ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of AU Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čilalelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 23, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 224
Zadnje vesti
Temperatura se bo spremi-BjaJa kar skokoma. Zjutraj je '•'•a 58 stopinj, najvišja bo 65 stopinj, najnižja pa 25 stopinj, ^ehod iz oblačnega in deževne-ба v mrzlo vreme.
I^es nastopi v Clevelandu Pfed zvezo ameriških živinoreja in farmarjev tajnik za kmetijstvo v federalni vladi Ezra ®®nson. Benson je pri odhodu iz ^ashingtona napovedal vsebino svojega govora, ta pa je, da bo spfejel vsak predlog, ki gre za zboljšanje kmetijske krize, od-bil pa bo vsak predlog, ki gre za stalno podporo iz federalne bla-б^јпе, da se vzdržijo umetno ce-kmetijskim produktom.
Sled Združenimi narodi ne vlada "duh Ženeve"
NEW YORK, 22. novembra—Združeni narodi so si dali v San Franciscu pred desetimi leti svojo ustanovno listino—pravila. Praktične razprave v tej veliki organizaciji so pokazale, da je potrebna sprememba pravil. Zato naj se postavi posebni odbor, ki bo izdelal nova pravila. Sovjetska zveza je dala na znanje, da bo ugovarjala spremembi pravil. Države članice Združenih narodov, ki se niso hotele direktno izjaviti, med njimi je bila tudi Jugoslavija, so se vzdržale glasovanja.
Ko gre za spremembo pra-"*
vil Združenih narodov, gre tudi
Mornarica je javila zopet eno . talsko nesrečo. Ponesrečilo se ^ njeno vojno letalo v območju ^fedozemlja. Bilo je šest mrtvih ® dva ranjena.
programu $64,000 se je PHkopal do nagrade $32,000 ®teven Froehlich, ki živi v . "Acetonu, New Jersey. Steven J® natiiraliziran Ceh in je narav-®®st odlično odgovarjal na vpra-^ја iz ameriške ustavne zgo-ttovine.
ykljub temu, da so bile raz-'Фпе govorice, da ne bo več ^enjav delegacij iz Amerike v ^^jetsko zvezo in obratno, je dovoljenje petim ruskim ^topnikom kmetov, da pridejo ^ Ameriko. Rusi bodo šli v lowo, . bodo pokupili nekaj koruze ^etijske stroje.
^Pet je padla sodba federal-sodišča, ki je udarec dr-^^mu tajništvu, ko to hoče ®®iejiti izdajo potnih listov f^ljivim osebam. Sodišče je re-
klo,
da se na privatne zaupne in-
^'inacije ne ozira, da se odkloni P®^i list. Vse kaže, da bomo MŠli končno do položaja, da bo '^vno tajništvo moralo nasto _ Sodno pot in v procesu doka-upravičenost, da se prosilcu potni list.
^ažni mednarodni dogodki:
New Yorku bo danes indij-^ delegat Menon skušal sih-a-Francoze nazaj med Zdru-narode, da se udeležujejo te organizacije. V politič-odboru Združenih narodov J, ^enon predlagal, da naj ^ženi narodi ne bavijo ^•UŠanjem Alžira v Severni •^ki. Naj to vprašanje rešu J® Francozi sami. Če bo ta ^edlog sprejet, pride franco-delegacija nazaj.
. ^ Braziliji v Južni Ameriki У ^ojaštvo gospodar položaja, predsednik Ramos je teval od parlamenta, da naj ^ državi okliče izjemno sta-To stanje je v resnici že ®jstvo, formalno pa ga bo par-^*ftent tekom dneva tudi oklical.
Pfestolici Rio de Janiero so j^Podarji vojaki, civilne svo ^ine so ukinjene. V izjem-stanju bodo delovala iz sodišča. Zdi se pa, da m Uiosti med domačimi vojelK-ttni silami, zlasti ne med letal in mornarico.
Na Srednjem Vzhodu je bil va dogodek ko se je podpisala ^JaSka obrambena pogodba ^d Iranom, Irakom, Pakista Turčijo in Veliko Britan • Pogodba je naperjena proti У p'^^tski zvezi in stopi takoj ® javo. Odmev tega podpisa je 'naravno ta, da je Moskva napadati Veliko Britani-
za spremembo pravil najvažnejšega organa te organizacije — Varnostnega sveta. V Varnostnem svetu je 11 članov, od teh 3et stalnih in sifcer USA, Velita Britanija, Francija, Sovjetska zveza in Kitajska. Preko Varnostnega sveta morajo iti, če naj pridejo pred glavno skupščino ZN, vsa važna politična vprašanja. Če ena od naštetih jeterih držav, kakor smo jih imenovali, da svoj ugovor (veto), predlog propade in zaspi že v Varnostnem svetu.
Nove članice ZN
Organizacija Združenih narodov ima sedaj 60 držav članic in je zunaj nje tako v Evropi, kakor po svetu veliko število držav, ki še niso članice Združenih narodov.
V	Evropi v taboru zapadnega bloka so Italija, Avstrija, Finska, Portugalska in Irska, izven Evrope so Cambodia, Ceylon, Japonska, Laos, Jordan, Libija in Nepal, ki do sedaj vkljub vloženim prošnjam niso mogle postati članice Združenih narodov. Sovjetski zastopnik je vložil svoj "veto" in prošnja je zaspala
Varnostnem svetu.
Na drugi strani so evropske države Albanija, Bolgarija, Madžarska in Romunija, ki niso mogle postati članice Združenih narodov, ker jim je nasprotoval zapadni blok, to pa radi njihovega notranjega režima in podložnosti Moskvi.
Med zadnjo svetovno vojno se je sklenil splošni sporazum, da med republikami Sovjetske zveze postaneta samostojni članici Združenih narodov tudi Ukrajina in Belorusija, ki sta članici Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je s tem pomnožila število svojih glasov med ZN.
V	Ženevi so na konferenci štirih zunanjih ministrov skoraj
prišli do sporazuma, da bo sovjetski blok privolil državam, ki so pod protektoratom zapadnega bloka vstop med Združene narode, če zapadni blok dovoli isto pravico vzhodnoevropskim ruskim satelitskim dr^4vam, pa je Sovjetska zveza prisia z novo zahtevo, da se med Združene narode sprejme tudi Zunanja Mongolija, ki leži v sredini Azije in je pod protektoratom Sovjetske zveze, če ta predpogoj ne bo spolnjen, bo Sovjetska zveza vložila svoj ugovor zoper pristop v ZN tudi drugim državam.
Položaj kot je, narekuje Združenim narodom, da računajo z realnostjo, da prvič pravila Združenih narodov ne bodo spremenjena, na drugi strani, da novih članic v to organizacijo ne bo.
