Poštnina plačana T gotovInL Leto IX., št. 47 („jutro« xvii., u. rntf Ljubljana, ponedeljek 23. novembra I936 Cena 2 Dir .,Ua>l.olVu. ujuuijilia, CUJttiljeVft uUca — rele t od St. 3X22, 8123, 81^4, 1125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t- U. — Telefon 61 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v bišl dr. Baum-erartnerla. Ponedeljska izdaja »življenje in svet1' Ureom&tvo: Ljubljana: Knafljeva ulica Telefoa 6tT 3122. 3123, 3124, 3125 in 312®. vsak ponedeljek zjutraj. <— Ma-roča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo« fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Kočljiv položaj generala Franca Ako se mu ne posreči zavzeti v nekaj dneh Madrida, Je povsem mogoče, da bo postal položaj njegove vojske nevzdržljiv London, 22. novembra. AA. »Sunday Times« piše o položaju v Španiji med drugim Ce nacionalisti v nekaj dneh ne bodo zavzeli Madrida, bi se lahko položaj generala Franca zelo poslabšal. Sedaj t ruši svoje sile okrog M;.drida. ki sam nima nobenega vojaškega pomena več in tudi ne političnega Njegov padec bi pomenil za nacionaliste le moralno zadoščenje. Njegove prometne zveze z ozadjem so speljane po krajih., v katerih red in mir še nista obnovljena in v katerih oblast Francovega rezana še ni defiiiitivno utrjena. Poleg tega se bliža zima in španske gore so že deloma pod snegom. Vse to kaže. da bu moral general Franco morda predrago plačati zmago, ki mu ue bo prinesla ničesar drugega razen madridske podrtije. Glavni poveljnik nacionalistov zaradi tega ne pripisuje svojim metodam nikake krivde, nego zvrača vse le na okoliščino, da je še vedno omogočen tranzit ruskega vojnega in drugega materiala za republikansko vlado preko Barcelone. General Franco pravi. da je to velik škandal, vendar je težko reči. da bi bile te dobave večji škandal, kakor je uvoz vojnega materijala iz drugih držav za nacionalistično vojsko Grožnja generala Franca, da bodo nacionalisti bombardirali barcelonsko luko. dokazuje, da ne razpolagajo z zadostnimi pomorskimi silami, da bi se lahko zadovoljili le z efektivno blokado tega pristanišča. Po mednarodnem vojnem pravu ne more nobena nevtralna država priznati blokade, ki jo napove ena izmed obeh vojskujočih se strank, če dejansko ni sposobna efektivno svoje napovedi tudi izvršiti. Spričo tega se sleherno dejanje, ki bi ga nacionalistične ladje pod pretvezo blokade podvzele napram nevtralnim ladjam (zadrževanje zaradi preiskave, nasilna preusmeritev plovne smeri, zaplemba ladje itd.) ni smatrati za ničesar drugo kakor za običajno piratstvo. Ob koncu pravi list: Upati je treba, da general Franco ne bo še bolj zapletal stvari s tem. da bi napadel glavno mesto Katalonije že sedaj, ko Madrida še ni zavzel. Ce general Franco ni le dober oficir nego tudi državnik, se bo odločil za ureditev španskega problema na federativni osnovi in če je dober španski patriot, bo moral spoznati, da bi bila to tudi dejansko najboljša ureditev, pa bo nekega dne še hvaležen Angliji in Franciji, da se nista vmešavali v špansko državljansko vojno, bolj hvaležen kakor pa mu sedaj narekujejo morebitni razloei. da je hvaležen drugim državam, ki so želele za njegovo deželo le to. da bi posnela od njih svojo novo državno nreditev. Poročilo obrambnega poveljstva Madrid, 22. novembra. AA. Današnji komunike poveljstva madridske obrambe pravi, da so republikanski oddelki v okraju Časa de Campo razpršili nacionalistične čete, v vseučiliškem okraju pa zavzele nove postojanke. V okraju Carabanchelu so pregnale maroške oddelke z njihovih postojank. Republikanske čete so zavzele tudi okraj de la Velasquez. Demanti o uspehih . Francove vojske Lizbona, 22. novembra. AA. Poslednje vesti, po katerih so nacionalisti dosegli v Madir.au nove uspehe, se splošno demanti-rajo. »Diario de Lisboa«, ki ima svojega poročevalca v glavnem stanu nacionalistov, poroča, da so republikanske čete na vsej madridski fronti prešle v protinapad, ki je bil posebno strahovit v predmestjih Ca-rabanchela, Usera in Basurero. Slabo vreme je držalo nacionalistična letala, da niso mogla prihiteti na pomoč nacionalistični pehoti, ki je imela zaradi tega velike izgube. Po nekem italijanskem poročilu je bilo nacionalistično letalstvo ojačeno z nekaj eskadriljami letal iz Seville. Republikanske letalske sile v Madridu so bile v zadnjem času napram nacionalističnim v veliki premoči. Ilz nacionalističnega tabora Rabat, 22. novembra. AA. Radijska postaja v Cadizu je snoči objavila: Na madridskem bojišču je potekel dan brez [»osebnih operacij zaradi močnega dežja in silnega vetra. Saiaraarl)aily Maila«, dokazuje pisec dalje, da stoji za Madiridom mednarodna armada, ki io vodijo ljudje, preizkušeni v državljanskih vojnah drugod. V Madridu se nahajata dve brigadi moskovskih agentov, ki vodijo komunistično akcijo. Ko bo končana voijna v Španiji, se bodo te brigade, izpopolnjene z noviimj izšolanimi agenti, razlile po vsej Evropi, da zanetijo povsod boljševiški požar. v takem položaju je pač dolžnost Nemčijo. da podpre z v^emi sredstvi one, ki se bore proti komunizmu. Položaj je resen, toda lahko postane še resnepi, če zmaga komunizem v Španiji in se zasidra ob Sredozemskem morju. Zastopnik Nemčije pri Francovi vladi Berlin, 22. novembra. AA. Za odpravnika poslov pri vladi generala Franca v Sa-lamanci je imenovan general na razpoloženju Faupel, ki je bil doslej predsednik ibe-ro-ameriškega zavoda v Berlinu. General Faupel je bil svoječasno šef generalnega štaba Hindenburgove armade-Pozneje je bil v glavnem generalnem štabu, zadnje čase pa je bil poverjen s posebnimi misijami ter spada tudi njegovo sedanje imenovanje v vrsto takih posebnih misij. Tudi Vatikan bo priznal Francovo vlado Rim, 22. novembra, a Politični krogi napovedujejo, da bo po zgledu Italije in Nemčije sedaj tndi Vatikan priznal Francovo vlado kot edini zakoniti režim v Španiji Požar v francoskem mestu V Angersu je požar vpepelil 20 hiš, zgodovinsko katedralo in dva samostana Pariz, 22. novembra, d. Včeraj popoldne je izbruhnil v mestu Angersu, 300 km juž-no-zahodno od Pariza, ogromen požar. Najprej je nastal ogenj iz doslej še neugotov-ljenih vzrokov v neki veliki trgovini, od koder se je razširil na sosednje hiše starega mesta. Nad 20 poslopij je pogorelo skoraj popolnoma do tal. Požar se je raz- širil tudi na zgodovinsko katedralo iz XIL stoletja, ki je velike umetniške vrednosti, in dva samostana. Gasili so vso noč in tudi danes ves dan, ko se jim je posrečilo požar delno omejiti. Škoda znaša mnogo milijonov. Večina stanovalcev pogorelih hiš ni mogla zaradi nadlega ocrnia rešiti ničesar drugega kakor golo življenje. Sanacija Feniksa in Losingerjeve menice Beograd, 22. novembra d. Kakor je znano, se vprašanje sanacije Feniksa brez uspeha vleče že dolgo vrsto mesecev, predvsem za' radi tega. ker doslej ni bilo mogoče doseči povračila tako zvanih Losingerievih menic, iri eo bile za časa zloma dunajskega Feniksa v depoju pri inozemskih bankah in so si jih te banke pridržale kot supergarancijo za obveznosti dunajskega Feniksa, čeprav jim je znano, da tvorijo sestavni del premijske rezerve jugosk>venskega Feniksa. Men'ce. ki so bile dejKMiirane v Franciji so nam francoske banke kmalu vrnile, medtem ko se že leta zaman trudimo, da bi dobili povrnjene menice, ki so v depoju pri češkoslova" k'h in švicarskih banikah. Ker gre tu za vrednote v višini 1.4 milijona dolarjev (od tega odpade na menice pri češkoslovaških bankah 1.1 milijona dolarjev), ki predstavlja jo več nego eno tretjino potrebne preinij-ske rezerve jugoslovenskih zavarovancev, je jasno, da je uspeh sanacije odvisen predvsem od končne rešitve tega vprašanja. Današnje beograjsko »Vreme« prinaša značilen članek o tem vprašanju, ki je vzbudil precejšnjo pozornost, ker ga objavlja oficielni organ vladne stranke. List zatrjuje, da so bile te menice izkazane v bilancah Feniksa kot sestavna del jugoslovenske pre-mijske rezerve in so bdie zaznamovane v posebnem registru premijskih rezerv, s katerimi je prepovedano vsako razpolaganje brez dovoljenja nadzorstvenih oblastev. Tudi iz samih menic, ki predstav Ijiaio obvezo naše države, je ja®no, kakšen jim je namen-Ministrstvo trgovine in industrije zavzema po pravici stališče, da so te menice pri?'« docela nelegalno iz rezerv dunajske centrale in se znašle pri praškem Feniksu. Tudi češkoslovaškim nadzorstvenim oblastvom je bilo znano iz bilanc dunajskega Feniksa, da služijo te menice kot preniij%a rezerva jur goslovenskega portfelja, zato morajo poskrbeti, da se te menice vrnejo jugoslovenski podružnici. V septembru ie posebna komisr ja trgovinskega ministrstva odšla v Prago« pa se je vmila brez meinic, ker tam stvar še proučujejo. Upravičeno pričakujemo, da bodo češka ob'astva storila svojo dolžnost, ker bi se moralo sicer smatrati, da hočejo podpirati nepravdne posle Feniksa na škodo jugoslovenskih zavarovancev, kar pa se ne more niti za trenutek predpostavljati. Razpoloženje pri skoro 30.000 jugoslovanskih zavarovancih postaja vedno bolj nemirno in nervozno. Gre za znatne vsote ia za življenjski interes tisoče^ naših zavarovancev, ki so jim znane vse te težkoče in so jim znani napori, da »e povrnejo te menice, ki ea bile na nelegalen način izločene iz; jugoslovenske rezerve. Ogorčenje jugoslovenskih zavarovancev je razumljivo in splošna je zahteva, da se v tem cilju pričeta prizadevanja najenergičneje nadaljujejo. V teht razmerah smatramo za izključeno, da bi naša država te menice, če do roka ne bi bilat, povrnjene, izplača v korjst današnjih njihovih problematičnih imetnikov, zlasti ker' je legalna svrha teh vrednot, da s*nžijfc> za. kritje legitimnih interesov naših zavarovan*5 cev. demonstracije v Zagrebu Zagreb, 22. novembra, o. Zgodaj popoldne je v Zagrebu zopet prišlo do protiži-dovskih demonstracij. Dopoldne so bile namreč na univerzi volitve v reprezentanco medicinske fakultete. Volilna borba je bila zelo huda. Sestavljeni sta bili dve kandidatni listi, oficielna lista HSS in lista hrvatske nacionalistične mladine. Prvo listo so močno podprli komunistični in židovski dijaki in je imela čisto značaj liste ljudske fronte, druga lista pa je imela frankovsko-fašistični značaj ter so jo podprli Nemci in Madžari iz Vojvodine. Te dni se vršijo volitve v razna akademska združenja na zagrebški univerzi in se vsa volilna borba vrši v znaku obračunavanja med hrvatskimi fašisti in komunistu Večji del hrvatske akademske mladine je orientiran fašistiČno-frankovsko, na medicinski fakulteti pa je vendar danes zmagala lista HSS, kar je še posebno ogorčilo fran-kovce, ki so priporočali skupno hrvatsko listo in ki so posebno zamerili radičevoem, ker so zmagali s pomočjo Židov in komunistov. Lista HSS je namreč dobila 180 glasov, lista frankovcev pa 155. Ogorčeni fran kovski fašisti so nato po mesta priredi®' hrupne demonstracije. Zamerili so tudi dr. Mačku, ki je dal nalog, naj se glasuje % listo HSS. Vzklikali so v središču mesta proti Židom in komunistom, ki jih sploh identificirajo, proti ljudski fronti in proti Moskvi ter peli znano pesem »Zagreb ni rdeč in židovski, temveč hrvatski!