Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Peslanci v Beogradu. Ker je za dne 5. oktobra »ila sklicana seja narodne skupH-ine, so posland vseh straiik že nekaj dmi preje prišli v Beograd. Naši poslanci so imeli v torek svojo sejo, na kateri so sklenili, da kar najtesneje deluje naš klub z radikalmim klubom. Sklepalo se je posebno še o naedrm tega sodelovanja. Overovljenje mandatov. Prve delo v Beogradu bo sedaj, da se overovijo mandati poslancev, ali so res pravi prišli in če so bili pravilno izvoljeni. Poseben odseik preizkuje o tem vse podatke in tudi pritožbe. Tako bo prišel tu v ponovno razpravo ljubljanski mandat, k so si ga demokratje prigoljufali. V tem odseku bo predsedoval radikal Milan Srskie. Nato se o mandatih glasuje v skupšoini. Tu so hoteli Pribičevič in njegovi kompanjoni delati vladi zgago s tem, da bi Davddovioevce pritegnili v glasovanje zoper vladine poslanoe. A to početje se jim je v oeloti ponesreeilo. Predsedstvo narodne skupščine. Tudi v p^edsedstvu narodne skupšeine bo seveda imela vladina večina vsa mesta. Za predsednika je kandidiral Ninko Perič. Predpriprave za proračun. Eno najvažnejših del državne politike je pač sestava proracuna. Da se to more zgo diti v pravem redu, so posamezna ministrstva že v glavnem sestavila osimfke novega proracuna. Glavna misel, ki je vodila vse ministre, je bila: Zmanjšatd je treba bremena Ikmetu, ki previsokih davkov ne more več prenašati. Zato se bo proračuin zopet znižal za 1 milijardo dinarjev. Druga misel je ibila ta, da se mora.jdati sicer vsein, k-i so v državni službi, primerna plača, da pa se moBa štediti i-n ne nastavljafi več ljudi kot je potrebno. V vsej Evropi ima naša držaiva največ držarmih nastavljencev. Tretje inačelo je v tem, da se bodo visa državna podjetja postavila na strogo trgovsko stališoe in če to <ne bo šlo drugače, se bodo oddala zasebnim ljudem ali družbam v najem. Tako je že oddala država veleposestvo Belje raznim posestnikom in to podjetje bo neslo, docim smo lani doplačali težke milijone. Enako namemvajo z železnico. Mimogrede bodi omenjeno, da je pni železnici tako, da se danes že skoro vsak razven kmeta že vozi za poloviono ceno. Zato ni čuda, da je izguba. Zelo važno je pa tudi to načelo, da se bodo velika javna dela Ikot naprava železnic, cest in druge take stvari postavile v izreden proračun, ki se bo izvršil z velikim posojilom, ne pa kot do zdaj, da so te stvari hoteli placati kar v enem Ietu, dasi služijo potem za 10 let in še dalje. Davkoplačevalci, ko iso slišali o teh načelih novega proračuna, so se zadovoljno oddahnili. Rardelitev delokroga med državo in oblasti je eno najgla^vmejših zadev naših samouprav, iki ravno -zaradi tega ndso mogl« tako uspešno delm7afi, ker še to razmerje ni bilo urejeno. Pretekli teden pa so bili v Beogradu vsi predsedniki oblastnih sknpščin. Tudi mariborski predsednik  g. dr. Leskovar je ibil v Beogradu. Ti predsedniki so storili na svojem zborovanjii posebne sklepe, ki so jih predložili vladi. Ti sildepl se tičejo predvsem tega, da se da samoopravam čim večji delokrog, ki ga bodo oblastne skupsčine nemoteno in z enakim vplivom kot državni organi mogle izvajati. Ker ima sedanja vlada veliko zandmanje za to, da se samouprave razvijejo, je verjetno, da ae bo že v letošnji proračun umeslo vse zahteve oblastnih skupščin. Po vediki večini prevzamejo oblastne skupščine ves delo'krog zdravstva, kmetijstva in javnih del. Mariborska oblastna