ZA VARNOST PROMETA!
Policija v Yonkers, N. Y., je nastavila pet žensk policajev. Njihova naloga bo samo ta, da bodo prilepljale "tikete" na vozila voznikom, ki nepravilno parkirajo svoje avtomobile, ali pa jih pustijo parkirane predolgo. Nobene druge dolžnosti!
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila Miss Marilyn Seruchar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Seruchar, 674 E. 160 St., in Mr. Mark Vetich iz Saranac Rd. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Jožefa, poročna slavnost pa v ožjem krogu družine. Bilo srečno!
Preselitev v Texas
Poznani Mr. John Sustaršič iz Parkside Dr., ki je več let vodil gostilno White City Bar na E. 140 St., odpotuje v soboto v E1 Paso, Texas. Tam je kupil De-Luxe Motel, katerega sta do sedaj vodila Mr. in Mrs. F. H. Kro-noshek na 5901 Alameda Ave. (State Rt. 80).
AMERIKA—V VEČNEM RAZVOJU IN SPREMINJAJU!
Včasih je bilo v mestih prijetno stanovati. Bili smo ponosni, da smo bili meščani.
V	petih letih se je ameriško prebivalstvo pomnožilo za 11,800,000 ljudi. Predmestja in okolica mest je od te pomnožitve največ pro-fitirala, kar 9,600,000 ljudi.
Ameriška velemesta kot taka le polagoma naraščajo, tudi mala mesta ne dr\ijo s tako hitrostjo kot predmestja in okolica velemest.
Iz središč mest se seli ven v predmestja in okolico srednji stan. Davčne uprave mest si belijo glavo, kje dobiti nadomestilo za davke, ki jih je navadno plačeval ta stan mestnim davčnim uradom.
Ta pojav ni omejen le na eno mesto, na Chicago, Cleveland ali New York, je splošnega značaja. O Los Angelsu je znano, da gre za veliki Los Angeles, ki kot tak najhitrejše narašča. Toda ne narašča mesto Los Angeles, marveč njegova
predmestja in okolica.
*
Še ena sprememba je zelo značilna, tiče se pa ameriške prestolice Washington, D C. Ne gre samo za to, da se prebivalstvo bolj kot v središču Washingtona, naseljuje raje izven Washingtona, v predmestjih in okolici. Mesto Washington je znano po tem, da je prvo ubogalo vrhovno sodišče in naročilo šolskim upravam, da naj se z ločevanjem po plemenih po šolah preneha. V Washingtonu je mnogo črncev, ki so bili popre je strogo ločeni od belcev. Kako pa je po šolah danes?
Primerjajmo leto 1935 ^ letom 1955. V letu 1935 je bilo v šolah 59,582 belih šolarjev in šolark, črnih 38,498.
V	letu 1955 je razmerje ne samo obratno, marveč zgodovinsko. Belih šolarjev in šolark je v tem letu na šolah v Washingtonu 38,-768, črnih pa 68,877. Razmerje med črnimi in belimi je torej dve proti ena v prid črnim otrokom.
JOHN GRAHAM JE MORILEC!
John Gilbert Graham, ki je položil v kovček svoje matere "peklenski stroj," ki je nato v letalu eksplodiral, povzročil eksplozijo letala in pokopal 44 potnikov, v svojem zagovoru ni trden. Ko je bil prijet, je dal na zapisnik izpoved, da je bil on tisti, ki je ta dinamit položil v kovček svoje matere, ozadje pa je bilo to, ker je svojo mater zavaroval in ko je bila ubita, je upal, da dobi $37,500 zavaro-
jo. Velika Britanija pa obratno Sovjetsko zvezo. London je bil v svoji kritiki izredno oster. Sovjetski delegaciji, ki se nahaja v Indiji, so Angleži naravnost zabrusili v obr^, da je edino Sovjetska zveza kriva, če konferenca v Ženevi ni uspela in če nemško vprašanje ni rešeno.
V Tokiju je sestavljena nova po vojni najmočnejša vlada, kateri načel ju je Hatoyama, ki je zatrdil, da bo nadaljeval s prijateljsko politiko do Združenih držav, pa tudi do Sovjetske zveze.
valnine. Njegov odvetnik je takoj nato izjavil, da je bil John Graham prisiljen do te izpovedi, do tega priznanja.
Pozneje je John Graham spremenil svojo obrambo. TrdU je, da je njegova mati hotela izvršiti samomor, pa je sama dala dinamit v kovček, ki naj eksplodira in jo ubije.
V nadaljni kazenski preiskavi, glavna razprava je odrejena na 28. novembra, je šlo za po drobne dokaze, da je bil John Graham tisti, ki je pripravlja eksplozivni material, pa je šlo za vprašanje, kje je ta materia' nakupil. Policija v Denverju je postavila Johna Grahama v vr sto z drugimi osumljenci, pokU cala trgovca, ki je prodal ek splozivne snovi in ta je Johna Grahama takoj spoznal kot kup ca eksplozivnih snovi s tako go tovostjo, da ni nobenega dvoma da je Graham pripravljal ek splozijo. Ze danes se v Denver ju trdi, da bo obsojen na smrt in svoje življenje končal v pHn ski celici.
STEVENSON IMA TRDO, A TRDNO POT PRED SEBOJ; "DEMOKRATJE V SLOGI BODO ZMAGALI
rr
STEVENSON, PA MIR V SVETU IN DOMA PROSPERITETA?
WASHINGTON, 22. novembra—Republikanska stranka je začela s prvo propagando zoper Adlaia Stevensona, češ, da je sam priznal, da se bo notranje politično težko boriti zoper sedanjo republikansko administracijo, to pa radi tega, ker ameriški volilec vidi, da v svetu živimo brez vojne, doma pa ni zanikati prosperitete, da se dela in da se zasluži. Kaj bo rekel k tem dejstvom Adlai Stevenson? To je prva volilna parola republikanske stranke.
Federalna vlada objavlja gos-'*"
podarska poročila, iz katerih je razvidno, da je ameriški kapital vseh vejah v letu 1955 imel ogromne koristi. Prvič, ko gre za dobiček; dobiček leta 1955 bo za 27 odstotkov višji od onega v letu 1954. Drugič, dividen-de na delnice; tudi dividende so za osem odstotkov višje kot so bile v letu 1954. Gospodarstvo, da je torej dobro.
Na te trditve, da je toliko dobička in tako visokih dividend, odgovarjajo demokrati, da naj repubUkanci pojasnijo, kdo uživa te dobičke in te dividende. V tem je jedro vprašanja in Stevenson je najavil, d.a bo dokazal, da je sedanja republikanska administracija delala v korist samo gotovim interesnim skupinam, ne pa ameriški splošnosti.