« Polici ja ni posredovala, ker so jo demonstranti presenetili Ko so demonstranti korakali po Masarvkovi ulici, so popolnoma demokrati znano levičarsko židovsko založno knjigarno Breyer, nato pa nadaljevali mirno pot proti univerzi, kjer so se razšli Na mesto so takoj prispeli policisti na bicik-lih. ki pa niso nikogar v-eč našli. Ker je obstojala nevarnost večjih protižidovskiihf izgredov, je bilo odposlano v okolico univerze 50 policistov, ki pa prav tako niso imeli več nobenega opravka. Fašistični hrvatski akademiki so posebno ogorčeni proti Židom, ker nastopajo povsod skupno s komunisti. Današnje ponovit ne prot.ižidovske demonstracije v Zagrebu zelo komentirajo^ Nov nemški protest v Moskvi Berlin, 22. novembra o. Nemški poslanik v Moskvi je v komisarijatu za zunanje zadeve ponovno protestiral zaradi aretacije dveh nemških inženjerjev, ki sta bila aretirana baje zaradi vohunstva. Nemško poslaništvo je predložilo dokaze, iz katerih je razvidno, da gre za navadno izzivanje incidentov z Nemčijo. Ti dokazi pravijo, da je nekega večera prišel k nemškima inženjerjema v stanovanje neki ruski vojaški inženjer ter jima izročil načrte novih topov z nalogo, da bi jih proučila in morda korigirala. Par minut ka«ineje, ko je ta ruski inženjer odšel. So prišla v stanovanje agenti GPU ter našli načrte, ki so bili še na mizii in na podlagi katerih so oba nemška inženjerja aretirali, češ. da gre za vohunstvo- Stavka kovinarjev v Franciji Pariz, 22. novembra, o. Zveza delavcev kovinske industrije v Franciji je sklenila proglasiti splošno stavko, ki se je včeraj deloma že pričela. Delo je danes odložilo 12300 delavcev. Delodajalci so takoj vložili protest pri pristojnih oblasteh proti postopanju delavstva, o katerem pravijo, da se poslužuje naravnost anarhističnih metod. Občinske volitve v zetski banovini Dubrovnik, 22. novembra, o. Danes so bile v zetski banovini občinske volitve- Kolikor se je moglo zvedeti do večera, so potekle v redu. Udeležba je bila razmeroma velika, zlasti tam, kjer je bilo postavljenih več kandidatnih list. Končni rezultati bodo mani komaj jutri. Salengrojev pogreb Lille, 22. novembra. AA. Dopoldne so hA-le dovršene zadnje priprave za pogreb pokojnega ministra Salengroja. Vse dopoldne so prihajali venci, med njimi kar več vago-1 nov iz Belgije, Češkoslovaške in Luksem-burga. Pri pogrebu je imel ministrski predsednik Leon Blum govor, ki so ga ob zvočnikih poslušali tisoči ljudstva, ki so se zbrali danes iz vse Francije v Lilieu. Blum je nagla-« sil, da je bil Salengro že v svojih mladih letih izvoljen za župana v Lilieu, kjer je igral zelo pomembno vlogo. Tudi za francosko notranjo upravo delo Salengroja ni bilo samo pomembno, nego naravnost zgodovinsko. Salengro je skušal sprijazniti vse kroge in sloje naroda brez razlike z novimi razmerami, ki nastajajo v okviru pravega republikanskega sistema. Salengro je bil popoln mož in je padel v trenutku, ko je poslanska zbornica s 400 glasovi proti 43 zavrnila obtožbe proti njemu. Izdali so ga živci. Umrl je kakor maratonski tekač, ki pade v trenutku, ko je prispel na cilj. Blum je končno povdaril, da je treba v bodoče onemogočiti vsako klevetniško kampanjo. Nemške torpedovke v francoski luki Pariz, 22. novembra. A A. Mornariško ministrstvo je objavilo naslednji komunike« Eskadra štirih nemških torpedovk »Wolf« »Tiger«, Etis« in »Jaguar« je te dni pristala v brestovskem pristanišču. Torpedov-ka »Wolf« se je med vožnjo vzdolž bretonske obale pokvarila m sta jo morali dve drugi nemški torpedovk i pripeljati v pristanišče. Nemško poslaništvo je zaprosilo dovoljenje, da bi nemške ladje smele priti v Brest. Prošnji je bilo takoj ugodeno. V Brestu bodo ladje popravili in opremili 8 potrebnim gorivom. Delavski parlament je zasedal PredioH in sklepi skupščine Delavske zbornice, ki se je 4anes prvič sestala ob navzočnosti ministrskega komisarja LJubljana, 22. novembra. V dvorani palače na Miklošičevi cesti m se davi zbrali delegatje Delava« zbor niče iz vseh industrijskih krajev banov.ne na svojo četrto redno skupščino, za kate ro je v vsej javnosti, poeebej pa še v delavskih slojih vladalo zredno živahno za nimanje, saj je bila sklicana v času, ko je nadrejena oblast zbornični uprav' postavi la om sarja. Izmed 60 del ^atov so le tri. je z opravičil! ostali odt-otm, navzočni pa •o s tolikšno stvarnostjo obravnavali dnevni red, da je Zborovanje poteklo v najlepšem nvru in disciplni. brez slehernega najmanjšega incidenta V živahni debati, s katero se je skupšftna zakljuHla, pa so vsi govorrifci brez izjeme poudarjali nujno zahtevo vsega zborničnega članstva da se spričo dejstva ker do Tri sanacije bratovskih sjrdnic«, Zveza društev privatnih nameščencev pa je izdala knjigo referenta Ivana Tavčarja »Po(ko£itosko zavarovanje zasebnih nameščencev in njegova razširitev na vso državo«. Dne 13 .oktobra je predsednik prejel odlok ministra socialne potiti''e in narodnega zdravja s spremnem pismom bana dr. Natlačena, da se DZ postavlja poseben komisar, hkraitu pa še ministrski odlok o postavitvi revizijske ko. misije, ki naj izvrši revizijo finančnega in sodalno-polftičnega poslovanja DZ v zadnjih treh letih. Predsednik je izrazil upa. nje. pa tu« upravičeno zahtevo, naj ta komfcčja lzvrSi svoje delo povsem objektivno in v zakonitih mejah. Svoje poročilo je zaključil z željo, naj bi bila tudi današnja skupščina predstavništva slovenskega delavstva ta nameščenstva izraz popolne de. lavake solidarnosti, ki ni plod kake politične kupčije, temveč le nujna logična posledica Skupne obrambe interesov vseh delavcev ta nameščencev brez razlike we-tovne.ga naziranja ta smeri. Pritisk na delovni trg Se traja Tajnik POip Uratnik je v kratkem, izčrpnem referatu očrt al položaj delavstva v Sloveniji ▼ letu 1936. Od leta 1929/30., ko je bilo zaposlenih v naši industriji ta obrti doslej najvišje število delavstva, bo k/malu minilo 7 let. Pri nas pa se v valovanju leta visoke konjunkture ravno vsakih sedem let ponavljalo. Dviganje Števila zaposlenih delavcev dokazuje, da se to konjunkturno valovanje kljub veli dm go. spodarskim motnjam zadnjega časa z elementarno sik) uveljavlja. Smo pa še vedno za dobrih 10.000 pod stanjem zaposlitve pred 7 leti, namesto da ba bili to stanje presegli, kar bi bilo naravno, ker se število našega prebivalstva veča Zanimivo je, da je v poklicnih skupinah, i grade ceste, železnice, visoke zgradbe, pohištvo in orodje, zaposlitev od leta 1929/30 do leta 1932. padla za celih 11.000 (več ko za eno tretjino). Na tem depresijskem nivoju so ostale vse do leta 1936.. leto® pa so naenkrat zaposlile 8.000 novih delavcev. To število pa je še vedno za 5.000 manjše od števila pred sedm imi leti. Gozdno ža. garska industrija, ki producira v veli d meri za izvoz in je zato odvisna od razmer in naše pozicije na tujih tržiščih, je letos oktobra zaposlila za 8000 delavcev manj kakor pred jedrnimi leti in njen stalež je padel na 4000 (%). čevljarska obrt je v teh letih odpustila 1800 delavcev in se tudi letos še m bistveno popravila. Nasprotno pa se je v tekstilni industriji povečalo število delavcev za okrog 8300. Naša rud-k,i še dalje preživljajo krizo, ki pa ni le kriza konjunk turnega valovanja, temveč stalna kriza, ko jo je povzročila reorganizacija rudarske industrije v državi že ta bežna slika kaže, da število zaposlenih delavcev sicer rase, da pa je več strok vendarle še v najgloblji krizi in da se po. lož a j na našem delovnem trgu bistveno še ni izboljšal. Ta leta je v Sloveniji doraslo še 20—25.000 novih delovnih moči. Znatnejše emigracije gotovo ni bilo, a tudi ta ae je kompenzirala z vračanjem priseljencev v domovino. Razen tega je del prirastka prebivalstva ostal na deželi, a si tam ne mor; ustvariti stalne eksisten. ce. Po vsem tem se dosedanji pritisk na naš delovni trg s povečanjem zaposlitve ni bistvero zmanjšal. Podpore, mezde, bataljoni Brezposelno skrbstvo torej še ,;ar ne b"> postalo manj pereč problem, kakor je, temveč bo postavljeno še pred vse težje naloge. Država bo morala v oodoče žrtvovati v ta namen mnogo večje vsote, kakor jih je doslej, a tudi na bansko upravo je treba apelirati, da svoje brezposelno skrbstvo zboljša. Naše mestne občine so imele doslej to skrbstvo še precej dobro izgrajeno, zdaj pa iščejo v svoji socialni politiki novih smernic. Brezposelni naj bi se po teh načelih podpirali izključno z delom, čuje-mo pa tudi o uvrščanju brezposelnih v delavske bataljone, ki naj bi razbremenili davkoplačevalce za tisto, kar se je doslej izdajalo za brezposelne podpore. Nihče ne more biti proti temu, če se skuša nuditi delo namesto podpor, a za tak način so potrebna še mnogo izdatnejša denarna sredstva. A zasilna dela vobče ne morejo biti edini lek proti brezposelnosti in zato brezposelnega skrbstva tudi ne bo mogoče demontirati. V splošnem je v številom za. poslenega delavstva v najnovejšem času narasla tudi višina mezd. V depresijskem letu 1925. smo imeli pri 72.8OO zavarovancih OUZD povprečno dnevno mezdo 22.01 Din. Leta 1930. je število delavcev naraslo na 97.680, povprečna zavarovalna mezda pa na 26.45 Din. Feforuairja in marca leta 1936. je povprečna zavarovana mezda dosegla svoj najnižji nivo 22.18 Din, a število iposlenih je padlo na okrog 74.000. Ob koncu oktobra pa se je povprečna mezda spet dvignila na 23 Din. Medtem pa so tudi cene živil narasle za 10°/o, kar j®smo obrabiožuje značaj velikega števila mezdnih g*iv«anj v zadnjem letu. Več sodelovanja Obžalovanja je vredno dejstvo, da sodelovanje med oblastmi posebej še med ministrstvom za socialno politiko na eni in DZ na drugi .strani, ni takšno, kakršno bi moralo biti interes« pravilnega razvoja socialne politike im v skladu 3 pozitivnim zakonom. Važni sociatoo-politični zakoni se izdelajo zadnji čas. ne da bi bile DZ po. prej vprašanje za mnenje. ZaJkon o mini. matoih mezdah je najavljen, da v kratkem izide .Osnutek tega zakona