Tema meseca ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM IN BoLEZNI GIBAL prof. dr. Marjan BILBAN, dr. med.* Janet Klara DJOMBA, dr. med.** IZVLEČEK Poklicne okvare hrbtenice lahko nastanejo pri delih, ki zahtevajo fleksijo in rotacijo hrbtenice, naglo krčenje paravertebralnih mišic, zvit položaj pri delu ali pri nepravilnem dvigovanju bremen. Dolgotrajno sedeče in stoječe delo oziroma pripogibanje in hoja z bremenom vplivajo na pojav deformacije hrbtenice. V raziskavi je posebna pozornost namenjena delu, ki ga delavci opravljajo in ki je tesno povezano s težavami, ki jih delavci imajo. Predstavljene so možnosti za ukrepanje na ravni celotne populacije in na lokalni ravni. ABSTRACT Occupational back injuries may occur at work activities that involve flexion and rotation of the spine, rapid contracting of paravertebal muscles, bend position at work or at incorrect lifting of loads. Long duration of work in sitting and standing position, bending and walking while carrying the load influence have important influence on the deformation of the spine. In the research, special attention is given to the work activities that workers are performing and which are connected with the health problems of workers. Article introduces possibilities for dealing with the problems on the whole population level and on the local level. obolenje lokomotornega aparata kot posledica fzičnih obremenitev. Obolenja lumbalnega dela so najznačilnejša pri fzičnih delavcih, vratne hrbtenice pa pri delavcih, ki držijo pri delu glavo sklonjeno naprej ali nazaj (vozniki, krojači, delavci z zaslonsko opremo pa tudi intelektualni poklici). Pri dvigovanju bremen je treba upoštevati vplive: a) človeka: starost, spol, zdravstveno stanje, zmožnost, vzdržljivost – reaktivnost, usposobljenost, izkušnje, motiviranost, telesno težo in velikost itd., b) bremena: teža, oblika, velikost, lega, višina dviga, transportna pot, hitrost transporta, frekventnost itd., c) oblike bremena: oprijemljivost, oblika prijemališča, lega prijemališča, uporaba pomagal, enoročno ali dvo-ročno dviganje ali nošenje itd. Prav zaradi tega ne more biti vseeno, ali napišemo delavcu omejitev dvigo- * ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje ** Splošna bolnišnica Izola 0 vanja 5, 10 ali 15 kg, ne da bi upoštevali vse predstavljene parametre, še posebej pa tudi skupno težo bremena oz. frekventnost dvigovanja, višino, iz katere oziroma na katero mora dvigovati breme oz. ga dvigniti, in njegovo celotno zdravstveno stanje. Pri pripognjenem položaju delavec pri-pogne ledveno hrbtenico, se skloni v kolkih in lahko tudi zasuka prsno hrbtenico. Do 30 stopinj pripogiba se hrbtenica upogiba med posameznimi ledvenimi vretenci. Upogib nad 30 stopinj je do tretjine v hrbtenici (v križu), ostali dve tretjini pa v kolkih. Ko dvigujemo breme, rotiramo kolke in lumbosakral-ne segmente hrbtenice, koleni lahko upognemo ali pa ostaneta zravnani. Pri pripogibu gib v hrbtenici imenujemo pripogib in v kolkih priklon. Pri pripogibu lumbalne hrbtenice se poveča aktivnost erektorjev trupa. Mišična aktivnost pa pri inklinaciji trupa 90o preneha in trup obvisi na ligamentu, sklepnih kapsulah ter intervertebralnih disku-sih. Podprejo ga tudi kontejnerji zraka v trebušni in prsni votlini. Pri dvigu bremena sta pomembna njegova oblika in volumen. Dvigovati moramo čim bliže telesu, da zmanjšamo ročico zunanjega bremena in obremenitev mišične mase. Kolenski model dviganja bremen (kolena in kolki so skrčeni, ledveni del hrbtenice pa je zravnan – čepeča metoda) se priporoča zaradi enakomernega pritiska na intervertebralne diske in aktiviranja močnih mišic spodnjih okončin. Če pa ima breme velik volumen, se poveča njegova ročica in obremenjenost mišic ramenskega obroča. Pri tem sta močno obremenjeni koleni in energetska poraba je večja. Če dvigamo od 45 stopinj do vzravna-nega položaja, se intradiskalni pritisk ne spremeni, če dvigamo z ravnimi ali upognjenimi koleni. Hrbtenico varujejo hrbtne mišice (dor-zalni erektorji) in mišice trebušne votline spredaj. Višino delovnega pulta prilagodimo višjim delavcem, manjšim pri tem pristavimo podstavek oziroma zvišamo sedežno višino. Delovno površino naravnamo glede na komolčno višino osebe, ki je odvisna od vrste dela. Roki sta najmočnejši in najspretnejši, če sta nadlahti spuščeni ob telesu, komolca pa v pravem kotu. Pri fnih delih je treba delovno površino približati očem oziroma jo oddaljiti, kadar je rokam treba pomagati s silo vsega telesa. Pomagamo si tako, da sedečim osebam prilagodimo višino sedežne površine, stoječe pa postavimo po potrebi na podstavke. Zato mora biti delovna površina konstruirana za velike osebe. Še bolj zahtevno je oblikovanje horizontalnega delovnega območja. Roka namreč pri gibanju ne opisuje polkroga, ampak epicikloid, ker se vrtita komolec in rama hkrati. Drobno ročno delo zahteva približanje predmeta dela k očem na 30 cm razdalje, torej nad višino komolcev. Lahko delo se opravlja v višini komolcev. Težko delo, ki zahteva veliko moč, se opravlja 20 cm pod višino komolcev. Z ergonomskega vidika je v horizontalni ravnini najbolj ekonomično gibanje Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca v kotu 30o. Normalni delovni prostor zgornjih okončin je vodoravna površina znotraj dosega podlakti in roke. Največji doseg v dolžini zgornjega uda je rezerviran le za občasne dejavnosti! Epidemiološki kazalniki Bolezni gibal so najpogostejši razlog za hude, kronične bolečine in telesno prizadetost več sto milijonov ljudi po svetu (1). 70 do 85 % vseh je imelo bolečine v hrbtu vsaj enkrat v življenju, s staranjem populacije pa se bo obseg problema še povečal in močno obremenil zdravstveni sistem (1). Letna incidenca bolečin v hrbtu pri odrasli populaciji je 15 do 45 %, prevalenca pa je okoli 30 % (2). Kljub veliki razsežnosti teh bolezni po vsem svetu ji zdravstvena stroka ne namenja pozornosti, ki jo zaslužijo, zato se ustvarja vtis, da so bolezni gibal manj resne kot npr. bolezni srca in ožilja, aids in rak, obravnavajo pa jih zgolj kot neizogibno posledico staranja (1). Vzrok za bolečino v križu je v več kot 90 % mehaničen ali pa izvira iz degenerativnih sprememb ledvenega dela hrbtenice (3). Bolečina ledvenega dela hrbtenice je najpogostejša bolečina gibalnega sistema. Način življenja sodobnega človeka je dosti bolj statičen, kot je bil v minulih stoletjih (4). Pri ljudeh, ki veliko sedijo, je zdravje gibal dokazano slabše. Bolj kot intelektualne dejavnosti, ki nas silijo k pisalni mizi oziroma računalniku, so večji problem zaposleni v industriji, ki opravljajo normirano delo s prisilno držo hrbtenice sede ali v kakem drugem