Stevenson brez tekmeca
Za enkrat se politični položaj presoja' tako, da je Adlai Stevenson daleč v ospredju pred vsemi drugimi morebitnimi kandidati svoje stranke. Ustanovil se je poseben civilni odbor, ki bo delal propagando za njega.
Averell Harriman verjetno sploh ne bo prijavil svoje kandidature, že radi svoje starosti. Estes Kefauver ni dovolj močan niti v stranki, niti med ljudstvom, da bi mogel spodnesti Stevensona. Priznava pa se, da ima Stevenson do avgusta 195B, ko se vrši konvencija demokrat-
ske stranke, trdo pot pred seboj.
Osebnost Finnegana
Volitve leta 1952 je vodil za demokratsko stranko Stephen Mitchell, kateremu so kasneje očitali, da ima premalo političnih skušenj za seboj. Adlai Stevenson je izbral za voditelja svoje kampanje Jamesa Finnegana, ki je doma iz Philadel-phije, kjer se je odlično izkazal. V letih 1948—1952 je vodil v Philadelphiji demokratsko stranko od zmage do zmage, v letu 1954 je pri volitvah gover-nerja Pennsylvanije pripomogel, da so demokratje dobili v tej trdnjavi republikancev tudi governerja. Ko je šlo meseca decembra leta 1954 za predsednika izvršilnega odbora demokratske stranke, se je za to mesto potegoval tudi James Finnegan, dobil pa ga je Paul Butler.
O Eisenhowerju gre spiičo njegovega hitrega okrevanja zopet v ospredje njegova predsedniška kandidatura, posebno še, ker je vrhovni sodnik Earl Warren absolutno odločen, da ne kandidira.
Johnson za slogo
Senator Lyndon Johnson, vodja demokratske večine v senatu, je napovedal za leto 1956 zmago demokratske stranke, seveda pod pogojem, da bodo demokratje složni. Razvijal je
volilni program, ki naj bi bil tale;
Zmanjšanje osebne dohodnine, sprememba Social Security, da stopijo ženske delavke in de-lanesposobni ljudje preje v pokoj kot pred 65 leti, zdravstveno zavarovanje, šole in šolsko vprašanje, ameriško cestno omrežje in pomoč ameriškim farmarjem. Tudi Johnson se je postavil na stališče, da naj farmarji dobijo 90 odstotkov paritete, pomoči iz federalne blagajne. Johnson se ni spustil v kritiko sedanje ameriške zunanje poHtike. Bistveno je linija kot taka demokratska, kjer pa so republikanci odpovedali, so odšli iz linije na stran pota.
čE LETIŠ PREVISOKO IN PREHITRO
limen
Danes sta se poročila v cerkvi Christ the King na Terrace Rd. Ernest Strumbly in Dorothy Caine. Ženin je sin poznane družine gradbenega- kontraktorja Mr. in Mrs. Frank E. Strumbly iz Highland Rd., Highland Hts., nevesta pa je hči Mrs. Helen Caine iz Greyton Rd., Cleve. Hts. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
38-letmca poroke
Zadnji ponedeljek sta praznovala Mr. in Mrs. John Svetina, 14919 Pepper Ave., 38-letnico skupnega zakonskega življenja Na isti dan je bil tudi 65. rojstni dan Mr. John Svetina. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencema ter jima želijo še na mnoga leta zdravja in sreče.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v petek, 25. nov. v spodnji dvorani. Opozarja se društvene člane, da to upoštevajo in plačajo asesment pravočasno.
Vojaški pilot George Smith, star 31 let, je poskusil leteti z brzino 777 milj na uro, torej hitreje kot glas. Naročeno mu je bilo, da napravi odskok, kar je tudi storil. Letel je v višini več tisoč milj in ko je padal, je izgubil čevlje, nogavice, čelado, masko, zapestno uro, rokavice in celo prstan. Njegova obleka je bila vsa razcefrana, padalo pa je držalo. George je čutil v kolenih, kakor da nima sklepov, krvavel je po vsem telesu in iz-
gubil je celo vid za nekaj časa. Pet dni je bil brez zavesti, in od 215 funtov teže je padel na 150. Oči ga še vedno bolijo in desno koleno je negibljivo. To so podatki vojaškega poveljstva. Za prekomerno višino in prekomerno brzino, tako bi lahko sklepali, še nismo dovolj utrjeni. Pilot George Smith bo po vojaškem spričevalu lahko ostal pilot, toda ne v vojaški, marveč v civilni službi.
PURAN DRAŽJI ALI CENEJŠI?
JfcA' aftvtif
Urad za gibanje cen v Washingtonu predvideva, da bomo letos dali za purana in kar spa-(da zraven nekaj centov več kot lansko leto. Lani je bila povprečna cena purana za funt 55 centov, letos je 57 centov. Pri jedeh, ki jih pripravimo zraven purana, pride v poštev maslo, ki je pri funtu za en cent dražji od lanskega; jabolka so ostala pri isti ceni; krompir se je pri funtu podražil za štiri cente; zelena je pri funtu poskočila od deset do 15 centov, jajca pri ducatu od 70 na 77 centov, mleko se ni zvišalo, buče so se podražile za tri cente; pač pa se je pocenila kava za deset centov pri funtu in kruh za en cent pri štruci.
Na trgu so posebne električne
pravi jene iz aluminija. Družbe, ki prodajajo ta aparat, dajejo tudi navodila, koliko časa naj peče puran. Odvisno je od
se
teže purana. Če tehta 8-10 funtov, je pečen najkasneje v dveh urah in pol; če tehta 10-12 funtov, je pečen najkasneje v treh urah; če tehta do 16 funtov, ga je peči četrt ure dalje, če tehta dvajset funtov, pol ure dalje in pri 24 funtih skoraj eno uro dalje. Vsa druga opravila se pri pečenju opravljajo avtomatično.
MARY KESEUNG
Po dolgi bolezni je preminila v Veterans Administration bolnišnici v Downey, 111., Mary Ке-seling, rojena Ladiha, stara 37 let. Rojena je ibila v Clevelandu. Po poklicu je bila bolničarka in je bila v službi armadnega bolni-čarskega oddelka.
Tukaj v Clevelandu zapušča starše, Leo in Mary (rojena Lu-stik), ki vodita kleparsko podjetje Marquette Sheet Metal Works na 1336 E. 55 St., brata Leo in sestro Mrs. Sally Milido-nis. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Lake
View pokopališče.