ne ogroža več svobode tarifnih pokretov, pač pa mezdne tarife delavstva ne morejo zadovoljiti. Zakon o minimalnih mezdah v svojem tarifnem delu ne more reševati mezd za na. še ruciarsko in industrijsko delavstvo, temveč Je le nadomestilo, Id naj pomaga v onih primerih najslabše plačalnega dela, ko sredstva sindikalne borbe odrečejo. Nekateri najnižji zaslužki v trikotažni industriji padajo tudi v Sloveniji v posameznih primerih pod 10 Don na dan. Zakon sam pa se nanaša na vse panoge gospodarskega delavstva, celo na poljedelske delavce in viničarje. Iz časopisnih poročil povzemamo, da bo prišlo v doglectaem času do razširitve pokojninskega zavarovanja nameščencev za vso državo in do po-četka starostnega zavarovanja za delavstvo. Najostreje pa je treba protestirati proti takemu načinu dela, kakor Je upro-paščanje starostnega zavarovanja rudarjev, ki se sanira tako, kakor da bi se nekdo iz obupnih naporov naših rudarjev za rešitev tega zavarovanja norčeval. Na anketi v Beogradu Je bilo govora o po. trebi novega modernega rudarskega zakona, ki bo posvetil posebno pozornost varnostmi službi v naših rudnikih, kjer so težke nesreče na dnevnem redu. Zakon Je baje že izdelan te bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini. Četudi se stvar tiče predvsem interesov delavcev in Poceni in dobro kupuj e kupuje! kdor pazi, kaj O tem se boste najbolj prepričan pri nakupu našega blaga, ker je danes priznano najboljše in najcenejše. Cene našega oiaga za omeke so 00 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMP. P Q R A Č I N rkamne za vsaj< že p m vsaK okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 m v vsaKem večjem mestu Jugoslavije. nameščencev, DZ zakon ikega osnutka nL >o dobile v pretres. Osnute sam onih vprašanj, zaradi katerih bi bil zako^ za ielavstvo važen, sploh ne rešuje Ministrstvo za šume in rude. ki je samo največji rudarski delodajalec, ima za težnje delodajalcev pač več smisla kakor za so. -^alno politflko. Denarno gospodarstvo DZ Na koncu se je tajnik dotaknil še zakona o gospodinjskih pomočnicah, ki pa nima izgleda za skorajšnjo uzakonitev pravilnika o ustanovitvi delavskih razsodišč pri sre-skih načelstvih. glede na katera pa je imel upravni odbor DZ pomisleke proti prenosu te judikature na politična oblastva. in pa vprašanja o pomenu svobode za delavske in name^čenske strokovne organizacije in samouprave vseh poloficelnih delavskih ustanov Blagajnik Čelešnik je na kratko podal računski zaključek za leto I9VS delegat Pe-tejan iz Maribora pa je predložil poročilo finančne kontrole. Delegat Žužek je nato nodrobno obrazložil proračun /a leto 1937. Proračun predvideva v iz\enbudžetskem gospodarstvu (prepisi doklad pri OUZD Trgovskem bolniškem in podpornem društvu in Bratovskih skladnicah 2 milijona dohodkov, v budžetskem (preodkazilo doklad Osrednjega urada in razni dohodki od obresti naložb, najemnin ter čistega donosa knjižnic v Ljubljani ir> Mariboru) pa 2,073.000 Din. Med izdatki so najvišje postavke za tajništvo v Ljubljani (370.320 Din) in pa anuiteti Mestni hranilnici in Javni borzi dela) 250.000 in 115.000 Din). Zanimivo je, da v novi proračun niso več vstavljene najemnine za lokale strokovnih organizacij, ki so izenačeni z uradnimi prostori in prepuščeni orgarizacijam brezplačno. Vrednv-,t teh najemnin je cenjena na letnih 80.975 Di i. Knjižnici v Ljubljani in Mariboru, izmed katerih ima prva predvidenih za 105.000 Din, druga pa za 75.000 Din izposojnin, prinašata vsaka po 25.000 Din čistega donosa. V socialne namene je v proračunu določenih tudi 100.00° Din za podpore nezaposlenim. Delegat Kosem je nato poročal o spremembi volilnega reda za volitve v skupščino DZ, ki bo v bodoče v večji meri za-jamčil volilno svobodo in preprečil možnost zlorab, delegat dr, Bohinjec pa je tolmačil novo službeno pragmatiko za nameščence DZ. Debata V debati, ki se je razvila se je dolga vrsta govornikov s predstavniki vseh treh v zbornici zastopanih klubov Čobalom iz Zagorja. dr. Bohinjcem m inž. Žumrom na čelu v toplih besedah zavzemala za neokrnjeno avtonomijo vseh socialno-političnih ustanov. Posebnega odobravanja je bila deležna izjava inž. Zumra, ki je v imenu Jugoslovanske strokovne zveze odnosno Kluba krščanskih socialistov poudarjal potrebo enotne obrambe samouprave DZ in je ostro pograjal zadržanje pred kratkim ustanovljene Zveze združenega delavstva, ki ne smatra za potrebno, da bi z ostalimi skupinami sodelovala pri obravnavanju vsesploš-ih socialno-političnih problemov. Delegat Petejan iz Maribora je naglasa! osnovno zahtevo, naj v zbornici odločalo tisti, ki jo s svojimi prispevki vzdržujejo. Delegat Žemljic, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev, je v imenu nameščenskega odseka DZ predložil obširno resolucijo o nujni notrebi po razširitvi pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence. Delegat Lombardo (Klub krščanskih socialistov) se je ponovno zavzemal za takojšen razpis svobodnih volitev v DZ, hkra-tu pa je predlagal, naj se funkcijska doba zbornice podaljša na štiri leta. Prav tako naj se brez odlašanja izvedejo volitve tudi za vse ostale socialno-politične ustanove. Funkcijska doba obratnih zaupnikov naj se podaljša na dve leti. Ministrstvo socialne politike naj Borzam dela preskrbi potrebne subvencije, da bodo lahko podaljšale podporno dobo brezposelnih Delegat Bricelj. tajnik Strokovne komisije, je protestiral proti uvajanju delavskih bataljonov, o katerih se je razpravljalo na nedavnem kongresu Zveze mest, kjer je Ljubljano zastopal predsednik mestne občine dr Adlešič. Mimogrede je navede1. primeT neverjetnega izrabljanja nedaleč od Ljubljane, kjer ima svoj sedež inšpekcija dela, da neko podjetje lesne stroke zaposluje 12-letne otroke, ki zaslužijo na akord po največ 8 Din na dan. Delegat Keler iz Hrastnika je naprosil komisarja DZ, naj se zavzame za izvedbo starostnega zavarovanja za industrijsko delavstvo, delegat Jelen rz Maribora pa je sprožil pobudo, naj bi bili predsedniki delavskih sodišč namesto upravnih uradnikov sodniki. Delegat šušteršič je predložil posebno resolucijo stavbinskega delavstva, naj se pospeši akcija za uvedbo kolektivne pogodbe. ki so jo zastopniki strokovnih organizacij v osnutku že zdavnaj nrdložili na vseh odločujočih mestih. Rešite rudarsko zavarovanje Delegat Arh. tajnik Zveze rudarjev iz Zagorja, je opozoril na obupno stanje rudarskega zavarovanja, ki je menda ostalo samo še predmet politične Špekulacije. Vse sanacije, ki so jih nadrejene instance izvedle zadnji čas. so dosegle samo to, da bodo izkazale naše Bratovske skladnioedo konca leta okrog poldrugega milijona Din primankljaja in da bo celotno rudarsko za-varovanje že v letfh 1939-40 do konca propadlo. 0 vprašanju je predložil tudi posebno spomenico, ki naj jo DZ predloži na vseh odločujočih mestih. Odločno je pro- kojnine ki so ga naša davčna oblastva začela pobirati 1. sep embra. Oskrbi brezposelnih ki jih zadnji čas podpirajo samo ie z zaposlitvijo pri javnih delih je treba posvetiti nekaj več pozornosti. B nska uprava je letos d-1 sama pobido naj bi podjetniki pri jivnih delih ne plačevali niž-i:h mezd kakor 3 Din na uro Pri gradnji st. Zagorje- -Slačnik -Trbovlje, ki jo . ?! t nska uprava v lastni režiji, pa so postavke tako nizke da je urna -7 ia nadla nekajkrat na 2.26 Din pa še lir.V-'. O osnutku novega rudarskega zakona i? ."ovornik dejal da v svojih intenc:jah zaostaja daleč za štirim avstrijskim zakonom iz leta 1857 Govorili so še delegatje Kosem. Kores iz Maribora, je naslikal brezupni položaj tekstilnega dela\stva po tovarnah v Prekmurju kjer mezde prav tako nekajkrat ne presegajo po 8 Din na dan. Selanova. ki je predložila spomenico Organizacije hišnih poslov z zahtevami po izboljšanju zakonodaje. Godnik iz Celja, ki je navajal nedavne dogodke v Westnovi tovarni in Jakomin. tajnik Cetralnega tarifnega odbora, ki se je spominjal uspehov in neuspehov iz zadnje velike borbe v tekstilni panogi. Na koncu je skupščina soelasno odobrila vse stavljene predloge in resolucije, nakar je predsednik okrog 14. skupščino zaključi Trideseta obletnica Gregorčičeve smrti čustvene Gregorčičeve pesmi so obogatile našo glasbo Ljubljana, 22- novembra Kako je živ spomin na primorskega pesni-kalirika in narodnega buditalia Simona Gregorčiča in kako globoko živi njegova pe sem v srcih našega naroda, je dokazal si nočni večer v salonu restavracije »Zvezde«, kjer so se pod okriljem primorskega emigrantskega društva »Soče« zbrali primorski emigranti in njih prijatelji k trideseti obletnica pesnikove smrti. Pod sliko poeta, kjer so bile v zelenje in črnino ovite zapisane letnice 1906—1936, je ob mizah sedelo toliko Hjudd, da je bil prostor ves zatrpan in so mnogi morali iti, ker zanje ni bilo več prostora. Prisotni so bili tudi v«i funkcionarji »Soče« s predsednikom dr Dinkom Pucem na čelu. Spominsko svečanost je vodil načelnik predavateljskega odseka advokat dr. Razam, ki je kratko pozdravil vse navzočne, zlasti se zastopnika Kluba Primork, Jadranske straže, Primorskega akademskega slareštosiva, Kluba jugoslovenskih akademikov »Trst, Gorica, Reka*, nadalje zastopnike tBrani-bora«. Sedejeve družine in >Taborac. Spomnil je zbrano družbo, da se je »Soča« vedno spominjala važnejših obletnic Gregorčičeve smrti s tem, da je prirejala spominske veče re. na katerih 6o dobri poznavalci velikega pesnika predočaH poslušalcem njegovo življenje in delo. Vendar s« mi Slovenci, je po udaril dr. Ražem, nismo v pravi meri zavedali kakšna vrednost nam je bila in nam ie še dana z Gregorčičem. To nam je moral odkriti Ceh dr. štribernj, ki je Gregorčiča v njegovi biografiji prišel ne med največje slovenske, temveč tudi med največje slovanske lirike. 