položaju. Problem sodobnega človeka so tudi enostranske obremenitve hrbtenice. Medvretenčne ploščice se pri odraslih prehranjujejo z difuzijo, ki je motena, če se gibljemo premalo. To le še pospeši nastanek degenerativnih sprememb gibalnih segmentov hrbtenice, ki so najpogostejši vzrok tako akutni, kot kronični bolečini v križu (4). Bolečine v vratu so najpogosteje posledica sedečega dela, ki terja prisilno držo zgornjega dela hrbtenice. Delež aktivnega prebivalstva, ki svoje delo opravljajo sede, še nikoli ni bil tako velik, svoje pa doda tudi sedeče preživljanje prostega časa, predvsem za televizijskimi sprejemniki ali računalniškimi zasloni (5). Bolečine v vratu lahko nastopijo zaradi neposrednega zunanjega pritiska na hrbtenjačo in/ali vratne živčne korenine, zaradi centralne kompresije hrbtenjače, spremenjene oblike in strukture medvretenčnih ploščic, degenerativno spremenjenih vretenc, okvare ligamentarnih Delo in varnost 52/2007/5 struktur in zaradi povečane gibljivosti cervikalnih segmentov (6). Degenerativne bolezni zajamejo najprej medvretenčne ploščice. Različni dejavniki, kot so staranje, kajenje in diabetes, lahko vplivajo na hitrejšo degeneracijo medvretenčne ploščice, pokazalo pa se je tudi, da izpostavljenost vibracijam pospešuje degenerativne procese. S staranjem se spreminja struktura ploščice, ki postane bolj občutljiva in se prej poškoduje. Ob degenerativnih spremembah medvretenčne ploščice se spreminja tudi njena funkcija. Ne deluje več kot amortizer, počasi lahko nastanejo ob nepravilnih obremenitvah večje reaktivne spremembe na kostnih in vezivnih delih hrbtenice (7). Poleg degenerativnih bolezni hrbtenico lahko prizadenejo še rev-matske bolezni, osteoporoza, skolioze (predvsem pri otrocih in mladih), vnetne bolezni ter poškodbe. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni gibal 1. Spol Številne raziskave, ki so pogostost bolezni gibal opazovale tudi glede na spol, so pokazale, da je prevalenca teh bolezni višja pri ženskah (8-13); 2. Starost Prevalenca bolezni gibal se veča s starostjo, kar potrjujejo različni avtorji (13-15). Bolezni gibal so pogosto posledica starostno pogojenih sprememb na gibalih, ker pa število starejših nenehno narašča, lahko pričakujemo tudi porast teh bolezni (1); 3. Vrsta dela Prisotnost bolečine v gibalih je lahko znak ponavljajoče se preobremenitve ali pa zgodnji znak resne bolezni (16). Bolečine v križu so ena najpogostejših poklicnih težav, ki prizadene zaposleno populacijo v razvitem svetu (17). Pogosto so pogojene z dvigovanjem in prenašanjem bremena in izpostavljenosti vibracijam (16,18). Bolezni zgornjih okončin (prsti, dlani, roke, komolci, ramena, vrat) so pogosto posledica ponavljajočega se ali dolgotrajnega statičnega dela ali pa se zaradi takega dela poslabšajo (16,18). S ponavljajočimi se gibi in izpostavljenostjo vibracijam so povezane tudi bolečine v hrbtu (18). Prevalenca le-teh je sorazmerna s številom ur, porabljenih za ponavljajoče se gibe (19). Raziskava prevalence bolezni gibal pri voznikih je jasno pokazala, da je vožnja z avtomobilom povezana z bolniškim stale-žem zaradi bolečin v hrbtu. To je opazno pri delavcih, pri katerih je vožnja del službe, pogostost bolečin v hrbtu pa se veča s številom prevoženih kilometrov (20). Interakcija med fzičnimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja pri delu (visoko psihosocialno obremenjenost označujejo velike psihične obremenitve, nizka stopnja kontrole nad delom in majhna podpora iz socialnega okolja) prav tako vpliva na povečevanje tveganja za nastanek bolečin v hrbtu (21). Bolečine v križu pa se ne pojavljajo le pri zaposlenih prebivalcih, pač pa so velik problem tudi med nezaposlenimi. Na to je opozorila študija MORGEN, ki je pokazala, da je več kot četrtina moških z bolečinami v križu nezaposlena, pri ženskah pa je odstotek še večji – kar polovica žensk, trpečih za bolečinami v križu, je nezaposlenih (8). Ali so bolečine v križu vzrok ali posledica nezaposlenosti, pa avtorji ne navajajo; 4. Izobrazba in družbeni sloj Bolezni gibal so povezane tudi s socialno-ekonomskimi dejavniki, pogostost akutnih in kroničnih bolečin v hrbtu je namreč v obratnem sorazmerju s stopnjo izobrazbe, družbenim slojem in osebnim dohodkom (22); 5. Bivalno okolje Vpliv bivalnega okolja na pogostost bolezni gibal je raziskovala japonska študija, kije pokazala, da je prevalenca bolečin v sklepih pri ženskah višja v kmečkem (70 %) kot v mestnem okolju (50 %) (23); 6. Drugi dejavniki tveganja Povezava med depresijo in kroničnimi bolečinami se je nakazovala že nekaj časa, nato pa je študija Rajale in sodelavcev (9) pokazala, da so bolečine v različnih regijah telesa pogostejše pri depresivnih bolnikih, najpogosteje prizadeta regija pa je vrat. Za bolečinami v vratu je trpela več kot polovica depresivnih moških in 65 % depresivnih žensk. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni gibal je tudi življenjski slog. Pokazalo se je, da obstaja povezava med indeksom telesne mase in bolečinami v spodnjem delu hrbta. Tisti z nižjo te- Tema meseca lesno maso imajo manj bolečin v hrbtu kot tisti z višjo (24). Slovenska raziskava »Ocena povezanosti med gibalno/športno aktivnostjo in zdravjem pri odraslih prebivalcih Slovenije« (25), ki je potekala v okviru projekta ciljno-raziskovalnega programa Gibalna/športna aktivnost za zdravje je pokazala, da imajo opazovanci, ki v svojem življenju niso bili v prostem času nič gibalno/športno aktivni, v statistično značilno večjem odstotku diagnosticirane bolezni gibal (36,9 %) kot tisti, ki so bili aktivni do 25 % svojega življenja (29,7 %) ali 25 do 49 % svojega življenja (25,9 %). Pri tistih, ki so bili aktivni večji del svojega življenja, pa seje odstotek zviševal (aktivni 50 do 75 % svojega življenja: 27,5 %; aktivni 75 % ali večji del svojega življenja: 30,4 %. To jasno kaže, daje redna zmerna telesna dejavnost v prostem času izredno pomembna za preprečevanje nastanka te skupine bolezni. Razširjenost bolezni gibal v Evropi V Ukrajini se je obolevnost zaradi bolezni gibal v zadnjih treh letih podvojila in je na drugem mestu za cirkulator-nimi boleznimi. Delež bolezni gibal je višji na delovnih mestih, kjerjejakost vibracij in hrupa večja (26). V Nemčiji imajo bolečine v hrbtu v zaposleni populaciji 70-odstotno prevalenco in 40-odstotno incidenco ter tako spadajo med najpomembnejše zdravstvene težave (27). Po podatkih latvijske raziskave vedenjskega sloga odraslih prebivalcev v letu 2000 je imelo v zadnjem letu 17,3 % prebivalcev bolezni hrbtenice, pri čemer je več bolnikov med ženskami kot pri moških. Več kot tretjina je v zadnjem mesecu navajala bolečine v