*
JACOB CIC
Po enoletnem bolehanju je preminil Jacob čič, star 71 let, stanujoč na 1365 E. 185 St. Doma je bil iz vasi Dilca pri Postojni, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let in je bil po poklicu mizar. Bil je član unije mizarjev št. 105.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Jamšek, doma iz vasi Pokosnje, fara Maroče na Gorenjskem, sedem otrok; Mrs. Frances Frischkom v Willough-by, Mrs. Alice Perko, Mrs. Stef-fie Banazsek, Mrs. Jennie Roberts V Toledo, O., Jack, Mrs. Agnes Simonelli in William, 15 vnukov, nečaka Edward Natlochen, sestrično Mrs. Frances lie in bratranca Joseph Cančula. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne po 2. uri.
Dobile nagrade
Na bazarju krožka št. 1 Prog. Slovenk je prejela prvi dobitek (posteljno pregrinjalo) Mrs. Josephine Sustaršič, 15726 Holmes Ave., drugi dobitek pa
priprave za pečenje purana, na- Alice Okar iz E. 157 St.
VZGLEDNI SODNIKI .. .
Predsednik egiptske vlade Nassar je začel čistiti tudi v vrstah sodnikov. Vojaško sodišče je objavilo, da sta bila obsojena na dosmrtno ječ dva sodnika iz mesta Aleksandri je, pred katerima so se morale zagovarjati ženske, ki so za milo sodbo morale sodnike plačati s svojim telesom. Sodnika sta bila zasače-na v "dejanjih," odpeljana v zapor in končno sojena.
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued hvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) _______
For Three Months—(Za tri mesece)__
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)
-$12 00 _ 7 00 - 4.50
for Six Months—(Za šest mesecev) ____
For Three Months-—(Za tri mesrte) _
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KAKO SE JE ZBOR SLOVAN ZAČEL
_$10.00 _ 6.00' _ 4.00
MISLI OB ZAHVALNEM DNEVU
Amerika praznuj? kot splošni praznik posebni dan— Zahvalni dan. Ta dan se kot tak praznuje samo v Ameriki. Zahvaliti se, izraža tudi, da sem hvaležen. Ameriško ljudstvo je na ta dan za nekaj hvaležno. Biti hvaležen, se pravi, da se zahvalim za izkazano uslugo, ta izraz pa je zelo človeški. Za Zahvalni dan imajo Amerikanci še druge občutke, da smo med seboj prijatelji v dobrih in slabih časih. Prvi Zahvalni dan je bil za prve ameriške naseljence zahvala naravi, da je dala sredstva za preživljanje.
Predno je prišlo do "čudeža dvajsetega stoletja," do današnje Amerike, je bilo treba prehoditi zelo trnjevo pot. Zgodovinsko vzeto pridemo nazaj do letnice 1621, ko so tako imenovani romarji "Pilgrim Fathers" dali zahvalo naravi v Plymouthu, ker je bilo po prvih letih stradanja in smrti dovolj živeža na razpolago, da so se takratni naseljenci sploh preživeli. Ti Pilgrims so začetniki'pij onir j i misli, da končno človek je človek in mora biti za izkazano uslugo hvaležen. Misel sama je kakor vse v Ameriki, rabila mnogo, mnogo časa, predno je bila pripoznana od strani javne, pa recimo tudi cerkvene oblasti.
V ameriški revoluciji za svobodo so misel hvaležnosti združili z mislijo o miru. Oboje skupaj se je ponavljalo skozi desetletja, obdržalo pa živo. Že prvi kongresi so po-V dar j ali zahtevo, da se Zahvalni dan pripozna kot neka splošna dolžnost zahvalnosti hvaležnosti vseh Amerikan-cev za prejete usluge od narave. Leta 1795 se je proglasi lo, da naj bo en dan, na katerem izražamo svojo zahval-i;ost, pa mislimo tudfna dobrobit vsega ameriškega ljudstva.	j	, f, / ;{ s
Abrahama Lincolna poznamo vsi. Kakor je bil drugod človeški, da splošno-človeški, za idejo samo, katero je spoznal za pravo, pa se je zavzel z vsemi svojimi silami. Tako je bil Abraham Lincoln tisti ameriški predsednik, ki je začel z navado, da naj se zadnji četrtek meseca novembra proglasi za Zahvalni dan. Ameriški kongres je leta 1941 sprejel zakon, po katerem se vsaki četrti četrtek v mesecu novembru praznuje po vsej Ameriki kot narodni praznik, dela-prost dan.
Človek je za nekaj hvaležen, pa mu njegova človeška narava narekuje, da to hvaležnost tudi izkaže z darili. Da rila so različne vrste, kakor je hvaležnost po svojem temelju različna. Zahtevamo in pričakujemo, da so na primer hvaležni otroci do staršev. Za kaj? Za vse, da sploh živijo, da se vzgojujejo in pošteno hranijo, da lahko postanejo vredni člani človeške družbe.
Vez krvi in sorodstva nas veže do hvaležnosti, da sme krvno povezani, pa nam narekuje tudi dolžnost, da kot kri iste krvi pomagamo tam, kjer nastopi potreba. Če pa te pojem še razširimo, pridemo končno do naroda, do države do človeštva.
Stric Sam je bolj kot kdaj v svoji zgodovini danes v svetu znan po svojih darilih. Je hvaležen naravi, kar mu je tu v Ameriki dala, je pa hvaležen tudi drugim in pri demo do tiste globoke misli, ki je lastna samo Ameriki, namreč, da če bi bili vsi skupaj prežeti ideje, da moramo biti hvaležni za storjene usluge, predvsem naravi, bi te usluge pravilno uporabili, pa bi lepo živeli v miru. To jo velika osnovna ideja in nam se ne zdi nič čudnega, če pravi Anaerikanci povdarjajo za Zahvalni dan, da ostanimo ljudje, prijatelji v dobrih in slaj)ih časih.
Nobena evropska ali druga država, ali narod nima te ideje kot osnovne družabne podlage, samo Amerika!
Nam se ne zdi nič čudnega, če gre iz Amerike v svet raznih daril v milijarde. Pošiljajo se uradno, kakor privatno. Mi nismo kaki slepi idealisti, da bi ne videli v raznih uradnih darilih v ozadju politiko in njene interese. Toda ne povsod. Ce pa se spomnimo tudi kot Slovenci na to, koliko daril je šlo iz naših rok privatno, tam v starem kraju se tega še bolj zavedajo, potem si bomo pač priznali, da pošiljamo, smo pošiljali in bomo pošiljali, ker smo pač v Ameriki z njenimi naravnimi zakladi; končno pa z industrijskimi in agrarnimi produkti, tudi zmoremo. Lahko pa trdimo, da bi bila ta darila vsaj omejena, če bi ne bili tudi mi prežeti splošno ameriškega duha, ki ga kot prijatelji med prijatelji izkazujemo na Zahvalni dan. L. C.!