0 Gregorčiču kot človeku, nrifilecu, pesniku Ln preroku, ki je globoko vzljubil svoj narod in uiu je narod vračal to ljubezen z razumevanjem njegovega trpkega življenja, polnega bridkih preizkušenj, je govoril skr venski glasbenik in skladatelj g. Zorko Pre lovec. Na kratko se je dotaknil vsakemu Slovencu znanega življenjepisa človeka in pesnika Gregorčiča, kateremu sta bolehna narava in duševna razdvojenost vtisnili nenavadno oložnost, stopnjevano neredko v globoko zagrenjenost, ki &e je zrcalila v njegovi poeziji. Saj je pesnil o tem, kar je razgibalo njegovo imisel in vznemirilo njegovo srce. Tako je njegova pesem postala naiodkritejša izpoved lastnega erotičnega socialnega m verskega doživljanja itn narodne zaveeti. Nanod je to njegovo pesem navdušeno pozdravljal, kjerkoli mu je b'la v tisku posredovana. Pesnik je bil vesel in srečen nad takim odzivom. Pa ne dolgo. Njegovi stanovski tovariši s© kanih v njegovo veselje grenko kaplio neosnovane, tesnosrčne kritike, ki je izzvala dolgotrajno borbo, sprva le na literarnem področju, ki se je pa pozneje razširila še na kulturno in na politično področje. Udarci, ki jih je bil pesnik deležen v tej borbi, so bili m njegovo mehko naravo le prehudi in ni jih mogel nikoli preboje ti. Odtod v njegovih poznejših pesnitvah težka zagrenjenost — zagrenjenošt. ki jo je porodila storjena krivica. Poslanstvo Gregorčičevo pa ni še izpolnjeno le v njegovih, vsakemu Slovencu znanih pesnitvah. Glasbeniku in skladatelju Pre-lovcu je bilo pač najbližje, da se je v Bvo-jem predavanju dotaknil še neraziskanega področja Gregorčičevega vpliva na slovensko glasbo, ki je bila za njegovih časov šele novorojeno dele in ®ta jo Slovencem ustvarjala brata Ceha Anton Nedrved in Anion Foer oier. Nedveda je lepota Gregorčičevih pesmi tako prevzela, da jdh je začel uporabljati pri komponiranju in od tega skladatelja poteka eden izmed najlepših slovenskih mešanih zborov, Gregorčičeva vprašujoče hrepeneča pesem »Nazaj v planinski raj«. To pesem je tudi zapelo Glasbeno društvo iz Gorice pri pogrebu pre rano umrlega pesnika ob njegovem grobu. Foereter pa je podaril slovenski glasbeni literaturi še danes po obliki in vsebini nedo^ežni moški zbor po Gregorčičevi pesmi »Niega ni- teti tožni verzi služijo kot besedilo tudi več narodnim napevom, ki jih pojo po naši domovini. Nič manj kakor pet skladateljev (Volarič, VMhar, Vogrič, dr. Schwab m Juvanec) je nadSje komponiralo njegovo pesem »Izgubljeni ovetc, ki eo jo pesnikovi sovražniki toliko razvpiti. Nad vse omiljene »o bile Gregorčičeve pesmi goriškemu skladatelju Hrabroslavu Volariču, ki j*h je uglasbil celo kopo in sta med njimi najbolj znani »Eno devo le bom ljubil« in »Ne zveni mic Največ Gregorčičev^ pesmi pa sta skoin-ponirala dva slovenska skladatelja duhovnika. Jakob Aljaž in p. Hugolin Sattner. Aljaževi moški in mešani zbori na Gregorčičeva besedila so ljubki, čustven*, preprosti in po Gregorčičevim verzom- P. Hugolin Sattner pa si je poleg manjših besedil za svoje skladbe večjega formata za sonete, zbor m orkester izbral »Jeftejevo prisegoc, »O nevihti«. »Soči«, »V pepelnični noči«, ki pomenijo važen mejnik v slovenskem glasbenem ustvarjanju. Poleg že imenovanih skladateljev so Gre-goraoeve pe^mi komponiraLi še Hudovernik. Pavčič, Feliks Stegnar, Emil Adamič, Fran Ko run, Micfri, dr. Gregor Krek in drugi. Z akustično lepoio, zvonkostio in mekr dioznostjo jezika in z izrednim čutom za ritmiko je Gregorčič torej nehote izpodbir dil nase skladatelje, da so zlagali njegove pesmi. S tem je kot pesnik pripomogel do razmaha in naglega razvoja slovemke glasbe, zlasti zborovskega petja. Po tesni naklonjenosti njegovih pe^mi na narodno pesem pa se je morda med vsemi slovenskimi pesniki Gregorčič najgloblje vtisnil v narodovo dušo, kjer mu je zagotovljena neumrljivost Po predavanju g. Prelovca «o bile de* klaniacije Gregorčičevih pesmi, in »icer so recitirali mala Noeani Trpinova »V pepelnični noči«, gimnazijec KAavora >Naš narodm dom«, g. Gaberšček »Pozabljenim« in g. Peric »Hajdukovo oporoko«. Med poSamer nimi recitacijami je oktet Ljubljanskega Zvona odpel po Gregorčičevem besedilu koo-ponirane pesmi, Aljaževo »Divno noč«, Vo-iaričevo »Eno devo le bom ljubil« im Satt-nerjevo illajdukovo oporokoc. Tako recita-torji kakor pevci Ljubljanskega Zvona so bili za svoja izvajanja deležni prisrčnega priznanja, ki ga je publika izrazila z navdušenim aplavzom, potem ko se je nemo poglobila v aežnosočno poezijo »vojega nepozabnega rojaka in narodnega buditelja poeta Gregorčiča. Oktet pa je moral še izven programa dodati nekaj pesmi, med tem-i tudi od g. Prelovca harmonizirano idrijsko narodno »Fanitje, zgodaj vstajajtec Ofieielni del programa ie zaključil načelnik ban&ke uprave, podpredsednik »Sočo« g. Ivo Sancin z zahvalo v&am. ki So doprinesli k najlepšemu uspehu intimne počastot-ve obletnice pesnikove smrti. Nagiasii je, da za nas Gregorčič ni mrtev, temveč bo še vedno živel med nami, dokler bo ž,-vo v na« njegovo življenjsko delo_njegova poezija in dokler bo živel slovenski rod. V narodu ne more umreti spomin na niega. ki je prorokoval naše narodno vstajenje, vse dotlej, dokler se njegovo prerokovanje ne bo izpolnilo. Naša naJoga je, da bo 6tal spomenik, ki smo se mu ga namenih postaviti, tam« kjer je pesnik živel in trpel. Le tam je njegovo pravo mesto, na koščku zemlje, na katerem je živel sredi naroda, kateremu je v svoji veliki ljubezni posvetil v&e svoje ne. Sebično delo- Objave testiral proti uvedbi davka na rudarske po- i svoji melod težnosti nad v«e prilegajo® V Ljubljanskem kluba je v petek zveč<* predaval pred izbranim poslušalstvom inž. Srečko Petrovič, šef delavskega urada KID z Jesenic o organizaciji obratnega gospodar 6itva v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Pr« davatelj je bil lelos na daljšem študijskem potovanju po teh državah in si je imel priliko ogledati organizacijo obratov velikih in moderno urejenih industrijskih podjetij. O »voi»h vrtičkih in dognanjih je pred člani m gosti kluba, med katerimi je bilo vedeti tudi lejw število naših gospodarstvenikov, raz-vil nazorno jasno, zanimivo revijo, za kater® je žel na koncu mnogo iskrenega priznanja. V imenu kluba se mu je v toplih besedah še posebej zahvalil predsednik dr. Windr scher. Vsi češki glasbeni kritiki pravijo, da J« pianistka Viktorija Švihlikova izredni m fo-nomenalni klavirski talent. Prištevajo jo k najboljšim češkim pianistom vseh časov; med mladimi jo stavijo v isto vrsto kakor Firkušnega, ki uživa danes že skoro svetovni sloves. Ta umetnica, ki je izvrstna inter-pretka klasičnih, pa tudi modernih del češke literature in izvrstna igralka Chopina, nastopi v Ljubljani v petek 27. t m. v mali Filharmonični dvorani Prodaja vstopnic od ponedeljka 23. t m. dalje po običajnih koncertnih cenah. Sokol v Tržiču priredi drevi ob 2a ▼ svojem domu predavanje »Pot na Spitz-berge« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g dr. Reva Oskar. Članom akcijskega banovinskega odbora O JNS javljamo, da bo drevi ob 20. seja ▼ dvorani Kazine v II. nadstropju. QQQQQQQQQ(DG)QQQ Pol stoletja že deluje CMD, <**ruimo ie za vol stoletja! )QQQQQQQQ)QQQ9@S je pustila v Saralmu abe točki ~~ £2SK napreduje, c Oslšerani se popravljajo Keit .■■sZrafp. Lva ktu'iH si - se včera/ fror.- mesto v t ji ici Laz te deio m i zopet prmnri rimat i /e -c r »:£/, & f.H prvo k, ti^st m sara/evsk, Slasira č>e izvede da v zacasnr, iigaškem tekmova saraievskn S h-■ no :mc; nrec..; rr • r> prt z>cti&. ker /c ■ ir-j /o- esto Držav m j:-cti 6r O . ' Do IPrcte!a '.a ^c-? m grič?, . ,,, bljano Že v prejbifih ki Sacate čan ie niso igra/: tako odlične'vloge kot fetos »o bih precej tr- r-, .-•» Letos pa /e šla L rib' - > fca/ majhnim upnmc" es ie Slavji uspelo, da je nadvlada!h /.,. :\/ano .'n s /cm prišla na prv mej V Bask skoraj m imet uf i- \ š. aa s: bo ohra nil svojo dominantno pov.cijo &Sh je ipak pretežak nasprotnik, kar dokazuje tudi visoka zmaga nad Baskom •i:0 Osiješka Slavija se bo polagoma znašla. Že v Splitu je proti Hajduku zaigrala pr.iv dobro, včeraj pa ji je uspelo, da /e v Za grebu odvzela Hašku eno točko Concordia ie po lepi zmagi nad sarajevsko Slavijo zopet razočarala, in to hudo razočarala Poraz 0:7 kaže. da bo Concor dia vendarle postala žrtev letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo Tablica se je precej izpremenila in nam je prinesla nekoliko jasnosti, dasi še ne mo- •••• s. v ris /ji. .r.esio. včerajšnjih tekmah neudeležitn* Hajduk č jo k pa spričo Prihodnjo nedeljo igrajo naši .? C on nrdio v Zegrebu Na sporedu so še srečama: Bask Jugoslavija. Slavna O BSK. Haj duk Hašk Gradjanski bi imei gostovati v Sarajevu, vprašanje je, če ze bo do tedaj vrnil s turneje. Slavija S : Ljubljana 3:1 (1 s 0) Sarajevo, 22. novembra Današnja prvenstvena tekma med Slavijo m Ljubljano se je odigoila na stadionu Slavije pred približno 1500 gledalci. Ljubljana je nastopila z dvema rezervama Igrala je deloma visoko, deloma nizko ter je tudi dobro kombinirala. Od igralcev bi bilo treba omeniti srednjega napadalca, desno zvezo, levo krilo in desnega branilca. V prvem polčasu se je Ljubljana omejila na defenzivno igro ter se posluževala \V sistema. Od 15. min. drugega polčasa ualje pa so Ljub'jančani prešli v napad t"r bili na terenu v premoči. Pn stanju 2:1 za domače so se trudili z vsemi silami, da bi izenačili, kar L.i jim bilo gotovo uspelo, ako ne b, tudj Slavija dala vse iz sebe ter pričt.a s protinapadi in tudi zaKla št en gol. 'aviia je nastopila brez svojega iz-bornega branilca Zagorca, ni pa poka zala one ig^e, ki se je od n; pričakovala. Rajlie je tudi topot zatajil, zaradi česar je trpel ves napad Sarajevčanov. Prvi gol m vodstvo za domače je dosegel R .jlič v 40. min. prvega polčasa. V drugem polčasu je Slavija prvih 15 minut ob' ;gala vrata Ljubljane. V 9. min. strelja Petrovič prosti strel. Žogo dobi Krar;c in pojavi na 2:0 V 18. min. centrira levo krilo Ljubljane, žogo dobi Lah. ki zabije edini gol za Ljubljano. V 32. min. ie prišlo do težkega incidenta ter ie mr ila t", d i intervenirati policija. Vratar Slavije Kr-tulovič je bil pri tem poškodovan ter je moral zapustici igrišče Na njegovo mesto Je stopil napadalec P 'Sonič Po tem dogodku so liublian=ki igraiei zelo raz-bur;eni "tj nič iim ne uspe V 41 min. zabije Petrovič z izredno ostr-:m strelom tr* "ol za Slavijo in postavi koreni rezultat 3:1. Sod;! ie P Živkovič iz Beograda dobro in ooiekHvno. sodnik Segedinski iz bubotice, ki je dovolil surovo igro. V 28 min postavi Petrovič na 2:0. Dve minuti kasneje drži vratar Concordie enajstmetrov ko. V 31 min. izključi sodnik enega igralca Concordie. \ 6. min. drugeg?. polčasa poviša Petrovič na 3:0, šest minut kasneje pa Ši;ačič na 4:0. V 15. min zapusti Valja-revič zaradi poškodb igrišče, tako da igra Ccncordia še 7 devetimi igralci. V 23. min je zopet Petrovič, ki zviša na 5:0, ve minuti kasneje pa Ši-jačič na 6:0. Ose" minut pred Koncem postavi Zečevič končni rezultat 7:0. Concordia je odpovedala v v«"h linijah. Dober je bi! edinole vratar Puhar, ki je rešil svoje moštvo ^e večjega poraza. Jugoslavija je igrala v glavnem dobro. Razpoložen je bil zlasti njen napad. Concordia je vložila protest proti tekmi zaradi tega, ker eden od stranskih sodnikov ni bil savezni