317
Politične stvari.
Na Balkanskem polotoku.
Kakor za čas Rusko-Turške vojske pred devetimi leti, tako se tudi sedaj obračamo oči vse Evrope na balkanski polotok. Prvič spremljal je vsaj ves Slovanom na Balkanu prijazen svet z velikim zadostenjem vspehe ruske vojne, po katerih je v St. Štefanski pogodbi Ruske s Turško bila zagotovljena svoboda bolgarskega naroda. V berolinski pogodbi odkrhal je vpliv drugih evropskih držav marsikater pomenljivi del onih vspehov izrekoma vsled vplivanja Bismarkovega in nastala je skoraj neodvisna kneževina bolgarska in pa še deloma pod roko Turške ostala Izhodna Rumelija. — Razvoj obeh delov Bolgarske rastel je za čas vladanja kneza Aleksandra z očitno podporo Ruske, dokler niso nastale osebne razmere med novim ruskim čarom in knezom nepovoljne. Sploh se trdi, da je naprotje nastalo vsled osebnega mrženja, gotovo pa je, pa je bil temu pravi vzrok iskati v tem, ali naj se državna svoboda Bolgarske razvija naravnim potom, ali pa bolj po volji Ruske.
Ko je bilo nasprotje to med Rusko in Bolgarsko sploh znano, izrekla sta lansko leto oba dela Bolgarske svoje zedinjenje.
Takrat pokazal se je ruski car prvič nasprotnika ze din j en j a s tem. da je nenadoma bolgarski ^vojni odvzel   njene   vodje,   vse  ruske častnike.    Vkljub
tega ne le knezu Aleksandru sovražnega, ampak poglavitno združenju Bolgarov nasprotnega čina Ruske pokazala se je vojna bolgarska zmagovita in Bolgarska bila je uže blizo svojega ideala: z dr už e uj a in neodvisnosti. — Pa car zaklical je vnovič: proč s knezom Aleksandrom ! Knez je res odšel in Bolgarska se je tudi udala volji carovi v nadi, da si s tem reši svojo bodočnost in svojo svobodo. — Za odšlem knezom nastopilo je v Bolgarski vladarstvo treh odličnih domačinov po veljavni ustavi. Tudi Ruska poslala je svojega diplo-matiškega agenta generala Kaulbars-a v Sofijo in poglejmo, kako ta izražuje v središči Bolgarske nasproti tamošnji vladi voljo Ruske. Ne glede na domačo vlado naroda razglasi in po vsi deželi da razdeliti oklic, v katerem brezozirno narekava Bolgarom, kaj car zahteva ou njih..
Izmed 11 toček, katere obsega klic, omenjamo samo dveh: Veliko sobranje, za katero je začasno vla-darstvo uže razpisalo volitve za 10. dan oktobra, se mora odložiti, drugič: vojaki uporniki, ki so pomagali oziroma dejansko izvršili odstavljenje kneza Aleksandra, se morajo dejati v prostost.
Samo te dve zahtevi, katerih prva uničava podlago bolgarske svobode, njeno ustavo, katera hoče preprečiti, da bi narod izražal svojo voljo in sodbo nasproti začasnemu vladarstvu in glede osebe prihodnjega kneza, druga pazoproščenjem upornih vojakov polaga kal vednih uporov med domobrance bolgarske, ste taki, da jih nikdar nihče, ki se imenuje prijatelja Bolgarov, ne more zagovarjati. Tak čin, in še celo tako brezozirno naznanjen, je in ostane sila, naj prihaja od kodar koli.
Do takih sklepov pripelje nas opazovanje sedanjih dogodeb v Bolgarski edino le na podlagi živega sočutja našega za narod bolgarski ne gledč na korist aii kvar za katero koli evropejsko državo. Vem sicer, da v veliki politiki ne odločuje in ne , ore z mi raj odločevati sočutje druzih narodov, tega pasmo si gotovi, da pravo sočutje za narod izključuje silo, katera bi naj se mu storila temveč zahteva, d asi vsak narod sam prosto odločuje svojo prihodnjo osodo, — to že-iimo posebno v sedanjih razmerah v polni meri bolgarskemu narodu.
To se nam je potrebno zdelo jasno in brez ovinkov izreči ravno sedaj zato, ker se nahajajo gl sovi, ki so navaleni zagovarjati vsak korak Ruske zavoljo tega, ker je Ruska.
Slovenci smo in ostanemo zvesti Avstrijci, na teh tleh zahtevamo nam in sorodnim našim narodom prijazno politiko, ker v tem uvidevamo tudi najboljše poroštvo za boljšo bodočnost slovanskih narodov na balkanskem olotokpu.