|S|OV položaj V državi. Od zadnje številke našega lista so sc dogodili zgodovinski dogcdki v državi: Vla^ dar je izdal manifest na narod, s katerim jkinja ustavo. Vladar povdarja v svojem manifestu, da so »parlamentarizem zaode zlorabljati za* sleplj&nt' politične strasti v taki meri, da je ppstal zapreka za vsako plodonosno delo v državi«. »Bodoči napori imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narpdnim pptrebam in državnim intcresom.« Vsa oblast v državi je prešla na osebo vladarja. Zakon o fcrailjevski bblasti in rvrhovni državni upravi dploča v čl. 18., da se izda» jajo in proglašajo 'kraljeivi ukazi z. močjo za* kona. Ukaze sppodpisujejo predsedni^k roi* nistrskega sveta, resorni minister in mini; ster pravde. Zakpn dpbi obvezno mpč 15 dni po razglasitvi v »Službenih Npvinah«, ako zakon sam ne določi drugače. Oblaslne in občinskc 'samooiprave so razpuščene. Zakon p tisku je ppostren poleg drugih s skdečimi dpločbami: § 9. Urednrk novin a!i začasnega lista je dolžan brezpogojno objaviti v prihodnji šte= vil;ki lista ali spisal vsak popravek p dcjstvih, iznešenih v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblast. § 11. Člen 33. se mtnja in se glasi: Za kaznjiva dejanja in prestopke o tisku odgp^ variajo skupno pisec, urednik, izdajatelj, tU skarnar in razpečevakc po dplpčbah 'kazen? skega zakona p zaščiti države pdnpsnp py odredbah zakona p tisku. Odredbe člena 34., 35., 36., 37., 38. in 39. zakpna o tisku prenehajp, v kolikpr sp v na^ sprotju z d™gimi členi. § 14. Minister notranjih del lahko pre« pove nadaljnje izdajanje časopispv: 1. Aico jc list bil 3=krat zaplenjen V cnem mcsecu. 2. Ako list ne natisne v naskdnji številki oblastncga popravka. 3. A'kp se denarna glpba, na katero je bila odgovorna oseba pbspjena, ne plača v 3 dneh. Ppd prepovedjo izhajanja lista se raz* ume stalna prepoved izhajanja lista, z dru« gimi besedami: prepoveduje se nadaljnj.e iz* hajanje lista, 5eprav bi bil prijavljen v drugi obliki ali z drugim pbrazcem, ka'kpr je list, ki je bil prepovedan. Zakpn o .zaščiti države se jc poostril po-kg drugih določb s sledečimi: § 1. Kpt zlpčin v smislu 'kaizenskfga za* kpna se bodo smatrala naslednja dejanja: 1. Pisanje, izdajanje, tiskanje in razpc čarvanje knjig, novin, plakatov ali objav, kp^ jih namen je hujskati na nasilje prpti državs ni pblasti in splošno ogrožanjie javnega mlru ali javnega reda. Tp velja frudi za vsakp pls« menp ali ustmeno propagando ali nagpvar« janje drugih, naj bi spremenili politični ali socialni red v državi z zlpčinpm, nasiljem ali s kak.ršnpkoli drugo vrstp terorizma. 2. Organiziranje, podpiranje ali ščuvanjc članov posameznih udruženj, ikojih namen jo prppagirati komunizem, anarhizem ali te» rorizem, ali udruženj, za polastitev oblasti, kakpr sploh pnega, :kar jei navedeno v prejšnji točki. 3. Izdajanje v z'akup ali kakrSnp drugo odstppanje zgradb ali prostorov za zbiranjc oseb, ki imajo za cilj pripravp ali delovanje za ustvaritev česa od oncga, kar je navtdeno v gornjih dvch točkah, ako jo dptični, !ki Je zgradbe ali prostore odstopil, viedel, tza kaj se bodo uporabljali. Zaradi hitrejše in lažje izsleditve kriv* cev je dpvoljtonip ipristojnim pblatstcm, da vrše hišn.e preiskave tudi ponpči. § 3. Kakor udruženja in pplitičnei stranke s cilji, ki so 'obeleženi v čl. 1. tega zakooia, takp so prepovedujejo ia razpuščajo vsa udruženja in politične strariKe, ki vršo pto» pagando ali prepričujejp druge, da jet treba izpremeniti obstoječi r*d v državi. Ravnotako se prepovedujejo in razpiaste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemenskp pbikžjc. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje v kolikpr tp i» spada ppd čl. 2. tega zakona z zaporpm do 1 kta in z glpbo do 50.000 Din. § 5. iPreppveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v .zaprtih prostorih, kakpr tudi vsi sestanki brez prcdhodnega dovoljcnja pristojne pplicijske oblasti. Prb jave za shod, odnosno se&tanek je treba vlps žiti najpazneje tri dni poprej. V prijavi je treba ¦naznačiti dnevni red shpda. pdnosnp sestanka. Kdor ppstppa drugače, bo kazno> van z zapprpm do 3 mesecev in z glpbo dp 5000 Din. Na vsiak shpd ali scstanek bo pristojna pplicijska pblast poslala svpjega uradnika kot kpmisarja, ki ima dolžnost, Tazp_ustiti shpd v prim^eru kakršnekoli kršitve ziakonpv ali pdredb. § 13. Državni uradniki in uslužbenci, de« iavci vp^jnih administracij, aislužbenci samo* upravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju sfcvvke, se kaizinujejo z zapo* rom 6 mesecev do 3 let, hujskači in kolP« vodje tudi denarno dp 10.000 Din, v kolifcpr ta dejanja ne bi spadala ppd udar kakefia drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe, 'ki so obtpženc pas sivne rezistence, 'kršenja pravilnega tokapo» verjene jim sLužbe ali dela. Minister nptra^ njih del bp v sporazumu z ministrom vo.jske in mprnarice izdal ufedbo p ppzivanju teh uradnikov odnosnp uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih. § 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti dru» «e psebe, da ne delajo, se kaznujejo z istp \ aznijo kot v členu 13. tega izakpna, -ako nji= hpvo dejanjd ni ocenjeno za hujši pregreše^. Z isto kaznijo sc kaznujejp ravnptako tudi csebe, ako se ne razidejo -na poziv obkstl, da && odstranijo z mesta, kjer sp se nedovo« ljeno zbrale. Jasnp je, da se bo moral na izjemne raz» :nere ozirati tudi iraš stanpvski tisk in naga organizacija ter bomo morali z ozirom na te 'zjemnc splošne razmere omejiti in opredeliti ^vpje delovanje.