sodnik kakor io predpisujejo propozicije za državno prvenstvo. BSKsEask 4:0 (2:0) Ta tekma je bila mnogo zanimivejša kakor prva. Po rezultatu sodeč je Bask igral precej podrejeno vlogo Temu pa ni tako, ker je Bask zlasti v drugem polčasu bil enakopraven nasprotnik. V 3. min. zabije Moša po kombinaciji s svojim bratom prvi gol V 20. mir., je Tirnanič strelec drugega gola. V drugem polčasu je imei Bask lahko terensko premoč. Kljub temu pa je dobil še dva go'a, ker je njegova krilska vrsta popustila. Vujadinovič postavi v 30. min. na 3:0, pr minut pred koncem pa Moša končni rezultat 4:0. o (a: o) %%% Beograd, 22 novembra. Na igrišču BSK sta bili danes dve prvenstveni tekmi. Ker dežuje v Beogradu že dva dni. je bil teren zelo bla- i ten, kar je zlasti oviralo igralce zagrebška Concordie. Concordia ie začela dobro, dokler ni v 6. min Perlič zabil prvi gol za Jugoslavijo Jugoslavija je igrala precej ostro. Na5več odgovornosti za to ima Zagieb, 22. novembra. Slavija je bila boljše moštvo in bi skoraj zaslužila zmago, zlasti ker jo je sodnik Bilač precej oškodoval. V 36. min. je uspelo Slaviji, da po kornerju doseže vodstvo. Goi je zabil Eger. V 4. min. drugega polčasa izenači Horvat, istotako po kornerju. V 26. min. pa je Slavija po Hmeličku zopet v vodstvu. In zopet je Horvat, ki je izenačil in postavil končni rezultat 2:2. Slaviia je imela večkrat priliko, da bi zabila zmagonosni gol, vendar pa ji to ni usnelo. Proti koncu igre pa je prešel Hašk v ofenzivo ki pa je biia prekratka, da bi mu prinesla zmago. Podsavezno prvenstvo Uspeh Reke — V Trbovljah m v Celju remis VIII. kolo podsaveznega prvenstva je prineslo Reki prav lep uspeh c tem, da so Vičani na tujem igrišču premagali Hermesa V Trbovljah je uspelo Slovanu, ki se v zadnjem času znatno popravlja, odvzeti Amaterju eno piko. Istotako je kranjski Korotan delil v Celju točki s tamošnjim Olimpom Reka : Hermes 2 s © (2 s 0} Po precej hladnem, sicer pa nogometno odličnem vremenu so SiškarjJ izgubili svojo povratno tekmo z Vičani Obe moštvi sta nastopili v deloma spremenjenih postavah Dočim so se Hermežani ojačili s povratkom Derende je bila Reka handicapirana z odsotnostjo dveh izrazitih napadalcev Ermanovo moštvo je igralo brez svojega vodje, manjkal pa je tudi Cankar Pričakovati bi torej bilo. da bodo Vičani klonili in da bodo Hermežani zlahka spravili na varno dve točki Pa se je zadeva obr-v nasprotno smer Viško moštvo je v vsej igri bolj ugajalo Igrali so fantje z Viča lepši nogomet, pred- vsem pa pametnejšega Napad jim je bil kljub temu, da sta izostala omenjena »asa« najboljši del. Lepo je kombiniral in s pametnimi, dasi enostavnimi potezami, nene-homa vprizarjal nevarne pobege pred her-mežansko svetišče. Iz mnogih zrelih situacij je ta napad izbil dva lepa zgoditka, ki sta povsem zadostovala za gladko zmago. Najboljši je bil v napadu ma!: m šibki, a tehnično prav dobri Klemene, prodoren Slanina na desnem krilu, manj uspešen, a bolj zaposlen Jež na levem krilu Dober je bil tudi Legat v desni zvezi, najšibkejši pa Broni-Battelino, vodja napada, ki ie to funkcijo prepustil Klemencu. V halfih so Rečani šibki Imajo zanesljivega srednjega krbca. stran ska krilca pa nista dorasla ostalemu moštvu Obramba je ves čas »plavala«, in če bi bil nasprotnikov napad količkaj bolj energičen. bi ne bilo ostalo-*pri ničli Zelo nezanesljiv ie bil Markič v pnlu Siškarji kakor da jim sreča ni mila. Priznati iim je treba da so se ogromno trudili da so vložili v stvar vse dobro hotenje Vsa požrtvovalnost pa ni nič pomagala spričo p >pu .ii !/ar -r.r- i jsiovos na;-»a;in p-Premo- v -rednji raža;3 s terensko slabega napa-L« ni uspela Dooro ie de!a!n onr rr.ba ki jc imela z nasprotnim napadam velik« dela V\aiič prvega gola ni mogel dr ž-i-i. ker ia nos; dober dc dgovnr io.«ti Herme*- je otvori' igro « svoio i? >0i Čarno uvodno ofenzivo šele o< preroku de scih minuf «o se Rečar-i mogli razviti 7,, v 11 mm doseže Slanina 7 ostr.m prostim strelom pod prečko vodstvo /a Reko Igra je v nadaljevanju >dprta Rečani igrajo bolj zbrano. Hermežani nervozno in raztrgano Okoli 10 min pritiska Reka Klemene zelo lepo predlaga v luknje in v )2 min pošlje Ježa na strel žoga najde not izpod Mali "a in Battelino potisne do mreže Bitka ie odločena - Po odmoru poskusijo Hermežani vse. da bi popravili dotedanji neuspeh, v 6 rnin uprizorijo uspel napad, pa ga sodnik zaustavi zaradi malenkostnega toula medtem je bila zoga že neubran'jivo v reški mreži Iz prostega strela seveda ne rezultira nič Rečani so večji del polčasa vsi v ob rambi in jim do konca uspe ohraniti naskok. Inž. Jesih je imel med sojenjem več napadov slabosti, dasi se je trudil, da bi obdržal igro v rokah Sodil je objektivno z znatnimi pogreškami. Amater : Slo van O : O Trbovlje, 22. novembra. Danes je gostoval v Trbovljah ljubljanski Slovan, ki jc odigral proti Amaterju povratno prvenstveno texmo. Za tekmo je vladalo precej zanimanja, ker se je v splošnem pričakovalo, da bo Amater :>dvzel Slovanu tudi na svojem '^rišču o'r»e točki, kar se mu je bilo posreči.o v tekmi proti Slovanu v Ljubljani. Prišla je pa precej narobe, igra je končala remis brez vsakega zgoditka. V prvem polčasu je bil Amater v delni premoči na terenu, toda njegov napad se ni mogel prebiti preko izvrstne Slovanove ožje obrambe. V tem delu igre sta se v amaterskem moštvu odlikovala zlasti Tramšak v napadu in Gracar v golu. Po odmoru je Amater svojo premoč v polju ne samo obdržal, temveč jo je še bolj izrazil, vendar ga je pri vseh njegovih akcijah spremljala izrazita smola. Tako je sicer razpoloženi Sajovic dvakrat zgrešil v sigurnih pozicijah. Srednja amaterska vrsta je bila dobro razigrana in je nasprotnikov napad držala Slovan je imel najboljše moči v obrambi, ki je delala brezhibno. Tudi napad mu je bil dober, operiral je c kratkimi pasovi in v strnjeni povezanosti večkrat prišel nevarno pred amatersk« vrata. Igra je potekla v splošnem fair in je rezultat realen. Sodil je g. Kušar dobro in strogo objektivno. Korotan : Olimp 1:1 (1:0) Celje, 22. novembra. Na Olimpovem igrišču se je danes odigrala pred 300 Jedalci podsavezna prvenstvena tekma med kranjskim Korotanom in Olimpom. Tekma je bila živahna in napeta. Olir.p je nastopil v boljši pdstavi nego zadnji che nedelji. Igral je tehnično v splošnem zadovoljivo. Glavna njegova moč pa je bila v elanu in požrtvovalnosti. Obramba je bila iobra, napad pa ni znal izrabiti mnogo lepo pripravljenih prilik. Gostje so v tehniki in v kombinacijah nekoliko prekašali domačine. Zlasti se je obnesla obramba s Starcem in Unterreiterjem, ki je točno čistila in rešila več na videz že zgubljenih stvari. Napad je bil premehak in se pred golom ni mogel takoj znajti. Že v 1. inin. ima Korotan lepo šanso, a je ne izrabi. Sledilo je nekaj akcij z obeh strani. Polagoma preide Olimp v lahko premoč. V 42. min. izvedejo gostje protiakcijo in šenica pošlje v mrežo. Po odmoru začne Korotan pritiskati, a kmalu popusti. V 12. min. izenači Čater s preciznim strelom. Olimp jc v premoči in skuša z vsemi silami zvišati rezultat Ožja obramba gostov pa prekriža domačinom vse račune. Sodil je g. Reinprecht objektivno in brez večjih napak. Pred*ekma med kombiniranim moštvom Olimpa in Atletiki je ostala z 1:1 (1:0) neodločena. Ostale nogometne tekme MARIBOR: SK Drava : Slavija (Pobrež-je) 3:2 (1:1). PRAGA: Prvenstvo. Slavija : Kladno 6:0. Viktorija Žižkov : Zidenice 4:1, Sparta Moravska Slavija 3:2, Plzen : Nachod 5:3, °rosteiov : Viktorija Plzen 2:0, Bratislava : Rusy 3:1. V i i Prvenstvo Vienna FC Wien 1:1 (1:0), Admira : Favoritner AC 6:0 (2:0) \Vacker . FAC 4:3 (1:1) Austria : Liber-tas 3:0 (2:0). Rapid . Postsport 2:2 (2:1). Sportklub : Hakoah 1:0 (1:0). RIM: Prvenstvo. Juventus • Roma 5:1. Genova : Fiorentina 1:1. Bari : Milano 2:0. Bologna : Napoli 1:0, Lazio . Sampierdare na 1:0, Novara : Triestina 4:1. Luchese Alessandria 2:1, Ambrosiana ■ Torino 1:0 BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Ujpest • Fe renevaros 2:0. Nemzeti : III. okraj 1:1. Bu dai : Kispest 5:1. Hungaria Phobus 4:1 Haladas : Soroksar 2:1, Elektromos : Szi ged 4:1. a;^ad -mož tu d take -irclja! rud, - . i ■■■> d i ek ko jc tik pred tem ■ o ncpoi-rcbnein " i 1-1 je Sil s pred io. . t:..-;u.j.ia :'»a V napadu je bi! >«.-■ prv d: n. Čemu bi romali od trgovine do trgovine? Naravnost k nam pridite po štofe, svilo, platno, flanele L t. d. Ne boste se kesali! »Manufaktura" k. d. trgovina ki vas želi ooijše postrečl Mestni trg 17. Gazdni tek Smučarskega kltf&a LjisMjana Včeraj je Smučarski klub Ljubljana priredil že obi"ajni vsakoletni gozdni tek, katerega se je udeležilo veliko število tekmovalcev prireditelja in šest tekmovalcev SK Reke Tekmovanje st je vršilo pod vodstvom g. Rogda; a Zupa a. ki je svojo nalogo opravil nrav dobro. Proga jc bila izpeljana v "obliki osmice, katere prvi del je meril 2 km, dru-Ji iiapomejši pa nekoliko vet kot 3 km. Prvi le' proge je šel od strelišča pod Rož-ikon. rxj Večni poti. nato v velikem loku preko močvirnatih travnikov tako da je križa' cesto in se v 'ahkem vzponu vračal "»roti cihu Ta del proge so tekli tekmovalci v s arosti od 14 do 17 let. Drugi del , se je vil od streli ča po cesti proti mestu, | Je pa kmalu zapustil pot ln LrniS mimo vodovodnega rezervoarja strmo v hrib do Drenikovega vrha, kjer je bila najvišja točka. Od tu se je proga vila v strmem padcu okoli grmovja levo-desno, preko jarkov in podrtih debel proti cerkvi na Rožniku, nekoliko sto metrov pred vrhom pa je zavila strmo proti Čadu in mimo kapelice k strelišču, kjer je bi! cilj. Ta del proge so tekli tekmovalci v starosti od 17 do 19 let. Glavna skupina pa je pretekla oba dela proge. Proga je imela 150 m višinske razlike in je bi'a precej težka. Zadnji del je bil izrazito tehničen in je zahteval od tekmovalca popolne zbranosti. Nesreče, razen nekaj majhnih prask, ni bilo nobene. Rezultati so bili: 2 km: 1. Jerman Fran (Ljubljana) 10.37, 2. Dobrajc Peter (Reka) 11.08, 3. Vedon Albin (L) 11.11, 4. Puster Metod (L) 11.11.5, 5. Snoj Lado (R) 11.41, 6 Vrag Fran (R). 3 km: 1. Keršič Albin (R) 17.08, 2. Nedog Jože (L) 17.10.5, 3. Sem rov Vladimir (R) 18.44. 4. Zaje Tone (L) 21.01, 5. Hodošček Koloman (L) 28.20. Izven konkurence je startal Ješc Rajko (L) 17.10. Glavna skupina 5 km: 1. Dular Tone (R) 28.36, 2. Dekleva Milan (L) 28.37, 3. Starman Lado (L) 29.31, 4. Nedog Stane (L) 29.32, 5. Močnik Cveto (L) 29.57, 6 Serccr Miroslav (L) 31.14. 