PREVOD
Jean Tardieu
Gospod Gospod
Tja, kjer se srečujeta Burkasto in Lirično (bilo je mraz, veter je opletal s cunjami na nekem strašilu), na tisti siromašni lutkovni oder, kjer se bosta vsak čas prikazala popolnoma enaka Gospoda, od katerih je vsak samo senca drugega, tepčka, ki se gresta filozofa, večna elementa, pomanjšana v smešna razmerja, pristni čustvi, predstavljeni v parodiji - tja sem se skril, da bi napisal te pesmi.
Zato se bo v njin našlo skorajda več gibov in zmrd kot pa besed. Če bo bralec privolil in se vpletel v igro, če bo moja možiclja, ko ju bo bral, govoril in živel, če bo zaslišal svoj notranji glas, kako oblikuje groteskne poudarke, neresnične, ker so preveč bedasti, če bo začutil, kako pačijo njegovo krinko živčni trzljaji, znanilci bedastih in sproščujočih kretenj - tedaj bo
GOSPOD GOSPOD
dosegel svoje.
1
Gospod sprašuje gospoda
Gospod oprostite da vas nadlegujem kakšen čuden klobuk imate na glavi!
-	Motite se gospod saj nimam več glave: kako naj bi torej
bil pokrit s klobukom!
-	In tale obleka ki ste jo nadeli?
Prav žal mi je gospod a nimam telesa in ker ga nimam več se ne oblačim več.
-	A ko vas sprašujem mi odgovarjate
in to me opogumlja da vprašam še tole: Gospod kdo so ljudje ki jih vidim zbrane: zdi se da čakajo da bojo šli na pot?
-	Gospod to je drevje v brezmejni ravnici nič se ne premika ker je privezano.
-	Gospod Gospod Gospod kaj je gori nad nama
ta množica oči ki gledajo skoz noč?
- Gospod to so zvezde vrtijo se okrog in nič ne gledajo.
- Kaj pa tile kriki ko da nekje nekdo ko da se kdo smeje ko da se kdo joče ko da kje kdo trpi?
- Gospod to so zobje zobje oceana ki grizljajo skale niso žejni lačni niti krvoločni.
Kaj se to dogaja ognji migotajo zrak se je premaknil premaknile zvezde slišijo se bobni sliši se grmenje ko da se armade namerjajo v spopade kjer ni sovražnikov?
-	Gospod to je tvarina ki samo sebe ustvarja in nareja otroke
da bi se vojskovala.
-	Gospod na vsem lepem me vznemirja tole:
tu ni več nikogar a jaz vam govorim in vi me slišite saj odgovarjate!
-	Gospod to so stvari brez vida in sluha
R
69
rade bi slišale rade govorile.
-	Gospod v vsem tem skupaj kaj so te podobe
ki so zdaj svobodne potlej spet zaprte ta ogromna misel kjer hodijo postave in barve svetijo?
-	Gospod to je bil prostor in prostor
umira.
2
Potovanje z Gospodom Gospodom
Z Gospodom Gospodom grem na potovanje. Čeprav ju nikjer ni, jima nosim stvari. Sam sem, ona pa dva.
Ko naš vlak potegne jima na obrazu berem zadovoljstvo da sta nepremična ko vse okrog hiti.
Sedita si nasproti in vsak ima svoj prav. Eden: vse prihaja drugi: vse gre nazaj.
Ali vse te hiše obstanejo tukaj ali jih vlak zbriše? mislim da za nama nič več ne ostaja.
No glejte kakšni ste! mu odvrne prvi, vam ni nič obstojno jaz pa vidim polja in vasi tam daleč ki čvrsto vztrajajo. Midva sva mimobežno midva sva samo dim...
Takole kramljata in njuna debata je tako zavita da od nje znorita.
In vlak se ustavi hkrati s pokrajino in vse skup se zmeša.
3
Gospod Gospod v letovišču
Neki dan ob morju Gospod Gospod samž spokojna kramljata grizljata jabolko in gledata v nebo.
- Glejte, reče prvi, nadvse prikupni nič! in kolikšna spokojnost
ko breztalno žrelo neutrudno meša stvari in ljudi! Kdor je podoben Bogu ta ne potrebuje še nadomestnih dni.
-	Ni o tem beseda Gospod (reče Gospod) mi smo kratkotrajni ker nas je celota velike Enote
že kdaj zavrnila, in le s količino se ji izmaknemo. In seštevamo in tezavriramo! Torej je različnost za nas na tej zemlji zares neogibna. Poglejte to ribo ki nikakor ni ptič ki nikakor ni grah ki nikakor ni kit ki nikakor ni čoln...
-	Kar se mene tiče, ga Gospod prekine, sta oba grah in kit
v primeri z večnostjo popolnoma na istem.
Zdaj potegne veter odnese klobuka in na sinjem nebu se obe postavi takoj izbrišeta.
4
Bistvene težave
Gospod da gor gate Gospod mu jih sname,
Gospod da gor hlače Gospod mu jih strga,
Gospod da gor srajco da gor naramnice Gospod da gor suknjič Gospod da gor čevlje: Gospod mu po sobi vse po vrsti zmeče.
Ko se Gospod sprehaja je Gospod kar doma
ko je Gospod nekje ni Gospoda nikdar tam
ko se Gospod ljubi dela Gospod pokoro
ko Gospod razpravlja molči Gospod kot miš
ko se v gozd odpravlja v mestu obtiči
ko se ne razburja je močno iz sebe
spi ko se prebuja joče ko se smeje
ko vzide sonce že nalega noč.
Res je vrtoglavo gledati ga hkrati samega in v dvoje stoje leže stoje sede stoje sede!
Sname si klobuk klobuk si da spet gor s klobukom razoglav razoglav ima klobuk in nikoli ni miru.
5
Grob Gospoda Gospoda
V tišini kramljala Gospod in Gospod in je kot bi se Nič z Nobenim pogovarjal.
Eden pravi: ko pride smrt in naju vzame je ko da bi nikoli nikogar ne bilo. Kdo pravi da si bil ko me več ne bo?
- Gospod, reče Gospod, korak bi stopil dlje: ne danes ne kdaj prej ne vem ali sem bil. Čas gre tako hitro da zdaj ko govorim (sedanji povednik) že nisem več listi
74	literatura
ki sem bil malo prej. In tudi ni dovolj samo pretekli čas potreben bi bil vem povednik ničnosti.
Drži, reče Gospod, v tem novem naklonu naj povem življenje najino življenje: Zdaj na plan s spomini! Nisva se rodila nisva skupaj rasla nisva jedla spala nisva se budila nič nisva sanjala nič nisva ljubila.
Nisva nobeden in nič se ni zgodilo.
Prevedel in spremno opombo napisal Aleš Berger
Francoski pesnik Jean Tardieu je bil rojen leta 1903 in je lani umrl. Njegovo najvažnejše pesniško delo je zbrano v knjigi Skrivna reka (1968); iz nje je razbrati, da se je Tardieu v pesmih spopadal predvsem z bežnostjo in neulovljivostjo življenja, ki se mu je kazalo kot groteskno in absurdno, in da je svoj nemir, izhajajoč iz občutka breztalja, izražal z nenavadnim jezikom, polnim besednih iger in razgrajanja besed. Tardieu se je vpisal tudi v tradicijo poetičnega gledališča, predvsem s knjigama Pesmi za igranje (1960) in Komorno gledališče (1955-65).
teratura
75