hrbtu, bolečine v predelu vratu in ramen pa je navajalo 15,1 % moških in 28,1 % žensk (10). Podobna raziskava v Litvi je pokazala, da je imelo v zadnjem letu 15,1 % prebivalcev bolezni hrbtenice, od tega manj moških kot žensk. Tudi bolečine v sklepih, hrbtu in vratu oziroma ramenih v zadnjem mesecu je navajalo več žensk kot moških (11). Na Finskem je tovrstna raziskava pokazala, daje imelo vzadnjem letu 11,7 % prebivalcev bolezni hrbtenice, od tega več moških kot žensk. Bolečine v sklepih ali hrbtu vzadnjem mesecu je 2 navajalo več žensk kot moških. Izstopa podatek, da pri ženskah največ bolečin v hrbtu (44,6 %) navajajo pripadnice starostne skupine 15 do 24 let (12). Raziskave o razširjenosti bolezni gibal v Sloveniji Glede na rezultate raziskave so za bolečine v križu v Sloveniji med odraslimi prebivalci najbolj ogrožene populacijske skupine: ženske, prebivalci v starosti 50 do 59 let, prebivalci z dokončano osnovno šolo, tisti, ki delajo kot težki delavci v kmetijstvu ali industriji, tisti, ki po lastnem mnenju sodijo v spodnji ali delavski družbeni sloj, in tisti, ki živijo v vzhodnem delu Slovenije (28). Profl odraslega prebivalca Slovenije, ki je najbolj ogrožen za bolečine v vratu oziroma ramenih, pa je najverjetneje takšen: ženska, stara 50 do 59 let, z nedokončano osnovno šolo, je upokojena, nezaposlena, ali pa dela v industriji, sodi v spodnji družbeni sloj in živi v primestnem okolju vzhodnega dela Slovenije (28). proučevanje zdravstvenega absentizma zaradi bolezni gibal Iz evidence začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in drugih vzrokov, ki jo vodi inštitut za varovanje zdravja, povzemam, da je bil v letu 2004 odstotek bolniškega staleža 4,84 %. V tem letu je bilo 762.273 primerov odsotnosti z dela s 14.560.366 izgubljenimi delovnimi dnevi. Med njimi je bilo 92.227 (12,9 %) primerov odsotnosti zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva z 2.734.256 (18,77 %) izgubljenimi delovnimi dnevi. odstotek bolniškega staleža (BS %) – število izgubljenih delovnih dni krat 100 / število zaposlenih krat število opazovanih dni (v podjetju okrog 220 do 260) oz. odstotek izgubljenih delovnih dni (ali koledarskih ali efektivnih ur dela) na enega zaposlenega je bil pri boleznih mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 0,91 % in je najvišji med vsemi skupinami po MKB-10. Indeks onesposobljenja (Io) – število izgubljenih (delovnih) dni na enega zaposlenega delavca je bil za vse odsotnosti z dela 17,66, za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva pa 3,32 (18,79 %) - spet največ med vsemi diagnostičnimi skupinami po MKB-10. Indeks frekvence (IF) – število primerov bolniškega staleža na 100 zaposlenih delavcev je bilo v tem obdobju za vse diagnoze skupaj 92,47 in za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 11,19, s čimer so te diagnoze po frekventnosti na tretjem mestu za boleznimi dihal in nego družinskega člana. Indeks resnosti (R) (povprečno trajanje ene odsotnosti z dela) – nam pove število izgubljenih dni na eno bolezensko odsotnost z dela in je za vse diagnostične skupine skupaj 19,10 in za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 29,65 dni. (V razpravi ne bomo upoštevali dejavnosti tobačne industrije, ker je šlo za izrazito majhno število primerov z dolgo odsotnostjo v specifčnem primeru ukinjanja dejavnosti v slovenskem prostoru, zato podatki niso povsem primerljivi). %BS 0 0,2 0,4 0,6 0,8 Nekatere inf. in paraz. bolezni Neoplazme Bolezni krvi in krvotv. organov Endokrine, prehr. in presn. bolezni Duševne in vedenjske motnje Bolezni živčevja Bolezni očesa in adneksov Bolezni ušesa in mastoida Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Bolezni kože in podkožja Bol. mišičnokos. sist. In vez. tkiva Bolezni sečil in spolovil Nosečnost, porod in popor. obdobje Stanja, ki izv. v per. (obporod.) obdobju Priroj. malfor., defor. in kromos. nenorm. Simpt, znaki ter nenorm. klin.lab.izv. Poškodbe in zastrupitve pri delu Poškodbe in zastrupitve izven dela Dej., ki vpl. na zdr. st. in na stik z zdr. sluz. Nega družinskega člana --------ri----------!-----------!----------!-----------' ..........i....... 1................ n.....:'" ................r i ¦ ¦...... 3.....:'" ...........f" l 1 : ........ ±3.....:........ ................ MU'" :n"":........ ...........1 i : ¦i ................ i ......................... .......i ......i":........:........ i: : Graf št. 1: Odstotek bolniškega staleža po poglavjih MKB-10, Slovenija 2004 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca %BS 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 I------------1------------1------------1------------1-----------1------------L------------1------------L M00-M25Artropatije M30-M36 Sistemske vezivnotkivne bolezn M40-M43 Defbmirajoče bolezni hrbta M46-M49 Spondilopatije VRAT(M500,M530,M531 ,M542) KRIŽ (M510,M532,M533,M544,M545) M541 Radikulopatije M538, M539, M546, M548, M549 Nepredeljene bolezni hrbta M60-M63 Mišične motnje uge motnje mehkega tkiva M70-M79 Druge motnje mehkega tkiva M80-M94 Bolezni kosti in hrustanca M95 -M99 Druge motnje mišlčnokostnega sistema in vez. tk. I : 1 1 ¦ : ! ! 1 i : 3 : 1 1 Graf št. 2: Odstotek bolniškega staleža: Bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva, Slovenija 2004 Vrat: Okvare medvretenčne ploščice vratne hrbtenice Cervikobrahialni sindrom Cervikobrahialgija Križ: Okvara medvretenčne ploščice ledvenega in drugih delov hrbtenice Spinalna nestabilnost Križničnotrtična okvara Bolečine v križu z išiasom Bolečine v križu vrat ? vsi D moški B ženske Graf št. 3: Odstotek bolniškega staleža za področje vratu in križa po spolu:, Slovenija 2004 %BS ) 2 4 6 8 10 12 14 16 18 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje premoga in lignita, šote Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov 1 : : : ' I I I I I I Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja drugih vozil in plovil ' I ' I Graf št. 4: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih, Slovenija 2004 Delo in varnost 52/2007/5 Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega v letu 2004 je bilo 17,66 dni in zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 3,32 – največ med vsemi skupinami po MKB - sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela in pri delu. Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega moškega v letu 2004 je bilo 15,78 dni in zaradi bolezni mi-šično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 3,09 (najvišje število izgubljenih delovnih dni je bilo zaradi poškodb in zastrupitve izven dela, nato pa sledijo poškodbe in zastrupitve pri delu). Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposleno žensko v letu 2004 je bilo 19,98 in zaradi bolezni mišično-kost-nega sistema in vezivnega tkiva 3,60 – največ med vsemi skupinami po MKB - sledijo odsotnosti zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter poškodbe in zastrupitve izven dela. Če skupino bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva primerjamo po spolu, vidimo, da so v letu 2004 beležili pri moških 47.413 primerov odsotnosti z dela zaradi bolezni te skupine (14,19 % vseh primerov odsotnosti) in pri ženskah 44.814 primerov (10,4 % vseh primerov odsotnosti). Zaradi odsotnosti so moški izgubili 1.403.649 delovnih dni, ženske pa 1.330.607 Bolniški stalež moških zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bil 0,85 % (večji od te skupine je bil stalež zaradi poškodb in zastrupitev izven dela) in žensk 0,99 % (daleč najvišji odstotek med vsemi skupinami po MKB). K celotnemu bolniškemu staležu moških, ki je bil 4,32 %, so te bolezni prispevale 19,6 %, in pri ženskah, kjer je bil 5,47 %, 18,09 %. Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih zaradi te skupine obolenj je bilo pri moških 10,43 in pri ženskah kar 12,12, število izgubljenih dni na enega zaposlenega pri moških 3,09 in pri ženskah 3,60 ter povprečno trajanje ene odsotnosti pri moških 29,60 in pri ženskah 29,69 dni. Povprečno trajanje odsotnosti z dela zaradi vseh obolenj skupaj v primerjavi z obolenji mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo višje le v starostnih kategorijah do 19 in nad 64 let (pri ženskah – ki večinoma v tej starostni skupini ne sodijo več v delovno populacijo), v vseh drugih starostnih kategorijah (v katerih je tudi večina t.i. delovne populacije) pa je povprečno trajanje odsotnosti zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva pomembno višje od povprečja 13 90 Tema meseca %BS 012345678 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Obdelava in predelava lesa Z] I : '" : ' ¦ ¦ ¦ : Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedr.goriva Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelko\ Proizvodnja drugih vozil in plovil I : I I : I : Graf št. 5: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, Slovenija 2004 %BS 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Ribištvo, ribogojstvo, ribiške storitve Pridobivanje premoga in lignita, šote Pridobivanje uranovih in torijevih rud Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov Storitve javne higiene I' | : I .....I- I : : : I: : I : : : I : ; Graf št. 6: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije križa (moški), Slovenija 2004 %BS 0123456789 10 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmi ¦ i 13 Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovinskih izdelkov Proizvodnja motornih vozil in prikolic Proizvodnja pohištva Pomožne prometne dejavnosti ¦ i ¦ ¦ ¦ i ¦ : ¦ Graf št. 7: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije križa (ženske), Slovenija 2004 vseh obolenj. Še posebej je to odstopanje pomembno v starostni skupini nad 64 let pri moških. V starostni skupini 20 do 44 let je odstotek bolniškega staleža zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 0,52 % (pri moških 0,46 in pri ženskah 0,59), v starostni skupini od 45 do 64 let pa 1,68 % (pri moških 1,54 in pri ženskah celo 1,88). Število izgubljenih dni na enega zaposlenega zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo v starostni skupini do 19 let 0,46 (pri moških 0,52 in pri ženskah 0,25), v starostni skupini 20 do 44 let 0,52 (pri moških 1,68 in pri ženskah 2,14), v starostni skupini 45 do 64 let 6,12 (pri moških 5,61 in pri ženskah 6,85) in v starostni skupini nad 64 let 2,34 (pri moških 2,39 in pri ženskah 2,09). Število izgubljenih dni na enega zaposlenega je v proučevanem obdobju zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva s starostjo naraščalo in je v starosti 20 do 44 let višje pri ženskah kot pri moških. Število primerov odsotnosti iz dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je v proučevanem obdobju naraščalo s starostjo in je v vseh obdobjih razen do 19 let višje pri ženskah kot pri moških. Povprečno trajanje ene odsotnosti iz dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je s starostjo v proučevanem obdobju naraščalo, in sicer od 8,69 dni v starostni skupini do 19 let, 23,15 dni v starostni skupini 20 do 44 let, 35,73 dni v starostni skupini 45 do 64 let in 47,98 dni v starostni skupini nad 64 let. V starostni skupini 20 do 44 let je bilo pri ženskah višje, nato pa v starostni skupini 45 do 64 let nekoliko nižje in v starostni skupini nad 64 let kar precej nižje kot pri moških. Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih je s starostjo prav tako v porastu (od 5,31 v starostni skupini do 19 let, 8,17 v starostni skupini 20 do 44 let, 17,13 v starostni skupini 45 do 64 let in 4,88 v starostni skupini nad 64 let). Bolezni mišično-kostnega sistema torej največ prispevajo k bolniškemu sta-ležu žensk, še posebej tistih v starostni skupini 45 do 64 let. Najvišje število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega predstavljajo bolečine v hrbtu, pri katerih je število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega kar šestkrat višje, kot pri drugi najbolj zastopani skupini - drugih boleznih hrbta. Delo in varnost 52/2007/5 2 Tema meseca %BS 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmil Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov Obdelava in predelava lesa Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja strojev in naprav Proizvodnja drugih vozil in plovil Poslovanje z nepremičninami . ! I : : l : I : : ! : : I : : I : : I : : : I : : ; Graf št. 8: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije vratu (moški), Slovenija 2004 0,2 0,4 %BS 0,6 0,8 1,2 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Proizvodnja tobačnih izdelkov Obdelava in predelava lesa Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov Proizvodnja električnih strojev in aparatov Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih aparatov Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja pohištva Graf št. 9: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije vratu (ženske), Slovenija 2004 V proučevanem obdobju je bilo med 92.227 primeri odsotnosti z dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva največ 49.402 (53,56 %) odsotnosti zaradi bolečin v hrbtu (dorzalgija). Zaradi teh je bilo v proučevanem letu kar 1.347.263 (9,25 %) vseh izgubljenih delovnih dni. Po številu primerov odsotnosti jim sledijo druge bolezni hrbta (dorzopatije), druge motnje mehkega tkiva, druge motnje sklepov, okvare rame, druge entezopatije, druge okvare medvretenčne ploščice, ar-troza kolena, kolka in protin. Bolečina v hrbtu ima za posledico tudi večinski del odsotnosti z dela (0,45 %). Največje število izgubljenih dni na zaposlenega so prav tako posledica bolečin v hrbtu (1,63), drugih bolezni hrbta in drugih okvar medvretenčne ploščice, največ primerov odsotnosti Delo in varnost 52/2007/5 na 100 zaposlenih je zaradi bolečin v hrbtu (kar 5,99), sledijo druge bolezni hrbta in druge motnje mehkega tkiva. Največje povprečno trajanje ene odsotnosti je bilo zaradi drugih okvar medvretenčne ploščice (71,6 dni), sledi artroza kolka (67,3 dni), artroza kolena (39,1 dni). Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela je med spoloma dokaj izenačeno, razen najvišje starostne skupine, kjer je delež žensk zaradi upokojitve majhen oz. ostajajo v delovnem procesu pretežno tiste, ki nimajo pomembnejših zdravstvenih problemov. Povprečna odsotnost z dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je pri moških višja (v starostnem razredu nad 64 let celo precej višja), kot to velja za vse bolezni skupaj, pri ženskah pa je višja v starostnih skupi- nah od 20 do 64 let, v obrobnih starostnih skupinah pa je nižja. Največ odsotnosti z dela je bilo v proučevanem obdobju zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice, sledijo artropatije, druge motnje mehkih tkiv in dorzopatije vratne hrbtenice. Najvišje število izgubljenih delovnih dni je bilo zaradi istih diagnoz v enakem rangu. Najvišji bolniški stalež je bil zaradi dorzopatij križa, najvišje število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega je bilo prav tako zaradi dorzopatij križa in prav tako tudi število primerov odsotnosti na 100 delavcev. Najvišja povprečna odsotnost je bila zaradi drugih (neopredeljenih) bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo pa sistemske vezivno tkivne bolezni ter osteopatije in hondropa-tije. Povprečna odsotnost zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice je bila 27,60 dni in vratne hrbtenice 26,20 dni. V pojavnosti odsotnosti zaradi proučevanih diagnoz so med spoloma pomembne razlike. Pri obeh spolih so na prvem mestu po številu primerov dorzopatije ledvene hrbtenice, pri moških sledijo artropatije ter druge motnje mehkih tkiv in nato v precej manjšem deležu dorzopatije vratu. Pri ženskah so na drugem mestu dorzopatije vratu in nato v precej izenačenem deležu artropatije in druge motnje mehkih tkiv. V številu dni odsotnosti je pri moških rang enak številu primerov, pri ženskah pa dorzopatijam ledvene hrbtenice sledijo artropatije in šele nato vratna hrbtenica – enako je tudi pri odstotku bolniškega staleža. Izstopa torej večji delež dorzopatij vratne hrbtenice pri ženskah, kar je prav gotovo pogojeno z obremenitvami v zanje specifčnem delovnem okolju. Največ dorzopatij ledvenega dela hrbtenice moških je bilo v proučevanem obdobju v gradbeništvu, sledi proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav in dejavnost javne uprave in obrambe. Med ženskami je bil najvišji delež dorzopatij ledvene hrbtenice med delavkami v zdravstvenem in socialnem varstvu, izobraževanju ter trgovini na drobno in dejavnosti javne uprave in obrambe. Največ dorzopatij vratne hrbtenice moških je bilo v proučevanem obdobju v gradbeništvu, sledi proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, pridobivanje hrane ter pijače in krmil in dejavnosti javne uprave in obrambe. Med ženskami je bil najvišji delež dorzopatij vratne hrbtenice med delavka- 5 Tema meseca mi v zdravstvenem in socialnem var- šele po štiridesetem letu starosti, v na- in dodelava krzna, proizvodnji tekstilij stvu, izobraževanju, dejavnosti javne slednji starostni skupini (nad 50 let) pa ter trgovini na drobno. uprave in obrambe, proizvodnji oblačil, je že manjša. Obstaja tudi precejšnja Z natančnejšim opredeljevanjem sku- strojenje in dodelava krzna, proizvo- verjetnost, da se te težave pri ženskah pin delavcev s tveganjem, izstopajočih dnji tekstilij ter trgovini na drobno. povezujejo s hormonskimi spremem- težav in najbolj kritičnimi gospodarski- bami v menopavzi. mi dejavnostmi, smo želeli izpostaviti Rezultati prikaza Dorzopatije vratne hrbtenice se pri tisto skupino delavcev, kiji moramo na- zdravstvenega absentizma obeh spolih pojavijo kot znatna teža- meniti posebno pozornost. To so med zaradi bolezni gibal va šele po tridesetem letu, razlika v moškimi predvsem delavci v gradbeni- škodo žensk pa se z leti samo veča. štvu, proizvodnji kovinskih izdelkov ter Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so za zdravstveno upravičenoodsotnost z obdobju zaposlenih le še malo žensk, in socialno varstvo, proizvodnja obla- Zadnja skupina delavcev ima obrnjeno strojev in naprav (dvigovanje in prena-še vedno problem številka ena pri delav- kah, pa tudi pri delavcih so na drugem razmerje med spoloma, kar je po svoje šanje bremen, prisilne držepri delu ob mestu po pogostosti izdajanja potrdil pričakovano, saj je v tem starostnem strojih ipd. in pri ženskah zdravstveno dela. Razlike med spoloma so v tej sku- ki opravljajo verjetno fzično lažja dela, čilin trgovina na drobno (dvigovanje in pini sorazmerno majhne - verjetnost, da opazujemo pa tudi učinek »zdravega prenašanje oskrbovancev oz. bolnikov bodo šle delavke v bolniški stalež pogo- delavca« - le najbolj zdrave ženske er prisilne drže pri sedečem delu za ostane še aktivne tekočim trakom in dvigovanje iz sede-steje kot moški, je 1,16. Enako razmerje jo . čega položaja pri prodaji). med spoloma za to skupino bolezni je opisano tudi v tuji literaturi. Razprava Posebno pozornost smo v predstavitvi S starostjo bolniški sta lež v tej diagno- V številnih prispevkih v domači in tuji namenili delu, kigadelavciopravljajo strokovni literaturi, ki obravnavajo odsotnost z dela, se poudarja vpliv delovnih razmer, kar je še posebej očitno pri težavah s kostmi, mišicami in vezivnim tkivom. Poznavanje povezave med delovnim mestom in zdravstvenimi težavami delavcev je velikokrat zanemarjeno. Vendar je delovno mesto lahko vzrok težav, obenem pa je tudi idealno področje za izvajanje preventivnih dejavnosti. V naši analizi smo v ta namen prou- bolj ogroženi zaradi težav z ledveno čevali odsotnost z dela zaradidveh okolice za svojedelo. Nimastalnega stični skupini narašča – pri ženskah je in ki je tesno povezano s težavami, ki pričakujemo, da bodo moški bistveno V našianalizi smo v ta namen prou- rebitnih sposobnosti in dobiti priznanja strokovni literaturi, ki obravnavajo od- jih delavci imajo Nekvalifcirani delavci so pogosteje v bolniškem staležu – tako zaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veliko