Pismo naDARjenemu matematiku Uvodnik Pozdravljen mladi matematik, mlada matematičarka! Morda tega pisma ne boš niti prebral/-a, ker je objavljen v re- viji, namenjeni učiteljem, ki poučujejo matematiko. Bi si pa žele- la, da se tudi učitelji kdaj na tak način obrnejo nate. Vesela sem, da te matematika zanima, da se z veseljem ukvar- jaš z njo, da ti zapolnjuje tvoje proste trenutke in da znaš odkri- vati čar te vede. Predvsem pa se ukvarjaj z matematiko zato, ker te to veseli. Pisatelj, igralec in filmski režiser Curt Goetz je zapisal: »Skoraj nikogar ni, ki bi bil povsem brez nadarjenosti. Izobrazba jo odkri- je, pridnost jo nadgradi, značaj jo ohrani.« Thomas Alva Edison, ki je bil med drugim tudi matematik, je povedal: "Genialnost je ena desetina nadarjenosti in devet desetin trdega dela." Zato se kot mlad človek potrudi svojo nadarjenost nadgraditi z delom. Vem, da to terja od vsakega mladega človeka napor in nekaj časa. Toda za uspeh se je vredno potruditi. Vse, kar boš vložil v svoje znanje v teh letih, se ti bo obrestovalo pozneje. Zato pogumno stopi na to pot. Si kdaj pomislil/a, da je v središču besede naDARjen beseda DAR. DAR je nekaj, kar ti je podarjeno, dano, poklonjeno, kar si dobil od nekoga. In če preberemo besedo DAR nazaj, prebere- mo RAD – torej RAD imam nekaj, všeč mi je, me zanima. Če si naDARjen za matematiko in jo imaš še RAD, lahko dosegaš do- 02 Jerneja Bone odgovorna urednica α bre rezultate. Kaj ni to med seboj povezano: poklanjam DAR nekomu, ki ga imam RAD. Gotovo te zanima, ali sem poznala ka- kšnega nadarjenega sošolca ali sošolko, učenca ali učenko, dijaka ali dijakinjo? Ko sem obiskovala sama osnovno šolo, se ne spomnim, da bi se z nadarjenimi učen- ci sistematično ukvarjali, da bi govorili so- šolci med seboj o nadarjenih sošolcih, tako kot govorijo danes otroci in učenci. Danes učenci točno vedo (že od 4. razreda dalje), koga so odkrili za nadarjenega in koga ne. V mojih osnovnošolskih letih smo rekli le, ta je pameten, ta je bister, ta se malo uči in dosega lepe rezultate. Ja poznala sem enega svojega sošolca, za katerega bi lahko rekla, da je bil nadarjen. Moram reči, da sem pri njem opazila to, da se je zanimal za veliko nešol- skih stvari, da je bil splošno razgledan, da se je znašel v vsaki situaciji in je imel smisel za humor. Bil je uspešen pri več predmetih, med drugim tudi pri matematiki; dobil je več priznanj iz znanj pri različnih predmetih. Po končani osnovni šoli se je vpisal na štiriletno srednjo elektrotehniško šolo in se nato z do- datnimi izpiti na gimnaziji in po sprejemnih izpitih na faksu (ja, takrat so še bili sprejemni izpiti na fakultetah), vpisal na Filozofsko fa- kulteto, kjer je pozneje tudi doktoriral. Zdaj je tam tudi v službi in predava. Zanj bi lahko rekla, da je bil nadarjen. Še zdaj se čudim, da je tehniško smer zamenjal za popolnoma družboslovno. V svojem srednješolskem šolanju se spo- mnim sošolke, ki je zelo dobro igrala na or- gle, tudi po srednji šoli je odšla v tujino štu- dirat in se izpopolnjevat v tem instrumentu. Spomnim se druge sošolke, ki je imela zelo dober spomin. Vem, da je veliko sošolk iz oddelka doktoriralo na različnih področjih. O nadarjenosti v srednješolskih letih nismo posebej govorili. Rekli smo samo, tej bolj gre ta predmet, tej pa ta. In to je bilo vse. Veliko smo si med seboj pomagale. Vedno smo med sabo našle koga, ki je bil na nekem področ- ju še boljši od nas. Morda nas je to vodilo k temu, da smo si tudi same prizadevale za čim boljše znanje. Na fakulteti med nami študenti ni bilo govora o nadarjenosti. O nadarjenosti smo slišali kaj le pri splošnih predmetih. Ko sem začela poučevati, sem skušala odkriti nadarjene učence in dijake za mate- matiko. V spominu imam dva učenca, ki sta že pri samem pouku matematike pokazala zanimanje za matematiko, hitro sta razume- la, kar smo se učili, sama sta s pomočjo uč- benika spoznavala novo