EUCLID, Ohio — Pravijo, da če ni tega, ni onega. Tako nekako je bilo nekoč tudi tukaj pri nas v Beli Ljubljani. Znano je splošno, da je bil naš Dom tedaj v zelo slabem stanju. To je bilo okrog leta 1929, ko se niso vršile veselice, pikniki ali kaj podobnega v korist Doma. Jasno je bilo, da če hočemo obdržati Dom, da smo prisiljeni nekaj storiti. Tako se nam je porodila misel, da ustanovimo klub Ljubljana.
Celo tisto zimo smo delali načrte', kaj bi bilo najbolje. Končno smo sklenili prirediti veliko veselico ali piknik s parado v narodnih nošah. Proslava se je vršila 2. julija 1929. Na prostorih Doma se je zbralo na tisoče ljudi od blizu in daleč. Od te proslave je ostalo toliko denarja, da smo poravnali vse dolgove in še je nekaj ostalo za zboljšanje Doma.
Klub Ljubljana še vedno obstoja in lepo napreduje. Pri klubu tedaj ni manjkalo pevcev, zato smo se večkrat razgovarjali, kako bi priredili radio program. Seveda so bili vsi pevci najbolj navdušeni za naše narodne pesmi, katere pa tudi našemu občinstvu najbolj ugajajo.
Tako se nas je zbralo skupaj v kvartet, pozneje smo imeli oktet in šli smo na delo za nastop. Reči pa moram, da gre največja zahvala in zasluga našemu pokojnemu stricu Plevniku, ki se je najbolj potrudil za stvar in dobil potrebni denar za program, ki je trajal eno uro. Treba nam je bilo učitelja, da bi nas otesal in ugladil. Zbrali smo si dobro poznanega in izvrstnega prvega tenorista, sedaj pokojnega Rudy Perdana, ki je z veseljem sprejel za pevovodjo. Imeli smo ž njim nekaj vaj in pripravljeni smo bili za nastop na radiju. Ne morem pozabiti prve pesmi, ki smo jo zapeli: "Stoji, stoji Ljubljan'ca," kakor tudi nekaj narodnih popevk, ki so sledile na eno uro trajajočem programu.
Po temu programu smo se pa še enkrat zbrali skupaj, in sicer kvartet: Frank Rupert, prvi tenor; sedaj pokojni Leo Križman, drugi tenor; Miha Poklar, prvi bas, in Andy Ogrin, drugi bas. Zadnji trije so bili tudi muzi-kantje in tako smo ob našem nastopu na radiju imeli svojo godbo za spremstvo. Tudi ta program je trajal eno u|p.
Zatem smo ustanovili pevski zbor Slovan. Iz Pennsylvanije je prišel dobro poznani Jakob Na-glič, ki se je nastanil v Collin-woodu. Bil je zelo navdušen pevec; slišal je naš program in se mu je zelo dopadel. Nekega dne je bil prišel v našo naselbino poizvedovat po pevcih, ki so prejšnjo nedeljo peli na radiju. Seveda našel nas je bil. Najprej je naletel na Andy Ogriria, s katerim se je vnel navdušen pogovor o potrebnem pevskem zboru. Pripravljen je bil storiti vse in sodelovati po svojih močeh, da se uresniči ideja pevskega zbora. Imel je sina, o katerem je rekel, da se tudi razume na petjt. Preskrbel nam je bil tudi prostor za vaje, in sicer pri Mrs. Jakše na E. 200 St. Do prihodnje nedelje je bilo vse pripravljeno Vaje so se pričele ob 10. uri dopoldne.
Takoj na prvi vaji je bilo precoj pevcev, ki smo bili vsi navdušeni in smo lepo napredovali. Prišlo je novo leto. Nekate-•i pevci so menili, da bi bilo potrebno sklicati sejo in izvoliti odbor, ki bi skrbel za zbor. Seja je bila sklicana za 10. januarja 1936. Na tej seji smo napravili načrte za bodočnost in izvolili odbor, katerega so tvorili sledeči: Predsednik Jakob Naglic st, podpredsednik Leo Križman,
tajnik Frank Rupert, blagajnik Tom Germek, zapisnikar Andy Ogrin, nadzorni odbor: John Globokar, Rudy Knaus in Albin Praprotnik, arhivar Stanley Ravnohrib in Matt Prelc, za zbiranje pesmi Matt Matjan, Ciril Ozbič, Anton Novak, Frank Požar, Leo Križman, pevovodja Jack Nagel.
Tako je šlo do prvega koncerta. Par dni pred koncertom je blagajnik resigniral. Zbal sem se ker padlo je na moje rame veliko dela, ali žena me je tolažila, nič ne skrbi, vse bo v redu. Tako je tudi bilo.
Prvi koncert se je vršil 20. decembra 1936 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Bil je zelo dobro obiskan, da smo bili pevci kar presenečeni in dobili smo še večje veselje. Ne bom opisoval pesmi, ki smo jih peli, le toliko povem, da jih je bilo 15 po številu na vsporedu.
Na prihodnji seji je bilo sklenjeno, da se priredi spomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in siter na 1. maja 1938. Tako smo polagoma šli naprej, da smo ime-i število 25 pevcev. Dve leti zatem je pa začela smrtna kosa kositi. Najprej nam' je ugrabila tenorista Rudy Perdana. To je bilo leta 1940. Za njim je leta 1941 bela'žena odvedla v večnost zopet prvega tenorista Franka Mahneta, ki je bil vesele narave in dober igralec. Leto pozneje, to je 1. 1942 je zopet zmanjkalo prvega tenorista, ko je umrl v Collinwoodu poznani Matija Matjan.
Zatem se je bela žena spravila na drugo vrsto in zagrabila drugega tenorista Leo Križmana, ki je bil med ustanovitelji tega zbora. Pozneje smo izgubili dobrega pevca in delavca na odru ali kjer smo ga sploh potrebovali, Konrad Flossa, v vojnem 3asu smo pa izgubili Johna Zajca, ki se je ponesrečil pri manevrih z letalom. Leto pozneje smo zopet izgubili drugega tenorista, Josepha Zalar, ki je ži-/el na St; Clairju. Zadnji pevec, ki smo ga izgubili, je še mlad "ant, L. Stopar, ki se je ponesrečil pri kopanju in je izgubil nogo. Tako smo v 15 letih izgubili osem dobrih moči, kar je •lapravilo veliko vrzel v vrsti naših tenoristov. Ker smo se pa vsi pevci zavzeli za to, da zbor mora obstati, smo šli na delo, ia nadomestimo te naše izgube. Го so nam pomagali storiti naši mladi fantje, katerim gre vsa 5ast.