jih dela na najenostavnejših delih, ki so strogo repetitivna in monotona. Tak Iz obremenitev na delovnih mestih za izvajanje preventivnih dejavnosti. delavec ne more pokazati svojih mo- rast še občutnejša (prav tako tudi šte- sotnost z dela, se poudarja vpliv delov- ci so pogosteje v boln iškem staležu – tako zaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veliko jih dela na najenostavnejših delih, ki patijindrugih motenj mehkih tkiv žav, obenem pa je tudiidealno področje so strogo repetitivna in monotona. Tak vilo primerov odsotnosti, povprečno nih razmer, kar je še posebej očitno pri – takozaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veli-ledvene invratne hrbteniceterartro- Vendar je delovno mesto lahko vzrok te- kojih dela na najenostavnejših delih, ki trajanje ter število izgubljenih delovnih težavah s kostmi, mišicami in vezivnim za rezega sa na del tkivom. Poznavanje povezave med de- ali celo odsotnosti stalnega delovnega lovnim mestom in zdravstvenimi težava- mesta, nižje plače, manjše sposobno- hrbtu, mednjimipa zaradi dorzopatij mi delavcev je velikokrat zanemarjeno. sti od zahtev delovnega okolja ipd. Veli- hrbtenico, ženske pa zaradi težav z diagnoz (bolečina v križu in bolečina v delovnega mesta in je vsak trenutek vratno hrbtenico. Dorzopatije ledvene vratni hrbtenici) v posameznih gospo- lahko postavljen na drugo delo, kar hrbtenice pri moških predstavljajo kar darskih dejavnos ih. Pokazalo se je, nekateri težko prenesejo. Pogosto gre 49,18 % vseh diagnoz, pri ženskah pa da so gospodarske dejavnosti, vka- za delavce z nižjimi intelektualnimi 39,93 % vseh diagnoz 13. skupine po terih najpogosteje prihaja do bolečine sposobnostmi, primitivno strukturirane MKB. Verjetnost, da bo delavka odšla v križu, pri delavcih druge kot pri de- osebnosti in podobno. Čutijo se bolj v bolniški stalež zaradi težave z ledve- lavkah. Delavci, ki najpogosteje odha- povezane s svojim domačim, vaškim no hrbtenico je nekoliko manjša kot pri jajo v bolniški stalež zaradi bolečine v življenjem kot z delovno organizacijo delavcih (0,92-krat). Dorzopatije vratne križu, delajo v gradbeništvu, sledi pro- in z delom v podjetju le prispevajo svoj hrbtenice pa so veliko večja težava pri izvodnja kovinskih izdelkov ter strojev delež k sredstvom iz dela na kmetiji, delavkah kot pri delavcih. Pri moških in naprav in dejavnosti javne uprave in ki jim ne zadošča za preživetje. Pogo- predstavljajo dorzopatije vratne hrb- obrambe. To so dejavnosti, v katerih sto izostanejo z dela zaradi obdelave tenice 7,74 % in pri ženskah kar 18,91 običajno ženske niso zaposlene ali jih zemlje in drugih opravil in so zato tudi % delež vseh diagnoz 13. skupine po je zelo malo. Delavke, ki imajo težave zelo zainteresirani za trajni presežek MKB. Verjetnost, da bo delavka mo- s križem, delajo v največjem deležu v ali celo invalidsko upokojitev. Vemo, rala v bolniški stalež zaradi dorzopatij zdravstvenem in socialnem varstvu, da so ti delavci s stališča rehabilita- vratne hrbtenice, je kar 2,84-krat večja izobraževanju ter trgovini na drobno in cije – ponovnega vračanja na delo, v primerjavi z moškimi. dejavnosti javne uprave in obrambe. prilagajanja spremenjenim delovnim Te razlike med delavkami in delavci se Bolečina v vratni hrbtenici je poveza- razmeram veliko bolj problematični. neposredno vežejo tudi na posame- na z drugačnimi obremenitvami na Vedno pogostejše so ugotovitve, daje zne starostne skupine. Pri najmlajših delovnem mestu. Pri moških te težave odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, delavcih (starih do 19 let) razlik med prevladujejo v gradbeništvu, sledi pro- mišicami in vezivnim tkivom tesno po- spoloma skoraj še ni, šele kasneje se izvodnja kovinskih izdelkov ter strojev vezana z zmogljivostjo posameznika, razlika veča v škodo delavk, medtem in naprav, pridobivanje hrane ter pijač da se spopade s svojimi težavami in ko je v zadnji starostni skupini (nad 60 in krmil in dejavnosti javne uprave in posledično pozitivnim ali negativnim let) zaradi bolezni ledvene in vratne obrambe, pri ženskah pa v zdravstve- zaznavanjem zdravstvenega stanja. hrbtenice več bolnih moških. nem in socialnem varstvu, izobra- Na tem področju so delavci z nižjo izo- Pri dorzopatijah ledvene hrbtenice se ževanju, dejavnosti javne uprave in brazbo in slabšimi delovnimi razmera- izrazita razlika v »škodo« žensk pojavi obrambe, proizvodnji oblačil, strojenje mi vedno slabše opremljeni. 16 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca dejavniki tveganja za težave v hrbtu glede na oceno pomembnosti povezanosti z delom: kategorija dejavnika Dejavnik tveganja Pomembnost povezanosti z delom Fizikalni dejavniki Težko ročno delo + + Ročno premeščanje bremen + + + Nerodni položaji + + Statično delo +/0 Splošne vibracije + + + Zdrsi in padci + Psihosocialni-organizacijski dejavniki Obseg dela +/0 Tempo dela +/0 Nadzor dela +/0 Socialna podpora + + + Nezadovoljstvo z delom + + + Individualni dejavniki Starost +/0 Socialno ekonomski status + + + Kajenje + + Zdravstvena preteklost + + + Spol +/0 Antropometrične značilnosti +/0 Fizična aktivnost +/0 Delodajalci bi morali biti zato pri izbiri preventivnih ukrepov pozorni na dejavnike tveganja, kot so: • karakteristike bremena (njegova teža in tudi dejstvo, če ga je težko držati…), • fzični napor, kije potreben pri delu (naprezanje, sukanje, nestabilen položaj telesa – balansiranje…), • karakteristike delovnega okolja (ni dovolj prostora ali druge omejenosti položaja delavca, kot npr. previsoka ali prenizka delovna površina, neravna ali drseča tla…), • pogoji aktivnosti dela (podaljšan napor, premalo počitka, velika razdalja premeščanja bremen, vsiljen tempo in ritem dela…), • individualni dejavniki (obleka, ki ovira gibanje, nezadostno znanje ali izurjenost…). Ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje pojava v Sloveniji Čeprav uradnih podatkov o prevalenci bolezni gibal ter težav z gibali v Sloveniji ni bilo na voljo, so se zaradi vedno večje razsežnosti problema različne ustanove lotile reševanja le-tega. Da se posamezniki sami vendarle zavedajo svojih težav in jih tudi poskušajo reševati, kaže uspešna prodaja raznih pripomočkov, od pla- Delo in varnost 52/2007/5 stičnih »opornic« za hrbtenico, do trakov za koleno, vsi pa obljubljajo hitro lajšanje težav. Če bi ti pripomočki dejansko bili učinkoviti, ne bi bili priča čedalje večjemu številu ljudi, ki imajo težave z gibali. Pomembno je, da se vsak, ki že ima težave, zaveda, da jih lahko zmanjša le, če bo pri tem aktivno sodeloval, to pomeni, da bo skrbel za redno telesno dejavnost, da bo na delovnem mestu poskušal čim manj obremenjevati gibala, da bo skrbel za primerno telesno težo, ipd. Glede na dejavnike, ki vplivajo na nastanek subjektivnih težav z gibali ter bolezni gibal, je smiselno prizadevanja za zmanjšanje in preprečevanje pojava težav ter bolezni gibal usmeriti v: - problem obremenitev na delovnih mestih, - problem nezadostne telesne dejavnosti v prostem času in - problem čezmerne prehranjenosti in debelosti. Prav tako ne smemo obiti možnosti alternativnih načinov zdravljenja, ki se v našem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Ti načini zdravljenja, zlasti manipulativno zdravljenje, so pritegnili tudi pozornost strokovne javnosti (29,30) in glede na podatke očitno lahko velikokrat pripomorejo k lajšanju težav z gibali. Možnosti za ukrepanje na ravni celotne populacije 1. na nacionalni ravni je treba sprejeti strategije za razširjenje in uveljavljanje aktivnosti za preprečevanje težav z gibali (npr. HEPA, programi za zmanjševanje telesne mase, ipd.), s katerimi želimo doseči: - zmanjšanje števila prebivalcev, ki so v prostem času premalo telesno dejavni, - zmanjšanje števila prebivalcev s čezmerno telesno maso, 2. za učinkovito izvajanje in uveljavljanje aktivnosti za preprečevanje težav z gibali je potreben multidi-sciplinarni pristop s koordiniranim delovanjem različnih ministrstev. Koordinirano delovanje je potrebno predvsemzazagotavljanje ustrezne celovitosti programov izobraževanja, ozaveščanja in usposabljanja porabnikov in strokovnjakov (31); 3. potrebno bi bilo še okrepiti promocijo zdravega življenjskega sloga preko medijev na državni ravni (31), 4. še posebej je pomembno, da se krepi spoznanje, da je treba uveljavljati strategije, ki hkrati poudarjajo telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje. Možnosti za ukrepanje na lokalni ravni in ravni populacijskih skupin Ukrepi, ki so mogoči na ravni, ki se nanaša predvsem na delovno in bivalno okolje prebivalcev, so: 1. potrebna je izdelava in prilagoditev akcijskih načrtov za ukrepanje v posameznih populacijskih skupinah: ženske, otroci in mladostniki, starejši, skupine s posebnimi potrebami (31). Glede na izsledke raziskave bodo potrebni konkretni akcijski usmerjeni programi za preprečevanje težav z gibali, ki bodo: - za ženske drugačni kot za moške, - prilagojeni različnim starostnim skupinam, - prilagojeni bolj oziroma manj izobraženim, - prilagojeni posebej za tiste, ki opravljajo fzično naporno delo in tiste, ki opravljajo sedeče delo, - prilagojeni glede na bivalno okolje in geografsko regijo; 2. širiti je treba promocijo zdravega aktivnega življenjskega sloga in povečevanja telesne dejavnosti ter skrbi za telesno maso z organiziranimi te- 7 Tema meseca čaji in delavnicami za različne skupi- Možnosti za ukrepanje na ravni Bolezni vratne hrbtenice. Ljubljana: ne prebivalcev (31); posameznika: Ortopedska klinika, Klinični center, 3. programe, ki so že uveljavljeni v 1999: 91-96. 1. svetovanja za spreminjanje življenjskega sloga v okviru delavnic za zdravo življenje, ki bi se osredotočile predvsem na spodbujanje k telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; 2. podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) (30); 3. povečanje ponudbe, dostopnosti infrastrukture in informacij za individualno vadbo ter shujševalne programe; h zaposlenih: S, uusimäki A, Kivelä SL. Muscu- vi 4 seznaniti zaposlene, kako lahko vjenjskega sloga v okviru delavnic prilagoditi, saj se je pokazalo, da l tebralnega diskusa vratne hrbteni- za zdravo življenje, ki bi se osredotočile predvsem na spodbujanje k telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) (30); povečanje ponudbe, dostopnosti delodajalcem je treba predstaviti infrastrukture in informacij za in- 13 naslednje možnosti za lajšanje in dividualno vadbo ter shujševalne Public Health 1999; :73-77. šššš... točile predvsem na spodbujanje k ni, ker jih premalo izvajajo ravno tne hrbtenice. Ljubljana: Ortoped- telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) mo življenje« ali »Šola hujšanja«); 3 povečanje ponudbe, dostopnosti therlands, working vs non-working ....... telesni dejavnosti ter zmanjšanju tisti, ki bi jih najbolj potrebovali ska klinika, Klinični center, 1999: čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mre ponudnikov organiziran okviru nacionalnih projektov (n pr. vadbe (športna društva, klubi, ipd.) ..... »Slovenija v gibanju«, »Razgibaj- (30); ces of low back problems in the Ne- čezmerne telesne teže; 2332 ( ); 2. podpora in krepitev mreže lokalnih . podpreti je treba lokalne akcije v ponudnikov organizirane telesne 8. Picave--------------------------..... okviru nacionalnih projektov (npr. vadbe (športnadruštva, klubi, ipd) HA. Prevalence and consequen- - zaposleni odmore med delom lahko izkoristijo za gibanje, seveda Literatura: prilagojeno vrsti dela, ki ga opravljajo; - poleg aktivnih odmorov vpeljati tudi programirano zdravstveno rekreacijo kot obvezni sestavni del dela obremenjenih posameznikov; - delodajalci bi svojim zaposlenim tudi morali zagotoviti takšne delovne razmere, ki čim manj škodljivo obremenjujejo gibala (ustrezna organizacija dela, rotacija, tehnični ukrepi varstva pri delu…); 6. posebno pozornost je treba name- loskeletal pains and depresion in a middle-aged Finnish population. Pain 1995; 61: 451-457. 10. Pudule I, GrinbergaD, Rituma A, Vil-leruša A, Zile S, Prättäla R, Helasoja V, Puska P. Health behavior among Latvian adult population, 2000. Helsinki: Publications of the National public health institute, 2001. 11. Grabauskas V, Klumbiene J, Pet-kevičiene J, Dregval L, Šaferis V, Prättäla R, Helasoja V, Puska P. Health behavior among Lithuanian adult population, 2000. Helsinki: Publications of the National public 1. Lindgren L. The Bone and Joint health institute, 2001. - najprej je potrebna celostna telesno dejavno preživijo odmore analiza obremenitev v delovnem med delom, če telesne vadbe ne okolju ter prikaz posledic (kazal- organizira delodajalec; nikov negativnega zdravja) v kon- 5. posebno pozornost je treba name-kretni delovni enoti in na podlagi niti prebivalcem kmečkega okolja, tega izdelati program humanizacije saj je treba preventivne dejavnosti dela, ki vključuje lahko različne er- prilagoditi njihovim potrebam in na-gonomske, organizacijske, pravno činu življenja; upravne in druge ukrepe; 6. poudarjati je treba, da se zdrav ži- - zasnova šole zdravih gibalnih vljenjski slog začne znotraj družine vzorcev pri delih, kjerje dvigovanje in da otroci potrebujejo pozitiven vsakodnevni problem; zgled v svojih starših. Decade 2000-2010. Bulletin of the 12. Helakorpi S, Patja K, Prättäla R, Uu- WHO 2003;81(9):629. Dostopno tela A. Health behavior among Fin- na: URL: http://www.who.int/bulle- nish adult population, Spring 2001. tin/2003/vol81-no9/bulletin_2003_ Helsinki: Publications of the Natio- 81(9)_629.pdf. nal public health institute, 2001. 