7. Osolin Anton (L) 31.27, 8. Babnik Ivan (L) 31.58. En tekmovalec je odstopil. V tej skupini je iznenadil slabi rezultat znanega dolgoproga.;a Lada Starmana. Upoštevati se mora, da je prišel šele pred nekaj dnevi od vojakov in ni imel zadostnega treninga. lien e pomenil angleškega oboroževanja Anglija ne bo nikdar uporabila orožja za namene, ki niso v skladu z načeli DN ali Kelloggovim paktom London, £2. novembra b. V Leanuingto-nu je angleški zunanji minister Eden go%ori)l med dragim tudi o angleški oboroževalni pobiiki m je podal o njej naslednjo definicijo; .N'-kdar ne bomo svojega orožja uporabili za napadalno vojno in tudi ne za namene, ki bi ne bili v tk-adu s paktom DN aii 6 Kelloggovim paktom. Ako bo do tega prišlo, ga bomo uporabili le za obrambo naše lastne zemlje in za obrambo naših kolonij. Ce bo nadalje potrebno, ga bomo uporabili tudi za obramijo Francije in Be;gije proti vsakemu neizzvanemu napadalcu v skladu z našimi tozadevnimi obveznostmi. Ce bo pni" šlo do sklenitve zapadnega paikta, bomo naše orožje končuo tanko uporabili, ako bo potrebno, tudi za obrambo Nemčije, seveda le v primeru, če bi postala žrtev neizzvane-ga napada. To »o, razen naših točno opredeljenih obveznosti napram Iraku in Egiptu, vse naoe formalne mednarodne obveznosti vojaškega značaja. Utegne se zgoditi, da bomo s svojim orožjem priskočili na pomoč tudi kateri drugi žrtvi neizzvanega napada, če nam bo to nalagal pakt DN, pravim pa tu, da »utegnemo« priskočiti na pomoč, ker ni tu naša pomoč avtomatsko regulirana, kakor v ostalih posamezno navedenih primerih. Avtomatske vojaška obveznosti imamo le s takimi državami, s katerimi eo te»no povezan' vsi naši imperialni interesi. Ugoden odmev v Franciji Pariz, 22. novembra. AA, Pariški tisk je zelo povoljno sprejel govor, ki ga je imel v Leamiugtonu zunanji minister Eden. »Echo de Pariš« pravi med drugim; Ce bi bil angleški zunanji minister tako govoril tudi meseca julija 1914, bi Evropa ne doživela katastrofo svetovne vojne. Spričo tega govora se položaj Francije popravlja. Ce bi Nemčija izzvala vojno, lahko Francija računa na to, da bo razen njenih zaveznikov z njo tudi Velika Britanija in sicer že takoj od vsega početka. Pojav Velike Britanije v našem taboru bi privede! k nam že sam po sebi tudi države, ki bi sa morda sicer obotavljale. >Ami du Peuple« pravi: Eden je sporočil Nemčiji, da je zapaana Evropa ozemlje, na katerem so prepovedani vsi njeni morebitni podvigi. Ce bi bila naš zunanji minister Delbos in njegova stranka dosledna v politiki. ki jo proglašata, bi bilo treba zapreti Nemčiji dostop tudi v vzhodno Eviopo in sicer z vojaškimi sporazumi, ki bi nam dali gotova jamstva v onih krajih na sve- tu, kjer smo imeli doslej samo riziko. Ureditev tega vprašanja je izredno aktualno in je čas zelo ugoden. »Oeuvre« naglaša, da svetuje Anglija vsem prizadetim, naj se narodi zapadne Eviope razvrstijo po tem, ali žele organiziran mir ali ne. Verjetno je, da bo jutri prav take misli izrazil v svojem napovedanem govoru tudi Roosevelt. Pristaši fašističnega sistema so v zadnjem času preveč povzdignili svoje glasove. Morda je že skrajni čas, da izpregovore sedaj tudi demokratske države. List je objavil tudi članek. posvečen izključno Edenovem govoru, v katerem pravi, da noben francoski ministrski predsednik ni imel prilike, da bi črno na belem prečital izjavo angleškega zunanjega ministra, da lahko računata Francija in Belgija na popolno vojaško podporo Velike Britanije v primeru, če bi bili neopravičeno napadeni. Vse kaže, da je misija novega hemškega poslanika v Londonu Ribbentropa že sedaj doživela popoln neuspeh. Ribentrop je o priliki svojega kratkega sestanka z Edenom dejal, da bi se morala Velika Britanija pridružiti protikomunistični fronti, ki jo ustanavlja Berlin. Splošno sodijo, da je Eden gladko odklonil ta nemški poziv. »Figaro« pravi, da je angleški zunanji minister v tem svojem govoru želel poudariti popolno solidarnost Francije in Velike Britanije v trenutku, ko se v Evropi in izven nje kujejo vse mogoče spletke in da je hotel izvršiti majhen pritisk na Nemčijo, da bi pristala na pogajanja za sklenitev zapadnoevropskega pakta, vprašanje pa je. ali je v skladu s francoskimi interesi, da se sedaj podpiše novi renski pakt Kdo ve, koliko je mogoče v sedanjih okoliščinah zaupati Nemčiji, če bi tak protokol mogel kakorkoli prispevati k pomirjen ju Evrope, bi morali tako ureditev pač pozdraviti z največjim zadovoljstvom. Nenaden Ribbentropov odhod v Berlin London, 22. novembra. AA. Poslanik RfH-hentrop je včeraj odpotoval z zasebnim leta lom v Berlin. V London se bo vrnil v prt-čotku prihodnjega, tedna. V Berlinu *e ho posvetoval z vlado o španskem problemu in o paktu zahodnih držav, o katerem jro-vori nota. ki jo je predvčerajšnjim izročila vlada Velike Britanije podpisnicam lokarn-ske pogodbe. šentiijski umor pred razjasnitvijo Sled drži za dvema moškima, ki sta se potikala tam okoli Maribor. 22. novembra Zagonetni roparski umor 18. L m. v št Ilju, katerega žrtev je bil, kakor sjno ob-širno poroča-, 621etnd piemonosa Ivan Ž-un-ko, ki ga je neznan zločinec pobil do smrti in mu ukradel poštno vrečo e 14-000 Din gotovine, se je toliko razjasnil, da sta obla-stvom zdaj že znani imeni dveh nujno osumljenih moških. Za obema je izdana tiralica in je upaiti. da bosta kmalu padla v roke pravici. Dan pred groznim roparskim umorom je prišel namreč k posestniku Jožefu Flajšaker ju v bližnjih Jelenčah neki 32ietni moški velike, vitke postave, kostanjevih, nazaj počesanih las. pristriženih brk in podolgaste-ga obraza. Oblečen je bil v rjavkasto obleko. Omenjenemu pote^tuiiku je izjavil, da je prišel po svojo suknjo, ki jo je svojčas. in sicer meseca junija, ko je pri njem delal, pustil pri hlapcu. Ker mu je pa po-setnik Flajšaker dejal, da hlapca zdaj ni loma in da naj 6e zglasi naslednji dan, to je 18. t. m., je dotioni moški odšel, češ da pride jutri. Dne 18. t. m., na dan groznega roparskega umora se je isti moški zglasil dopoldne pri nadzorniku proge Antonu Šte-fulu v St Iliu ter od njega zahteval znesek 72 Din, ki ei ga ie bil zaslužil od 4. 10 9. junija kot progovni delavec. Štefula je nožaku deial. da je zne®ek že poslal pro; rovni sekciji v Mariboru, kjer naj se zglaei 7 »vrbo izplačila- Toda možak se ni več zgla- 11 niti pri posestniku Flaišakerioi niti pri »rogovni sekciji v Maril>oru. pač pa je že lezniaki čuvaj v Štrihovcu Franc Krajnc 18. t. m videl možaka v družbi 7 nek^an drugim neznancem starim 25 do 30 let, srednje postave, oblečenim v svetlo sivo, precej po-nošeno in raztrgano obleko, ko 6ta jo pre ko železniškega prelaza mahnila po državuri cesti proti št. Ilyu. Ista možaka sta se v noči na 19. t m., in e^er ob 2.30 zjutra!. vrnila nazaj proti Mariboru. Ker pa ®o bile železniške zapornice zaprte, sta morala čakati in sta ob tej priliki čuvaja Krajn»"a vprašala kol;ko ie ura. kako daleč je do Maribora in ali je mogoče, da prideta do 5- ure v Maribor. Ko tima je Krajnc odgovoril, da lahko prideta, ako boeta hitro stopila, je starejši dejal, da >gre danes vse tako, kakor da bi bilo zacoprano«. Oblastva so prepričana, da sta omenjena dva moška izvršila roparski umor. in to lem bolj, ker ie bil osumljeni moški, ki ie prišel k posestniku FLajšakerju in nadzorniku proge Štefuki, nad leto dni zaposlen v Št. Ilju in okolici, tako da so mu bile razmere dobro znane. Ime dotičnika je dobro znano m se za njim vršijo intenzivne poizvedbe. Po 20 letih najden rešilni pas Berlin, 22. novembra, br. Na ustju Labe bo našli včeraj rešilni pas z nemškega tor-pednega rušiloa. ki »e je potopil 15. decembra 1915, zadet od sovražnega torpeda. Teden dni filma -H' Velik filmski uspeh mlade Ljubljančanke Tako rekoč po naključju so naši ljubitelji odkrili, da se nam Slovencem poraja nova filmska zvezdnica, ki so tuje filmske kritike o njej polne hvale. Je to Ljubljančanka Geraldina Katnikova, ki šteje šele 16 pomladi Njen oče je bivši železniški uradnik in zdaj šef jugoslovenske turistične pisarne na Dunaju g. Katnik. Mladost m velika nadarjenost Geraldine sta tisto, ki ji obetata še lepo bodočnost. Prihodnji teden bomo lahko gledali v Ljubljani Ufin film »Dekle Irena«, v katerem nastopa Geraldina Katova. kakor se kratko glasi njen zvezdniški priimek. Snov filma je tragedija dekleta ki vidi v ponovni možitvi ljubljene matere vdove izdajstvo nad pokojnim očetom. To dekle je Irena, ki jo igra Sabina Petersova, a njeno sestro Babo podaja Katnikova. Mati vdova je sloveča filmska igralka Lil Dagower. Zanimivo je. da se je berlinska kritika 16-letno Geraldino šteti med najbolj nadarjen naraščaj — nemškega filma. Kot Baba v »Dekletu Ireni« kaže svežost, tempenu-men t in drzen humor poredneža, kar se redkokdaj vidi na platnu. Salamensko drzen pobalinček v kratkem dekliškem krilu (Baba naj šteje v filmu šele 14 let) in razde-reno zadovoljen deklič, ki nadvse ljubi po-rednosti in sladkosti, sicer pa brezskrbno žvižga na vse občutke velikih. Geraldina Katova si bo kakor končuje omenjena kritika. na prvi mah osvojila v tem filmu srca vseh gledalcev. Naglasiti je še treba, da je prav naša rojakinja Katnikova spričo svoje originalne igre v izredni meri pripomogla temu filmu do velikega uspeha, čeprav je to šele njen prvi nastop in čeprav poleg nje igrajo po večini same odlične igralske moči. Vsekako vsega priznanja vreden uspeh, da v toliki luči ni zatemnila. Iskreno že- prav o naši rojakinji izredno pohvalno raz- | limo mladi Ljubljančanki še mnogo takih pisala. Tako pravi med drugim, da je treba in večjih uspehov. Amerika spet straši z zvocnoSilmsko revolucij© Strah se polašča vseh kinematografskih podjetnikov, kaj če preko noci zastarajo njihove najnovejše, drage aparature, v katere so toliko investirali. No, zaenkrat vsaj ta revolucija ne bo tako krvava kakor je španska in je veliko vprašanje, ali bo prišlo sploh do kakšnih bistvenih iz premem b v doglednem času. Potrebno je pač pogledati nekoliko za kulise ameriških vele-tvrdk. ki so si v laseh v konkurenčnem in prestižnem boju. Zadostuje malenkostna iz-prememba. pa že lansira dotična tvrdka v strokovne liste in v dnevni tisk razburljive vesti o prednosti te »novec aparature, ki obeta zrevolucionariti ves filmski trg. Res je sicer, da je RCA (Radio Corp. of America) s svojo ultra viole t. no zvočno sledjo skoraj na mah izpodrinila WE (Western Electric.) iz ameriških ateljejev, čeprav je imela slednja ob začetku »zvočnega pokreta« v filmski industriji velikanske prednosti in je takrat RCA šepala daleč za VVE. Taki trenutni preokreti so pa mogoči le