Zbor Slovan skuša že od ne-cdaj j)o svoji moči sodelovati z .lašimi društvi in raznimi skupinami. Včasih mu pri najboljši volji ni mogoče ustreči ker dobi več povabil za nastop na en in sti dan. Tako pridemo včasih poten: v konflikt. Težko nam je, iinpak pomagati se ne da. Ka-(or doslej, tako bo zbor Slovan jkušal tudi v bodoče sodelovati kjerkoli mu bo mogoče.
Svoj jesenski koncert bo zbor Slovan priredil v nedeljo, 27. novembra ob 4. uri popoldne v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Na tem kon-lertu bo tudi mala opereta 'Kovačev študent," katero je zbor Slovan že dvakrat preje Driredil in je vsakokrat bila dobro obiskana. Torej, upamo, da tudi sedaj ne bo občinstvo pozabilo na nas, ker zbor ravno sedaj obhaja svojo 20-letnico obstanka.
Zatorej ste prav vljudno vabljeni, da poselite ta koncert. Vse to se bo proizvajalo pod vodstvom Antona šublja. Ne smemo pa pozabiti naše sosednje'
Svobodomislne Slovenke ši. 2, S.D.Z.
CLEVELAND, Ohio — Zopet se oglašam, kajti kar hitro se bliža dan, ko bo naše društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ praznovalo 45-letnico svojega obstanka.
V tistih letih, ko smo bili v tej svobodni deželi samo mladi naseljenci brez znanja jezika, smo bili tako rekoč prepuščeni samim sebi in iz tega pa se je med nami porodila misel, da bi se združili in v združenju pomagali drug drugemu. Ustanavljala so se društva, katera so imela namen podpirati svoje članstvo v času bolezni ali smrti. Pozneje smo si zaželeli prelepe slovenske pesmi, ob kateri so se nam zasolzile oči in ustanovljeni so bili pevski zbori; zahotelo se nam je dramatike, ki nas je zopet ponesla nazaj v rojstno domovino in končno še telovadno društvo naših mladeničev, da so si krepili telo tudi tukaj. Rečem vam, da je bilo v resnici kar lepo gledati nastope teh naših mladih fantov in njih drzne kretnje.
Čas pa je prinesel s seboj mnogo sprememb in marsikaj se je v tolikih letih temeljito spremenilo. Še slišimo našo prelepo pesem, katera je večno lepa in bo prešla iz roda v rod. Za dramo je že težje, ker mnogi nadarjeni igralci se več ne udej-stvujejo, eni so pomrli, drugi so se izselili, a mi kar nas je starejših, pa Š3 vedno željno čakamo in upamo, da se še kaj zopet oživi, ker mnogo nas je starejših, ki še vedno želimo pohiteti vsaj v mislih nazaj v stare običaje naše rojstne domovine in to dobimo ravnq v. dramatiki.
Pa naj bo temu že tako ali tako, v prvi vrsti je bil namen teh mojih vrstic danes, da opozorim vse članstvo in sploh vse naše ljudi, da bo društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ proslavilo 45-letnico svojega obstoja na dan 4. decembra tega leta. Torej po tolikih letih bi bilo zelo zaželjivo, da bi prišlo vse članstvo našega društva skupaj in da si vsaj enkrat sežemo v roke in se po sestrsko in bratsko pozdravimo!
Pisati zgodovino društva na dolgo in široko, se mi zdi, da bi bilo odveč, ker so cilji podpornih društev povsod eni in isti, katerih namen je pomagati bolnim in ob času smrti spremiti jih na njih zadnji poti in stati ob strani ostalim. Tudi iz našega društva jih je odšlo že veliko število, ki so se poslovili od nas za vedno. Naj na tem mestu omenim le nekatere najbolj delavne članice, katere so bile v raznih društvenih odborih ter pomagale pri naših narodnih ustanovah in nekatere so se udejstvovale tudi pri petju in dramatiki in te so: Helena Per-dan, Ivanka Pavlin, Anna Štol-fa, Frančiška Štefančič, Vera Pečjak, Francka Pristov, Josie Močnik, Mary Belaj, Lojzka Če-j bular, Mai-y Hodnik in še mnogo drugih, ki jih danes ni več med nami.
Danes pa za njimi nadaljujejo delo pri društvu prav tako delavne članice, ki vsaka gleda in pomaga, da se nadaljuje, kar je bilo započetega pred 45 leti. Naše di uštvo je posebno napredovalo v zadnji kampanji in si-
cer tako, da imamo sedaj v obeh oddelkih 475 članstva.
Na vse naše članstvo so bila že razposlana vabila in vsaki članici tudi vstopnica, katere upam, da boste vse z veseljem plačale in si nabavile še več vstopnic tudi za svoje družine in prijatelje in prijateljice. Poleg našega članstva prijazno vabimo tudi vse članstvo naših sosednjih društev v naselbini, kakor tudi vse naše prijatelje in prijateljice od blizu in daleč.
Pri našem banketu bodo navzoči naši za narod zaslužni možje in žene. Imele bomo na programu tudi nekaj naših najboljših pevcev v naselbini. Obogatil bo naš program tudi skromni toda velik po duši, naš ameriški slovenski pesnik Ivan Zor-man, katerega poezije bodo ostale večno lepe v naši literaturi.
Ko bo banket in ves progi am končan, se bo pa razvila domača zabava, ples in prav gotovo tudi brez petja ne bo, ker bo na naši proslavi navzoč tudi vodja Glasbene Matice, g. Anton Šubel.
Prosim vas vse, da si nabavite vstopnice kmalu ali vsaj do 25. tega meseca, da se bomo vedele ravnati in pripraviti vsega dovolj, da boste vsi naši gostje točno in dobro postreženi. Pokličite ali se osebno zglasite pri naši tajnici, ki vam bo z veseljem postregla z vstopnicami. Njen naslov je Josephine Petrič, 101 E. 225 St., Euclid, Ohio, tel. RE 1-6316 ali pa pokličite podpisano tel. EN 1-4592 in vam bom z veseljem ustregla vaši želji. Vas vse sestrsko pozdravljam,
Nežka Kalan, preds.
O koncertu zbora Triglav
CLEVELAND, Ohio—Pevski zbor Triglav je v nedeljo, 13. novembra priredil koncert in sce-nični prizor "Deseti brat vasuje pri predicah" v Slov. nar. domu na E. 80. cesti, v Newburghu.
Udeležba je bila lepa. Pevski zbor Triglav je prav dobro zapel posamezne pesmi kot "Venček narodnih pesmi." V solospevih so se prav dobro izkazali Ani Fischer, Ella Samanich in Charles Žakelj.