snov, brez težav sta reševala zahtevnejše naloge. Svoje znanje sta izkazala tudi na tekmovanjih iz znanja ma- tematike. Eden izmed njiju je že diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko, drugi MATEMATIKA V ŠOLI, letnik 18, številka 3-4, oktober 2012 | ISSN 1318-010X | Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Poljanska 28 | Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič | Uredniški odbor: | Jerneja Bone, ZRSŠ, OE Nova Gorica; jerneja.bone@zrss.si; | dr. Darjo Felda, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, darjo.felda@pef.upr.si; | dr. Marjan Jerman, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, marjan.jerman@fmf.uni-lj.si; | Darja Antolin, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, darja.antolin@uni-mb.si; | dr. Zlatan Magajna, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Zlatan.Magajna@pef.uni-lj.si; | mag. Mojca Suban Ambrož, ZRSŠ, OE Novo Mesto, mojca.suban@zrss.si; | Simona Vreš, Gimnazija Ravne na Koroškem, simona.vres@guest.arnes.si; | Sabina Kumer, Šolski center Krško - Sevnica, kumer.sabina@gmail.com; | dr. Lucija Željko, OŠ Sostro, Lucija.Zeljko@guest.arnes.si; | dr. Šefket Arslanagić, Univerza v Sarajevu, Prirodno - matematički fakultet, Bosna in Hercegovina, | dr. Vladimir Kadum, Visoka učiteljska škola u Puli, Hrvaška, | Herremans Adriaan, Universiteit Antwerpen | Jezikovni pregled: Tatjana Ličen | Izvlečki v angleščini: mag. Gregor Adlešič | Oblikovanje: Anže Škerjanec | Urednica založbe: Simona Vozelj | Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica (za revijo Matematika v šoli), Erjavčeva 2, 5000 Nova Gorica | Prelom in tisk: Littera picta d.o.o. | Naklada: 700 izvodov | Letna naročnina (4 številke oziroma 2 dvojni): 20,86 EUR za šole in ustanove, 14,19 EUR za posameznike in 13,35 EUR za dijake, študente in upokojence. | Cena posamezne dvojne številke v prosti prodaji je 13,35 EUR. | Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, faks: 01/30 05 199, e-pošta: zalozba@zrss.si | Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 568. | Revija Matematika v šoli je indeksirana in vključena v mednarodne baze podatkov: | MathEduc - Mathematics Education Database, ZDM - The International Journal on Mathematics Education, Co-operative Online Bibliographic System and Serveces (COBISS) | Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. | © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012 | Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij) ter medijske oblike reprodukcije. | kolofon 03 04 Uvodnik pa je še študent te fakultete. Če sem s svojim poučevanjem in navdušenjem nad matema- tiko prispevala droben kamenček v njunem mozaiku odločitve za študij matematike, je to zame največja nagrada, ki sem jo kot uči- teljica dobila. Želim si, da bi učitelji v tej številki revije Matematika v šoli, kjer se nekateri prispevki že dotikajo nadarjenih, in v naslednjih števil- kah dobili nekaj idej, namigov, nalog, ki jih lahko preizkusijo z mladimi nadobudnimi matematiki pri krožkih, dodatnem pouku, dejavnostih, namenjenim nadarjenim … Če oni ne bodo opazili te revije, jim jo pokaži ti in jim razloži, če bi se tudi ti rad učil kaj takega, poglobil svoje znanje matematike. Saj niso samo tekmovanje in tekmovalne naloge namenjene nadarjenim. Verjamem, da tvoji učitelji ne razmišljajo tako in da ti pripravijo veliko zanimivih dejavnosti in te seznanjajo z matematiko. Še naprej uživaj v matematiki, spoznavaj njene zakonitosti, morda te bo matematika nekoč prevzela in boš tudi ti postal matema- tik/matematičarka. Naj sklenem svoje razmi- šljanje z mislijo Abba Ebana, izraelskega di- plomata in politika: »Ničesar ne moreš doseči, če ne prehodiš poti, ki so jih drugi že prehodili. In ne moreš biti uspešen, če te stvari ne pre- vzamejo. Ne moreš uspeti, če nisi s srcem pri stvari.« Prijazen pozdrav od odgovorne urednice revije Matematika v šoli 04