skupscina je v tem oziru že prevzela delokrog zdravst va in deloma kmetijstva. V DRUGIH DRŽAVAH. Bolgarska odklanja odgovornost za makedonstyujuče. Kot smo zadnjič poročali, imamo v Macedaniji kakor malo vojsko z makedonstvujučimi, katere pa so naše čete deloma že zajele, v kolikor niso ušli v Bolgarijo. V tej zadevi se je potem vršil med našo in bolgarsko državo razgovor, v katerem Bodgarija odločno odklanja vsaiko odgovornost za te uponnike, ozirotma roparje iz drugih okrajev, ki so prišli v Macedonijo ruvat zoper Jugoslavdjo. Bolgarsld kralj Boris se ženi. Zato je šel v Italijo, kjer je grška princesinja, katero hooe poročiti. Italijani so mu povsod pripravili slovesen sprejem. Kralj Boris ižče potom svoje poroke najtesnejše zveze z ostalimi vladaTskimi Todbinami na Balkanu in upa, da se bo tudi tem potom veliko pTipomoglo, da se ureaaiči zahteva: Balkam balkaii&kim narodom! Blamirana Madžarska. Madžari so se predrznili sprožiti v politiičnem svetu razpravo, da se naj popravijo njihove državne meje in naj se jim povme svojecasno madžarsko ozemlje. Kot prvoboritelja za to so dobili nekega lorda Rothemer-a na Angleškem, ki je lastnik velikega lista. Ta olovek je v resnici dolgo časa šaril, a angleška vlada mu ni masedla. Tudi od italijaiiske strani se |e poizkusilo kaj dosečd, pa se jje Madžarska blamirala. Zdaj pa madžarski listi iz mašcevanja m da obrnejo pozornost drugam, pišejo, kako je leta 1920 bila Francija zato, da se izpremenijo meje Madžarske m. se razširljo. Toda tudi to ji nič ne pomaga. Meje so zarisane po mirovnih pogodbah, izpremeniti jih more le vojma. Te pa si Madžari ne želijo, ker bi bili od vseh stranii c^bkoljeni. Besni Italijani! Da ohranijo fašisti Italijo v stalni razbixrjenosti in napetosti, potrebujejo nasilja. Ta pa vedno bolj in bolj izvajajo nad našimi ljudmi, ki so še v Italiji. Dan za dnevom pride preko meje precej begimcev, ki so mogli odnesti le golo življenje. Najbolj žalostno pa je to, da se najdejo med Slovemci tudi izdajalske duše, ki so se prodale fasistom ter kot nekoc janičarji pomagajo Italijanoim proti lastniim bratom. Hindenburg — nemški državni predsednik — 801etnik. Znani nemški general Hindenburg je pred par leti postal predsedniik zvezne nemške republike. Jasno je, da je imel in še ima mnogo političnih nasprotnikov. Toda kljub svoji starosti je znal obdržati položaj v svojih rokah. Te dmi slovesno obhaja 801etnico. Ob tej priliki je dal pomilostiti vse, ki so v jjeoi zato, ker so njega žalild. Na Španskem še vlada močna roka. Prima di Rivero, general z eno roko, ki pa je močna dovolj, še vedno obvladuje položaj. Za 10. oktober je sklicana skupščina v glavno mesto Madrid. Ob tej priliki so hoteli generala ubiti. Pa on je pravocasno razkril zaroto in zarotnike pozaprl. Rusija ima še vedno notranji boj, v katerem je Trocki še tako močen, da ga ne upajo kar kratkomalo odstraniti, ampaik ga le pocasi odžagavajo. Težkoče pa ima Rusdija tudi s svojim poslanikom v Parizu, z RakovakLm, ki je slkoro povzročil prelom zvez med obema državama. Bil je preveč odkrit — komuaiist. Zdaj bo Rusija poslala drugega poslamka v Pariz. — Z Anglesko sd Rusiija še vedno ni dobra. To razmerje ®e |e še poelabšalo, odkar Angleška skuša Tiirčijo pridobiii za svoj mastop zoper Rusijo. Vpliv Rusije v Aziji pa je naravnost velikaiiski. Ce bodo enlkrat te sto in stomiMjonske mase boljševiške postale, bodo to aa AsSr jo in morda tudi za Evropo ltrvavi dnevi!