Občinstvo je bilo zelo zadovoljno, ker večina so bili iz onkraj morja, iz naše ljube rojstne domovine. Tako lepo so peli domače pesmi, vem, da so vse, Iji so bili navzoči, ponesle za nekaj ur v našo lepo domovino. Tudi scenični prizor ste prav dobro podali. Ugajala nam je mlada predica Beatrice Zeleznik, ki je tako ljubko zapela "Ciganska sirota." Tej deklici želim mnogo uspeha v petju, ker ima res prav lep sopran.
Vsi, ki smo bili navzoči, smo se prav dobro nasmejali in imeli lep užitek. Bil je prijeten večer. Pevski zbor Triglav, le tako naprej gojite in prepevajte nase prelepe slovenske pesmi.
Pozdravljeni!
Rose Vatovfc.
zboi e, ki ste vedno radi obiskali nas, in upam, da tudi sedaj nas ne boste prezrli.
Torej na svidenje v nedeljo, 27. novembra v Ameriško jugoslovanskem centru n^, Recher Ave.
Friuik llui№rt.
Slovan vabi
EUCLID, O.—Zopet se bliža koncert našega priljubljenega pevskega zbora Slovan, ki ga bo podal dne 27. novembra v Ame-riško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob četrti uri popoldne.
Vstopnina je samo $1.50. To je nizka cena v današnji draginji in ne bi smela ovirati nikogar, ker toliko zasluži skoro vsak delavec na uro. Treba je imeti v misli dejstvo, da pevski zbori ne morejo živeti od zraka.
Treba je imeti v vidu, da se vsak pevec žrtvuje vsak teden pri pevski vaji, ker toliko ljubi nesmrtno slovensko pesem, da
pozabi na svoje ži'tve in celo stroške, ki jih ima s tem v zvezi. Naša naselbina je ponosna na Slovana. Tu se zavedamo, da bi bila naša lepa naselbina pusta brez te kulturne skupine. Žalostno bi bilo, če bi zbor zdaj po 20 letih stalnega prizadevanja moral opustiti svoje delo M-radi pomanjkanja denarni sredstev.
Zavedati se moramo pa še bolj dejstva, da noben narod ne po meni dosti, če ne kaže pravega razumevanja za kulturni napre dek. To velja tudi za nas, sicer pa nas ni bilo treba dosti opo zarjati, ker smo skozi zadnji štiri desetletja in več stalnoj^ prvih vrstah in je želeti, da " to ostalo.
Zavedati se moramo, da b' bili naši programi zelo postni) če bi ne bilo naših pevskih zbi^ rov. Slovan je obogatil marsi kateri program. S svojim lep^ petjem je nudil lep duševni u® tek skozi 20 let. Na tem pro^® mu bo zbor obhajal 20-letnJ'"' obstanka, kar bo posebnega P° mena za naselbino in vse osta ljubitelje naše pesmi.
Svojo 20-letnico bo zbor noval s koncertom in oper® Kovačev študent. Opereta je ko zanimiva, da bi jo kar napr® gledal in užival. Vem pa, da Pf vovodja Šubel in pevci račun^® še na kakšen priboljšek, da bo« še kaj navrgli, kar so storili na vsakem koncertu. Prav^ prav bomo imeli dva koncerta kajti tu je lepa navada, da petje nadaljuje po vsakem P^® gramu, ko je vse občinstvo ži ne volje. Ob tej priliki se na. spodobi, da vsi čestitamo zboi^' da bo doživel svojo SO-letni'^"'
čeprav ne bo mene zraven.
To s®
lahko zgodi, če bomo sledili 5kim zgledom. V Chicagu je ški pevski zbor star 102 1® ' tako sem slišal to poletje v C cagu. Seveda Čehi so prišli s® dosti pred nami, so bili tudi bo kulturno zavedni, zato je n]# narodni duh zelo malo P^ zadnja leta, ko ni več priselj®^® nja. Njihova tukajšnja mlad je ostala zelo zavedna.
Uspeh pevskega zbora v selbini je veliko večje važn"® nego si bi domišljali. Uspeb odvisen od zavedne mladine, se pri zboru seznanja z našo P ^ mijo in kulturo, ki se prenas& roda na rod.
Torej nagradimo nase P'' z lepo udeležbo. Bodimo tako P^^ žrtvovalni kot so oni. Ti so
nJ!"
12
no izpostavljeni kupova vstopnic, ker so dobro poz"^ Kot taki posečajo več pri^® tev, kar stane denar, poleg pa izvršujejo svojo zgodovin poslanstvo med nami, da
ohrani naš najdragocenejši ^
te^
klad—naša pesem, ki nas po
1У

Ija, tolaži in navdaja z no upi.
Naš kulturni napredek j® lik. V moji dobi sem doživel
ve-
liko spremembo. V mlajših sem večkrat videl, da so ne-
ri radi puščali kri z noži selicah in točilnicah. Tem« _
letil' ye-
predku so menda največ mogli pevski in dramski svojim naobraŽ3valnim ^el
Pa tudi naši napredni so nam pri tem dosti ker so nas stalno opozarjal'
tako zaostalost in kazali pr* no pot iz zaostalosti, ki se držala pod avstrijsko obla® Zlasti smo lahko ponosni de landski Slovenci na naše ustanove, to je devet vecji"^, manjših narodnih hramov, 1^' nam lahko služili še na leta. Danes smo spoštova"' poznani, poznani smo p® kultui'i in naprednem delu, nas večina danes naziva pravim imenom. Ponosni lahko na mnoge velike P®^^ (Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SLOVAN VABI
(Nadaljevanje s 2. strani) in pisatelje ki so nam dali tako sijajno podlago za kulturni in gospodarski napredek.
Slovanu želim ob njegovi 20-letnici, da bo hodil po začrtani poti, da si bo s svojim vztrajnim delom pridobil naklonjenost slehernega zavednega rojaka in rojakinje. Isto želini vsem ostalim pevskim zborom, ki so naše najlepše zrcalo, da nam bodo v ponos in zadoščenje, čeprav bo mnoge starce pobrala lopata.
Torej še enkrat apeliram na Vse zavedne Clevelandčane, da pridejo na Slovanov koncert dne 27. nov.
John Lokar st
hranimo se zunaj
Zahvalni dan je tudi neke vrste družinski praznik. Praznujemo ga doma. Ali pa se Ameri-kanci na splošno hranijo doma? Na vsake štiri dolarje, ki jih porabimo za hrano, pride en do-|ar, ki ga porabimo za hrano i2yen domače kuhinje, ne da bi vsteli napitnine. Amerikanci za hranjenje zunaj po gostilnah, restavracijah in hotelih, porabijo na leto kar 16 milijard dolarjev.