v bogat? Ameriki kajti tam si velike produkcijske tvrdke morejo privoščiti veselje da plačujejo licence WE dalje, med tem ko si pusle vgraditi v ateljeje nove naprave RCA e katerimi tudi takoj delajo. To je pri ogromnem eksploatacijskem trgu ameriške filmske industrije možno in tudi rentabilno. Evropski producent mora precizneje in oprezneje kalkulirati. Tu ni vedno na mestu tirati neko reč do 100 odst. popolnosti; včasih zadošča tudi 80 odst.. posebno če velja nadaljnih nekaj odstotkov več kakor vseh 80 skupaj! Včasih podraži malenkostna prednost celo napiavo za dvakratno do trikratno ceno. tako da se iz zgolj preudarnega rentabilnostnega računa ne izplača. tako forsiranje do popolnosti. Zadnji odstotki pred 100 so najdražji kakor jena primer zadnjih dvesto metrov Mont Eve-resta huje premagati kakor vse tisoče metrov poprej. Čez nekaj časa. ko se prvo navdušenje za kakšno novost poleže, cena rapidno pade in se stabilizira na nivoju stvarne vrednosti. Vsaka reč vleče, dokler i.ma nimbus novosti, in s tem računajo enako kakor pariški modni kreatorji tudi ameriški fabri-kanti zvočnih filmskih aparatur, čeprav ne prinašajo v bistvu ničesar novega, marveč le. lahko bi rekli, nekakšne modne finese, ki so pa že jutri od konkurence prevpite in pojutrišnjem pozabljene. Filmski arhitekt (f) Njegove zgradbe stoje le nekaj dni in vendar ji'b vidi mnogokrat vee oči kakor pa one iz opeke in jekla, ki stoje desetletja in več. Filmski arhitekt je pač edini izmed svojih stanovskih tovarišev, ki žanje tem več priznanja, čim več fantazije je položil v svoje osnutke. On je tako rekoč čarovnik ki postavi, če treba, nebo ali pekel, kot arhitektonsko oblikovano mojstrovino v atelje. Zgraditi monumental-no hotelsko avlo ali svetlikajoče se plesišče. zapeljiv budoar ali običajno delavnico. to so vsakodnevne naloge filmskega arhitekta, k' jfh vedno znova, čim origi-na.lnejše izpeljane, stresa iz rokava! Pri zgodovinskih zgradbah, bodisi od grških stebrov, florentinskih palač ali ruskih gradov pa do srednjeveških trdnjav ali navadnih kmečkih bajt mora delati arhitekt točno po predlogah ali študijah iz muzejev. Edinole v futuristični arhitekturi lahko da duška svoji več ali manj originalni oblikovalni fantaziji. Tako na primer so napravili arhitekti osem različnih osnutkov za svoječasni Ufin tehnični film »Zlato.« Izbran oz;roma odobren ni bil v celoti niti en osnutek, marveč je bilo pri najboljšem šp marsikaj i-zoremenjenega, preden je prišlo do gradnje. Iz akvaristove torbe v Ljubljani sami s0 ribniki z raznimi ribami, ki stoje v tem času navidezno brez življenja, temni, neprijazni, kakor da se je noč, ki jo je presenetil dan, vanje skrila. V bajer na Opekarski cesti je bilo lanske jeseni spuščenih 6 večjih j>eškaveev, ki so se drstili ter je kljub raznim sovražnikom ostalo še precejšnje število naraščaja dolžine 1 do 3 cm. Taki so zlasti prikiadmi za manjše akvarije. Paskavci so trdni in bodo Golobi, berači in šport v Zagrebu Zagreb, novembra >Na. hodi, taubice!... Taubice, taubice!« Gospod, brez dvoma penzioner. sedi na klopi s koruzi v roki. Golobi ga boječe obletavajo. »Taubi, taubice!« V&ak dan ob desetih čaka nekaj sto golobov v Varšavski ulici. Potrpežljivo hod i jo po trotoarju, odletajo na streho in spet na tro toar. Točno ob desetih jim lastnica gostikie nasipa koruze na cesto. Deset, petnajst L ju di sto ji okrog golobov in nemo opažu i e Svoje ljubljence. Golobi, prebivalci gledališča in univerze, imajo tudi svojega prijatelja. Vsa.k dan dvakrat dobijo od njega žgance. Ljudje ®e zaustavljalo na Aleksandrovem trgu. »Taubi!.. Taubi!« V6ak tremutek se nekje v prvem, tretjem nadstropju aii na podstrešju odpre okno in na trotoar dežuje koruza, žganci, v vodi raz močen kruh. »Taubi. taubi!.. Taubice, hodi!« Taubice 6o povsod; na trotoar jih, na spomenikih. v zraku, na strehah Ljudje, to se pravi tisti, ki prosijo, so samo na trotoarjih. Nemogoče jih je prešteti. Na vsakem koraku jih srečujete. Hodijo za vzdržali tudi prihodnjo ledeno dobo ter jih bodo naši potomci v s'vi bodočnosti našli žive in ne le kot fo»ilije. Ker smo ravno pri fosttijah, bo morda zanimalo, da «o jim že naši davni predniki za časa stare kamene dobe posvetili pozornost, kajti v taboriščih paleolitskih nomadov 60 našli razne, tudi že tedaj izumrle polže, ki so jih uporabljali za ovratnice. Kaj so si mislili o ostankih, ne vemo; Če pa pomislimo, da vidi nepoučeni človek v teh ostankih še dandanes bajila, lahko sklepamo, da so jim tudi tedaj pripisovali razne čudotvorne lastnosti. Po O. Ablu vidijo na pr. na Kitajskem v kosteh- in zobovju terciarnih in kvartarnih vretenčarjev ostanke zmajev, ki jih prodajajo kot sredstvo proti bolezenskim nadlogam. Na Gornjem Avstrijskem pa devajo živini v korita za napajanje neke fosilne polže, češ, da jo obvarujejo bolezni in vrtoglavice. V prejšnjih vekih so smatrali ko&ti večjih izumrlih vretenčarjev za ostanke človeških velikanov- Znano je, da je Odisej po trojanski vojni prispel na otok kikk>jx)v (Sicilija), kjer je za las ušel enookeniu velikanu Polifemu, ko ga je prej oslepil. Oko je imel Polifem sredi čela. Grki so videli v ostankih ledenodobnih slonov, katerih lobanje So imele v sredini čela večjo nosno luknjo, ostanke enookih ljudi, saj piše celo jezuit K^rctoner 1. 1664. o ostankih Pol.ifenia v neki jami pri mestu Tripani na Siciliji, dolžino pa ceni na 30 čevljev. Pri tej priliki so omembe vredni tkzv. »d>3ir vialci«, struja. ki je zastopala teorijo Janeza Woodwarda (1695) o vesoljnem potopu im ki je fosilne ostanke pripisovala baš tej po vodn j i. Goreč zastopnik te teorije je bil neki I. I. Scheuohzer iz Curiha v Švici, ko je zagledal ostanek repatega velekrkona iz iniocena (terciar), je proglasil okamenino kot žalostljivo okostje starega grešnika, ki ga je vesoljn- potop uničil. Ta trditev nam dokazuje anatomsko znanje tedanjega časa. Cuvier je kasneje dokazal, da je omenjeni fosilni človek sorodnik sedanjega japonskega velekrkona, ki so ga krstili >Andrias Scheuchzeri« v spomin na zaslepljenost te danjega časa. vami in od jutra do noči ponavljajo »Molim dinar, go^pa, da si kupim kruha!« »Dinar, gospon, za kruha ...« »Idi k Mačeku, on hrani sirotinju!« godrnja dobro oblečeni gospod. »Za kruha, mi^osUva, molim .. .< Nihče ne deli. Nemogoče je deliti. Ljudje so se navadili na berače ,kakor &o se navadili na taubice. Nikogar več ne bodejo za kruhom iztegnjene roke. Od petih je Masarvkova uljca nabito polna ljudi, žvižganje, vpitje. Stojijo pred velikim plakatom »Novosti«. Morda izražajo 6voje simpatije Madridu? O ne! Čakajo na objavo rezultata tekme v Liverpoolu. Usoda Španije je danes potisnjena v ozadje. * Na Jelačičevem trgu se prepirata dama in kumica. Dama ima rdeče pobarvane nohte in hoče kupiti jabolka od kumice. Kumica ima tenko, iznošeno bluzo in trde. rdeče roke. Dve uri daleč je prinesla svojo košaro jabolk. Milostivi &o jabolka predraga. »Kaj misliš, kumo, da mi imamo penez kak listja!« »A nokte si morete farbati? Zato imate penez?« Dame so ogorčene; kakšna predrznost! Ali veste, s čim si vse danes ljudje služijo kruh? S tem, da eno ali dve uri vodi* Stara umetnost našega Primorja Zanimivo predavanje pod okriljem Jadranske straže Ljubljana, 22. novembra. Sinoči je pod okriljem Jadranske straže predaval v avoraru O UZD g. Srečko Vrig-namn, direktor Turistične zveze za Hrvatsko primorje, o umetniški dediščini našega Primorja. Predavanje je privabilo precejšen krog ljubiteljev našega morja. Krajevni odbor JS skuša s propagandnimi predavanji buditi in širiti pomorsko zavest m pokazati vsemu narodu, kako ogromne važnosti je naše lepo Jadransko morje, od katerega je odvisen razvoj države. Predavatelj je z zanimivimi skioptični-mi slikami pokazal naša lepa obmorska letovišča. Bilo je tako, kakor bi potovali ob obali od mesta do mesta in občudovali lepoto naših krajev, po katerih tako žeja tujce. Videli smo Trsat z znamenitim samostanom, Bakar s kopališčem in slavno cerkvijo. kateri je naš mojster Plečnik ohranil njen starinski zgodovinski značaj kakor mnogim drugim umetniškim relikvijem. Navdušeni smo si ogledali Crikven co in Kraljevico, nato pa smo se oddahnili v Novem, starodavni stolici modruških škofov-Zamikalo nas je kopališče, da bi se najrajši šli tja kopat iz naše Ljubljane, čeprav je že sezona pri kraju. No pa pojde-mo drugič V mestecu Bribirju smo se za- mislili nad starodavnim Vinodolskim zakonikom, ki je nastal tu. Senj je bil slavno uskoško gnezdo in glavni nacionalni steber odpora proti latinskemu svetu. Na Pagu smo si ogledali stare slovanske or-namente, vsekane v nagrobni kamen. Prevzela nas je veličastnost Zr-manje z globoko strugo in sinjebelo čisto vodo. Videli smo tudi znamenito Zvonimirovo glagol-sko baščansko ploščo iz leta 1070. Na kraju pa smo videli še Aleksandrovo, Krk, Ma-linsko, Omišalj in Rab. Tu so v samostanu sv. Evfemije slavne slike Tiziana in Tinto-retta. Predavatelj je pokazal nato še razne znamenitosti, ki odražajo bizantmski vpliv, barok in vpliv mlajše benečanske šole. Razni predmeti, kakor zlate monštrance, starinske skrinje, oprema cerkev, kažejo, da je bila tu po teh krajih umetnost že v 14- stoletju visoko razvita. Mnoge reči so izvršili naši primorski umetniki, katerih imen sicer ne poznamo, vendar pa vidimo na delih živo ohranjen slovanski značaj. Predavanje g. Vrignanina je trajalo poldrugo uro. PosluSalc; so mu bili za njegov ti ud prav hvaležni, saj so v tako kratkem času mog'i videti vse glavne znamenitosti naših primorskih krajev. ILATELIJA O zbiranju znamk Znamke, ki jih ni v katalogih Imamo pa tudi znamke, ki niso v nobenem katalogu označene in zato marsikateri zbiralec premišlja, kaj naj z njimi stori. Vendar pa bi bilo zgrešeno, če bi označevali vse. kar ne spada pod pojem poštne znamke, razen kolekov, železniških in brzojavnih znamk ter drugih podobnih izdaj, med sleparske znamke. Pri pravih znamkah, ki so bile narejene zaradi tega. da bi z njimi spravili zbiralce na krivo pot, se zmerom skriva v ozadju goljufija na račun človeške nevednosti. Ali so to znamke države, ki je sploh ni, kakor na primer znamke »kraljevine Sedanga«, ki jo je hotela pred nekaj stoletji ustvariti skupina pariških trgovcev s pomočjo nekega pustolovca, ali pa na primer znamke kakšne države, ki je šele zelo pozno dobila znamke, pa tudi na primer znamke Andore ali Bruneja, ki znamk sploh nista imela. Po krivici pa bi šteli med sleparske znamke tiste, ki jih sicer ni izdala redna državna pošta, pa so bile