prodanih je bilo 337 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 25 kom., v Italijo 32 kom. Mesoe cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav in telic 1 kg Din 12—18; telcčje meso 1 kg Din 20—25; svinjsko meso, sveže 1 kg Din 15—27.50. Drevesni rak se zdravi takole: Z mlačno vodo izprati z mehkim čopičem, potem pa namazati s terpentinovim milom. Tudi zastarane rane zacelijo in drevo začne znova roditi. Na ta način sem rešil že več dreves sigurnega pogina. Stanje hmeljskih nasadov. Žalec, 30. junija 1929. Obdelovanje hmeljskih nasadov se bliža svojemu koncu. Njih ^tanje je vobče zadovoljno. Rastlina je novsem zdrava in ie neznaten del poznega hmelja je okužen po peronospori, ki je na srednjepoznem hmelju dozdaj ni najti. Cven pri Ljutomeru, Jako nam je žal, da nas je moral zapustiti g. ruski polkovnik Aleksander Dimitrijev, ki je zelo zasluicn za našo konjerejo. Že v Rusiji je slovel kot eden prvih strokovnjakov za konjerejo. Rusija jc bila v tem o*ziru na visoki stopnji, imela je zato mnogo sirokovnjakov. Toda g. Dimitrijev, ki je deloval v okolici Kijeva v Ukrajini in tudi v Petrogradu, so visoko čislali. V naši drzavi je težko najti strokovnjaka, ki bi te s svojim znanjem mogel meriti z Dimitrijevom. V naši žrebčarni je bil tem bolj dragocena moč, ker ie tudi izvrsten in dol skrajnoslj lenkovesten goJpodar in se oalikuje po svoji prijaznosti in usluž-.losti. Obcnera se razume na živinozdravništvo in podkovstvo. Zato ni čuda, da je v okolici Cvena bil tako priljubljen. Njegovi članki v itrokovncm glasilu »Konjsrejec€ prižajo, da je g. Dimitrijev res prvovorsteo strokovnjak. Veseli nas, da je pripravljen žrtvoyati vse avoje moči za gospodarski napredek Slovtnije. — Želimo, da bi mogel g. Di. mitrijcv tudi •» novi Staciji, blizu Ljubljane, primerno razviti avojo delavncist v korist našega gospodarstva. 5ebelarsl>;o predavanje v Ljatomem bo v nedeljo dne 7. julija po osmi sv« maSi v meŠčanski šoli. Predaval bo g. Josip Kosi Sz Celja. VinoisraiiDllfoiii! Vežimo poganjke vinsko trte h kolti, da se ne nagibljejo k tlorn in ne obsenčujejo sosednih vrt. Poganjki, ki jih pravočasno privežemo in spravimo v pokončno lfego, ne napravljajo zalistnikov, kabrniki na njih lepže odcveto in so pred okuženjem po peronospori bolj; že zavarovani, nego neprivezani. To je zlašti v mokrotni^ letinah ogromnega pomena. Prl vezanjii |e pasiti ua {o, da se poganjkt privežejo na rahlo in ne poveže listja, s Cemer bi so ovirala asimilacija. Privezovanje mladik h koiiu opuščajo le v kamenitih tleh Hercegovine, kjer j« gojenje vinske trte vsled ugodni.h naravnih pogojev tudi onostav nejše in ceneje. Tam goje trsje nizko pri tleh, da se tla zasenčijo. Pri nas r?icer takšna vzgoja ni mogoča, venc;ar kaže tvidi pri nas trsja ne spravliati preveč v višino.Iz tega vzroka je trsje v letošnji zimi pozeblo najhujše tam, kjer je imelo visoka debla iti dolge krake. Za naše razmere bi bilo letos boljša priporočati pomladitev trsa, kakor visoko in pozno rez, s čcmur se jc oblika trsja še bolj pokvarila. Prevdarnemu vinogradniku se vsiljuje namreč vprašanje, kakšna je razlika med visoko :*n pozno rezjo ter rezjo na izrod pred obnavljanjem. Pravilno je ravnal tisti, ki ni računal toliko na obilen letošnji pvidelek, marveč je izvedel rajši pomladitev svojega po pozebi poškodovanega trsja. O tem se more prepričati vsakdo na praktičnih primerih. V deževnem poletju škropimo v kraj ših presledkih (8 do 10 dni) kakor drugače, da si ohranimo trte pred peronosporo. Na 100 1 vode vzamemo l-* kg modre galice in tej raz.topini primešamo odgovarjajočo množino apna. RadJ sigurnosti preiskusimo raztopino z belim fenolftalein papirjem, ki postana takoj karrainasto rdeč, ako ga pomofiimo v raztopino, kjer je zadosti apna, Žveplamo trte drugič po cvetenju ln y tretjič, ko so jagode za grah debele. Ca hočemo škropiti ob enem tudi proti oidiju, primešamo raztopini salojidina^ ali sulikola in sicer prvega 1%, 4ntge* wa pa *^%. Pri uporabi enega ali dru-f gega sredstva igra tudi cena precejšnjd vlogo. V drugi polovici JDUija je kopatf tretjo kop. S tem pospešimo rast le§a v mlajših nasadih, v stareiših pa mehŁ čanje in zontev grozdja. Vinograd naj ne služi za pridelovanje živinske krm65 ampak za pridelovanje grozdja.