2. Andersson GBJ. Epidemiological 13. Santos-Eggimann B, Wietlisbach features of chronic low-back pain. V, Rickenbach M, Paccaud F, Gu-Lancet 1999; 354: 581-85. tzwiller F One-Year Prevalence of 3. Vengust R, AntoličV. Diferencialna Low Back Pain in Two Swiss Re-diagnoza bolečine v križu. V: Pa- gions-Estimates From the Popula-vlovčič V, ur.Bolečina v križu. Lju- tion Participating in the 1992-1993 bljana: Klinični center, Ortopedska MONICA Project. Spine 2000; 25: klinika, 1997: 55. 2473-2479. niti tudi mladim, ki so še v procesu 4 Pavlovčič V. Predgovor urednika. 14. Tsuji T. Matsuyama Y, Sato K, Ha- izobraževanja, zlasti študentom, V: Pavlovčič V, ur. Bolečina v križu. segawa Y, Yimin Y, Iwata H. Epi- pri katerih telesna dejavnost ni del Ljubljana: Klinični center, Ortoped- demiology of low back pain in the študijskega programa. Čeprav je ska klinika, 1997: elderly: correlation with lumbar ravno med študenti veliko takih, ki 5 Mišigoj-Duraković M, Heimer S, lordosis. J Orthop Sci 2001; 6: 307- se redno ukvarjajo s športom, jim Matković B. Ugotavljanje ravni tele- 311. je vseeno treba omogočiti telesno sne dejavnosti v zdravstvenih štu- 15. Bressler HB, Keyes WJ, Rochon dejavnost, ki jim bo dostopna ce- dijah. V: Mišigoj-Duraković M in so- PA, Badley E. The Prevalence of novno, prostorsko in časovno; delavci. Telesna vadba in zdravje. Low Back Pain in the Elderly-A Sy- 7 v bivalnih okoljih bi morali infra- Ljubljana: Zveza društev športnih stematic Review of the Literature. strukturo postopno prilagoditi pedagogov Slovenije, Fakulteta za Spine 1999; 24: 1813-1819. temu, da bi prebivalci živeli čim bolj šport Univerze v Ljubljani, Kinezio- 16. Luttmann A. Preventing Musculo- aktiven življenjski slog, na primer loška fakulteta Univerze v Zagrebu skeletal Disorders in the Workpla- tako, da bi z izgradnjo kolesarskih in Zavod za šport Slovenije, 2003. ce. Protecting Workers’ Health stez spodbujali k uporabi kolesa pp. 22-28. Series 2003; 5. Dostopno na: URL: kot prevoznega sredstva na delo 6. Kralj M. Diferencialna diagnoza http://www.who.int/occupational_ oziroma v šolo. bolečin v vratu. V: Pavlovčič V, ur. health/publications/oehmsd3.pdf. 18 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca 17. Jin K, Sorock GS, Courtney TK. Prevalence of low back pain in three occupational groups in Shanghai, People’s Republic of China. Journal of Safety Research 2004; 35: 23-28. 18. Barnekow-Berkvist M, Hedberg G, Janlert U, Jansson E. Determinants of self-reported neck-shoulder and low back symptoms in a general population. Spine 1998; 23: 235-243. 19. Guo H-R. Working hours on repeated activities and prevalence of back pain. Occup Environ Med 2002; 59: 680-688. 20. Porter JM, Gyi DE. The prevalence of musculoskeletal troubles among car drivers. Occup. Med 2002; 52: 4-12. 21. Devereux JJ, Buckle PW, Vlacho-nikolis IG. Interactions between physical and psychosocial risk factors at work increase the risk of back disorders: an epidemiological approach. Occup Environ Med 1999; 56: 343-353. 22. Latza U, Kohlmann T, Deck R, Raspe MA and H. Infuence of occupational factors on the relation between socioeconomic status and self-reported back pain in a population-based sample of German adults with back pain. Spine 2000; 25: 1390-1397. 23.Aoyagi A, Ross PD, Huang C, Wa-snich RD, Hayashi T, takemoto T. prevalence of joint pain is higher among women in rural Japan than urban Japanese.American women in Hawaii. Ann. Rheum. Dis 1999; 58: 315-319. 24. Leboeuf-Yde C, Kyvik KO, Bruun NH. Low back pain and lifestyle. Part II- Obesity. Spine 1999; 24: 779-784. 25. Fras Z, Zaletel.Kragelj L, Sila B, Žerjal I. III. Ocena povezanosti med gibalno/športno aktivnostjo in zdravjem pri odraslih prebivalcev Slovenije. 1. del: Raziskava »CINDI 2002/2003« in »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«. V: Završnik J, PišotR, Fras Z, Zaletel. Kragelj L, Strel J, Sila B, Žerjal I, Zurc J, Kro-pej V. Gibalna/športna aktivnost za zdravje: prikaz rezultatov raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko-valno središče, Inštitut za kinezio-loške raziskave, 2004: 99-222. 26. Lobenko A, Ignatiev A. Musculoskeletal Disorders among seafarers and port workers. Task force 9: Prevention of musculoskeletal disorders. Dostopno na: URL: http://www.who.int/occupational_ health/topics/en/oehtf9.pdf. 27 Schneider S, Hauf C, Schiltenwolf M. Nutzerstruktur und Korrelate der Teilnahme an Rückenschulen: eine represäntative Studie an der bundesdeutschen erwerbstätigen Bevölkerung. Soziroma-Präventiv-med. 2005; 50: 95-106. 28. Djomba J.K Razširjenost bolezni in težav z gibali v različnih populacijskih skupinah odraslih prebivalcev Slovenije, Prešernova naloga ULMF, Ljubljana 2005. 29. Travnik L. Manipulativno zdravljenje pri bolečinah v vratni hrbtenici. V: Pavlovčič V., ur. Bolezni vratne hrbtenice. Ljubljana: Ortopedska klinika, Klinični center, 1999: 127-132. 30. Turk Z. Manualna medicina del sodobnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. V: zbornik referatov Mednarodna konferenca Alternativna medicina v športu; 1997 feb 14-16; Bled. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno, 1997; 49-52. 31. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Mau-čec-Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. II. Tvegana vedenja. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete 2004: 427-468. Zbogom, prijatelj naš, žal usoda tako je hotela, ugasnila je luč življenja, se priž gala luč spomina, v naših srcih pa za vedno ostaja tiha, skrita bolečina… V spomin mag.Bruno Šverko (* 5.10.1956 † 23.4.2007) Vsaka izguba dobrega prijatelja ali znanca je izjemno boleča, bolečina pa je še toliko večja, če nas tragično in brez slovesa zapusti človek, kot je bil Bruno Šverko. Bruno Šverko je diplomiral leta 1982 s področja varnosti in zdravja pri delu, nadaljeval s podiplomskim študijem ter 22. februarja 2007 pridobil naziv magister znanosti. Vrsto let je delal v Steklarni Rogaška Slatina kot vodja službe varstva pri delu. Od leta 1986 je bil aktiven član Izvršnega odbora celjskega Društva varnostnih inženirjev. Bilje človek širokih pogledov, bogatega strokovnega znanja, spoštovan in cenjen stanovski kolega, predan družinski človek ter vinogradnik po duši. Ponosni smo, da smo se imeli možnost družiti s teboj, ohranili te bomo v lepem in večnem spominu. DVI Celje Predsednik: Milan Dobovišek Delo in varnost 52/2007/5 19