pripravljene za kakšno novo vlado, ki se je borila za oblast, da je naposled ni dobila. To so razne politične izdaje, kakor na primer znamke makedonskega revolucionarnega komiteja, ki so bile pripravljene za časa balkanske vojne, ali na primer posebne znamke pokrajine Zulie v Venezueli. Tudi razne prevratne znamke, kakor na primer posebne avstrijske znamke za Tirolsko, razni pretiski za češko pošto, avstrijske znamke s pretiskom »Slovenije« itd., lahko štejemo v to vrsto. Brez števila je znamk, ki s pošto ali pa sploh z državo nimajo nobenega stika. To so razni koleki Rdečega križa m drugih organizacij. Take znamke ne postanejo nič več vredne, čeprav so bile slučajno nalepljene na pismu poleg pravih znamk in so mimo grede ujele kos poštnega žiga. Pretiski in žigi na znamkah Zlasti ogromno število pretiskov smo imeli med vojno ln tik po njej. Dostikrat jih je seveda povzročila špekulacija. V te- danjih neurejenih razmerah ni bilo mogoče vsega kontrolirati in tedaj so nastale razne »zasilne izdaje«, za katere so plačevali filatelisti ogromne vsote, pa se je potem izkazalo, da jih je napravil kakšen podieten poštar-filatelist in so bile seveda znamke zaradi tega brez vrednosti. Med zaščitne znamke spadajo tudi nati- ski »Specimen, Saggio, Muestra, Prueba, Obrazec« in drugi, ki izpričujejo, da je znamka samo vzorec in da se ne sme uporabljati za frankaturo. Preluknjane znamke smemo smatrati samo takrat za posebne znamke, kadar to preluknjanje pomeni nadomestilo za ore-tisk. Tak način označenja vidimo pri starejših luksemburških znamkah, ki so preluknjane s črkami besede »Officiel«, kar pomeni, da so postale uradne znamke. Tudi tuniške znamke dobimo preluknjane s črko »T«, kar pomeni, da je znamka postala na ta način portovna (»T« pomeni okrajšavo za »taxe«), Avstralskih znamk, ki so preluknjane s črkama »OS«, Angleži navadno ne prištevajo med posebne uradne znamke, ker dobe te znamke preluknjanje šele potem, ko jih poštna uprava odda posameznim uradom. Noben angleški katalog ne omenja teh znamk s posebnimi cenami. med tem ko jih po drugih državah zbirajo, ker se pač po ceni ne razlikujejo od navadnih. Navadno preluknjanje, torej izsekanje luknje, je običajno samo manjvreden način razvrednotenja znamk z visoko nomi-nalo. ki prepreči ponovno uporabljenje iste znamke. To razvrednotenje dobimo prav pogosto pri španskih znamkah, kjer so se te znamke uporabljale za plačevanje brzojavnih pristojbin. Istega načina so se posluževali pred voino in med njo v Rusiji. V Urugvaju preluknjavajo v zadnjem času znamke v obliki dveh zvezd. Argentinske znamke, preluknjane z napisom »Inu-tilizado«, so bile uporabljene za obračunavanje večiih poštnih in davčnih pristojbin. Razumljivo je. da tako preluknjane znamke pri zbiralcih niso prav pri'ju bi jene in da jih nihče ne ceni preveč. Ker pa so navadno prav poceni, cenejše kakor lepo uporabljene znamke, si zbiralec v sili za-maSi z njimi prazno mesto v zbirki za toliko časa dokler ne dobi boljše znamke Nar vadno jih v menjavi cenimo za četrtino ali petino normalne cene iste lepo uporabljene znamke. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ^BHBE^KSSHHSHH Maribor preko nedelj® Umrla nam je po dolgem trpljenju, spravljena z Bogom, naša teta, gospodična MARIJA KREK Na njeni poslednji poti jo bomo spremljali danes v ponedeljek ob 16. uri iz mrtvašnice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 22. novembra 1936. žalujoči družini KREMŽAR in KAMEL jo majhne pse po ulici. To &o psi z umaza no belo dlako, s kratkimi repi. s temnimi l;sami na repih ali ušesih in z izrazom dolgočasja v očeh. Ljubljemci milostiv. Dva močna fanta, vsak z majhnim psom na vrvici, leno hodita milino izložbenih aken. Psa sita oblečena v lep, temnosivi štof. Fanta imata strgane hlače in uina/ane opanke na nogah. Brez nogavic- »O, gdi 6te vi, da vas nigdi nema?« »Ljubim ruku!« »Džim!« TVi dame in trije krasni psi z dolgo svileno snežnobelo dlako, eo se srečali na oglu Gunduličeve ulice in II*ce. Boby, Džim, Marko... ime je pač odvisno od tega, ali je dama zavedna ali nezavedna Hrvatica. * Luči, reklame, Zrinjevec. In kolporterji 6eveda. Kolporterji-pohabljenci, stare žene, desetletni otroci. Ves Zrinjevec se smeje. Nervozno, glasno, kakor bi hotel zaglušiti klicanje kolporter-jev. Kakor avtomat se vrti na oglu faait in vpije; »Veče! Veče'« »Posebno izdanje Hrvatski dnevnik!« Tramvaj zvoni, a majhen bos dečko beži proti Martičevi ulici. Vsak dan med sedmo in osmo uro prosi v Martičevi ulici. Katarina Špur. Maribor, 22. novembra. Maribor se je danes prebudil v sončni jesenski nedelji. Mariborčani ki ljubijo prelepo okolico in nedeljsko razvedrilo, so jo imenitno izkoristili. Mahnili so jo na razne bližine in bolj oddaljene postojanke. Operetna premiera Sinoči je bila narodnem gledališču premiera znane operete Srečka Albinija »Baron Trenk«. Mariborsko gledališko občinstvo je z velikim zanimanjem pričakovalo to uprizoritev in je balo gledališče nabito polno. Sodelujoči so svoj posel dobro opravili in so bili nosilci vodilnih vlog deležni prisrčnega priznanja in lepih šopkov. Dirigent je bil Lojze Herzog, režiser Rasber-ger, koreograf pa Anton Harastovič. — Veliko zanimanje mariborskega gledališkega občinstva je za poslovilni večer bivše primadone mariborskega gledališča gdč. Pavle Udovičeve, ki se v četrtek 26. t. m. poslovi od Maribora kot Madeleine v Abrahavomd opereti »Ples v Savoyu«. Uspelo akademijo so imeli sinoči v dobro zasedeni veli1-:! dvorani Kazine čfijaki mariborskih srednjih šol .organizirani v Počitniški zvezi. Po glasbeni točki ki jo je odlično izvajal dijaški orkester, je bal pozdravni govor osmošolca Dremovca, nato pa so sledile razne pevske in glasbene točke. Nastopili so dijaški orkester, moški in mešani zbor pod vodstvom osmošolca Ivana Oolnariča in sedmošolca Cirila Ovetka. S to akademijo so mariborski dijaki pokazali svojo veliko vnemo in smisel za pevsko kulturo. Predavanje dr. Preohraženskega V Ljudski univerzi je bilo v okviru ruskega cikla predavanje o zapiskih Marije Baskirčeve. Predsednik g inž. Kukovec je predstavil poslušalcem 1-aVtorja ruskega jezika na ljubljanski univerzi g. dr. Preob-raženskega. Dnevnik Marije Baskirčeve nam priča o veliki nadarjenosti in ambicioznosti te žene, ki je že v rani mladosti zapustila rodno Ukrajino in se preselila v Francijo. Lepa po zunanjosti in še lepša po svojem notranjem gledanju na vse dogodke si je z vztrajnostjo in neprestanim študijem obogatila svoje znanje. Nikoli srečna in nasproti sebi kar najbolj kritična je izlila vse svoje občutke v dnevnik, ki je pisan v brezobzirni diskretnosti. V vsem svojem stremljenju ni poznala ovir, udejstvovala se je na vseh področjih in postala naposled znamenita slifarska umetnica. Njeno rahlo zdrajvje jo je nazadnje priklenilo na bolniško postelj, kjer je v 23. letu starosti umrla in zapustila potomcem svoje slike in dnevnik, ki nami izpričuje čudovito pot ruske ženske. Odlični predavatelj je nanizal v svojem predava, nju številne primere iz njenega življenja in bil deležen za svoja izvajanja toplega priznanja. Gospodarsko poslopje zgorelo Na posestvu Franca Pukšfiča v Cogetm-cih je nastal požar, ki je upepeldl gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki. Na mesto požara so prispeli gasilci od Sv. Antona, katerim se je posrečilo loikalizira ti ogenj in obvarovati hišo. Tudi živino so rešili. Povzročena škoda se ceni na 30.000 dinarjev in je delno krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Avto je drčal brez šoferja po ulici Nenavaden dogodek se je pripetil 1 Stolni ulici tukajšnjemu trgovcu z usnjen: g. Vaclavu Vošineku. Ko je popravlja! avto, je pozabil na to, da je bil avto po stavljen na prvo brzino. Posledica je bila, da je vozilo prišlo v tek in prevrglo Voš* neka, ki se ni mogel pravočasno umakniti Nato je avto zdrčal po Stolni ulici, dokles se ni ustavil ob zidu neke hiše. Precejj poškodovanega Vošineka so izroči® v do« mačo oskrbo. Skrivnostni napadi Ko se je ponoči vračal 651etni krojaški mojster Filip Komam, stanujoč na Koroški cesta 34, proti domu, so ga iz zasede na. padli neznanca, ga podrli na tla in mu a uradci rok in. sunki nog polomili več reber na levi strani. Komana so reševalci prepeljali v mariborsko splošno bolnišnic^ policija pa vrši preiskavo za napadalci. Žrtev napada je postal tudi 371etni posestnik Josip Gamser iz Trčove pri S*, Petru niže Maribora. Ko je stopil iz hiše, so neznani napadalci skočili nanj in mu Z nekim trdim predmetom prizadejali na glavi tako občutne poškodbe da so ga mo, rali prepeljati v bolnišnico. Hmeljski izvozniki imajo organizacijo Žalec, 22. novembrai. Z ustanovitvijo banovinske hmeljske ko« misije in poleg že obstoječega Hmeljarskega društva kakor tudi Hmeljske prodajne zadruge se je pokazala potreba or. gajiizacije hmeljskih trgovcev, in to tembolj, ker razno tolmačenje deviznih in izvoznih predpisov otežuje iin često tu<2 preprečuje normalni hmeljski izvoz. Hmeljski trgovci so prišli do prepričanja, da je mogoče regulirati hmeljsko trgovino sporazumno s produkcijskimi organizacij jami, posebno ker so interesi produkcije identični z interesi trgovine. Zaradi tega, se je ustanovilo Združenje jugoslovens-iih hmeljskih izvoznikov komieionarjev dravske banovine s sedežem v Žalcu in je bila na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 7. t. m. izvoljena tale društvena; uprava: za predsednika Maks Cukala (št. Jurij ob Taboru), za podpredsednika Ivan Virant (Žalec), za tajnika Stanko Oset, (št. Peter v Savinjski dolini), za blagajnika Franc Goričan (Žalec), za odbornika; Josip Tiršek (Polzela), za namestnika Jo. sip Aubreht (Žalec) in Anton Ulaga (Celje), v nadzorni odbor Štefan Zagode (Žalec) in Pohard Maršič (Braslovče), za predsednika razsodišča Franc Piki (Žalec). S tem postane organizacija produkcije in izvoza hmelja v dravski banovini šele popolna. Zdaj ne zaostaja za svetovnimi ter je slična nemški in češkoslovaški ure. dd t vi. Dr. Patsy je bil velik skopuh. Kadar je dobil goste, je bil navadno gost svojih obiskovalcev. Vsakdo je kaj prinesel s seboj. S tem je Mr. Patsy gostil svoje obiskovalce. To je postala že kar navada. Nekega dne pa so se vsi zarotili. Nihče ni ničesar prinesel. Ne cigaret, ne jedi, ne konjaka, nič. Zunaj pa je lilo kakor iz \>edra. Vsi so molčali. »No, pa je vendar lepo,« se je iznenada oglasil mr Patsy, »zunaj je dež, mi pa sedimo lepo na suhem.« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak _ Vsi y Ljubljani