60.000 OTROK
cepljenih
Zdravstvena oblast okraja Cuyahoga je končala z drugim cepivom zoper polio. Cepljenih je bilo 60,000 otrok. Zdravstvena oblast z zadovoljstvom ugotavlja, da se le dva odstotka tistih, ki so prejeli prvo cepivo, niso prijavili za drugo.
lepotičje
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
ako kupujete ali prodajate hišo. .
zemljišče (lote) in farme, obrnite
se do nas.
vedno točna, poštena postrežba.
JOHN K N I F I C 820 E. 185 St.	IV 1-7540
Za zavarovalnino
proH
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113
HIŠE NAPRODAJ
Narod narodov
Napoveduje se novo cepivo zoper razne influence. Cepivo zdravnika dr. Salka zoper polio, se je na vsak način obneslo. Pri vsakem končnem cepivu pa ne gre za eno delo, enega človeka, marveč nekdo nadaljuje na tem, kar so drugi že ustvarili. Tudi najnovejše cepivo zoper polio dr. Salka, ima svoje predhodnike. Zanimivo jih je gledati po narodnosti. Eden od teh je bil dr. Hilarij Koprovski, čigar ime samo kaže, da je Poljak po rodu. To se mu tudi priznava. Drugi znanstvenik je bil dr. Victor Cabasso, rojen v Egiptu; tretji dr. Manuel Roca-Garcia, rojen v Colombiji in dva Amerikanca, dr. Moyer in Thomas Norton. Pri vsakem koraku lahko v Arneriki opazimo, da smo—narod narodov.
BOHLEN JE NAVELIČAN MARGARETA V AMERIKO
WASHINGTON, 22. novembra—Ameriški poslanik Charles Bohlen v Moskvi je zaprosil, da ga razrešijo te službe. Bohlen navaja v svoji prošnji, da je to poslaniško mesto zelo odgovorno, na drugi strani pa poslanik USA tudi doma v Ameriki kljub vsemu delu v Moskvi ne uživa nobenega priznanja. Državno tajništvo je dalo njegovo prošnjo v odločitev predsedniku Eisenhowerju, ki je poslanika Bohlena vzpodbudil, naj ostane v Moskvi vsaj še eno leto.
LONDON, 22. novembra-Britanska princezinja Margareta je napovedala, da bo začetkom leta 1956 obiskala Združene države. Ali bo obisk privatnega ali uradnega značaja, v obvestilu ni pojasnjeno.
MATEVŽ IN CVIČEK
Stari Matevž močno "pod paro" kolovrati po cesti, sreča ga nekdo pa mu pravi: "Oče, vi ste pijan!"
"I čigav pa! ... se veselo zasmeje Matevžek in zaorje čez cesto.
MOTOR TUDI NA GONDOLE!
•Benetke so mesto, kjer ni tlakovanih ulic, marveč so vodni kanali, ki nadomestujejo ulice. Po teh kanalih so vozile znane benečanske gondole in kdor je bil v Benetkah, se jih dobro spominja. Gondole so bile stoletja nazaj velika obrt. V 18. stoletju jih je bilo kar 10,000. Danes jih je še 438. Tudi v Benetkah so prišli na idejo, da živimo v dobi motorja. Gondole z vesli naj izginejo, oziroma vesla naj nadomesti motor v gondolah.
Sklep o motorjih ni samo notranja zadeva mesta Benetk ali Italije kot turistične države, marveč tudi tujcev. Tuji turisti pravijo, da naj se stara gondola ohrani in da moderni motor s svojim hrupom ne spada v te lepe ostanke zgodovine tihih Benetk, pač neke posebne idile.
V NAJEM
v najem se odda dve sobi poštenim fantom. Vse udobnosti. Blizu busa.
Pokličite KE 1-6941
Išče se starejši par
aji samec, ki bi skrbel za hišo v okolici St. Clair Ave. in E. 69 St. Samo zanesljivi in pošteni se naj zglasijć.
Pokličite po 5. uri popoldne. KE 1-8327
2 lepi opremljeni sbbi
pri mirni družini se odda v najem poštenim fantom ali dekletom. Blizu transportacije.
Pokličite EN 1-5432
Iz urada društva Carniola Tent št. 1288 — The Maccabees
Tem potom obveščam članstvo gori imenovanega društva,
da se vrši
GLAVNA LETNA SEJA
v NEDELJO, 27. NOVEMBRA 1955
v DVORANI ŠT. 1 S.N.D., 6417 ST, CLAIR AVENUE
Poživlja se članstvo, da se te važne seje vdeležite ker se bo volilo uradnike za leto 1956 in ukrepalo za zboljšanje ter za napredek društva v bodočem letu. Pričetek seje ob 9. uri predpoldne. Kateremu članu je pri srcu korist in napredek društva, se bo gotovo temu klicu odzval.	.
V petek 25 novembra se bo pobiralo asesment in prosim vse one člane kateri še niso za to leto plačali, da to gotovo naredijo, ker se morajo narediti letni računi, kar tudi nas glavni urad
zaht^a^^^^v!	JOHN TAVČAR, tajnik.
POMAGAJTE SVOJCEM V DOMOVINI
z namenom, da pomaga našemu narodu do dobrih čevljev, je Borovo Shoe Sales Sompany izdala DARILNE KUPONE v vrednosti 6 dolarjev za par moških ali ženskih čevljev in 5 dolarjev za par otroških čevljev.
Kupec darilnega kupona pošlje kupon svojcim v Jugoslavijo. S tem kuponom lahko njegov rojak ali prijatelj izbere najboljše čevlje, ki razpolagajo z njimi 700 Borovo prodajalnice v vseh mestih. To velja tudi za izseljence izven Združenih držav, ki bi želeli pomagati svojcem v Jugoslaviji.
Denar za kupone pošljite na
BOROVO SHOE SALES COMPANY
5318 WEST NORTH AVENUE, CHICAGO 39. ILL.
Vsi oni, ki potujejo v Jugoslavijo in žele nesti seboj darove, je za njih laže in bolj koristno, ako kupijo tu kupone in se tako izognejo prevozu, stroškom in carini.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1 5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
HIŠE NAPRODAJ
Samo še par hiš bungalow tipa iwiamo naprodaj na Parkwood ^rive. To so krasni, moderno izdelani domovi, ki vam bodo v ^Gselje in ponos. Pridite, da vam jih razkažemo.
Zamenjamo vašo hišo. Ako ne ugaja okolica, imate premalo sob ali preveč, imate Pi'iliko, da si izberete med temi, jih imamo na razpolago, tako, ^i vam bo všeč in se boste počutili srečne in zadovoljne.
K O V A C REALTY
960 ICAST 185th STEEKT KK 1-5030
Oglašajte v - -Enakopravnosti
NAZNANILO IN ZAHVALA
s lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po daljšem bolehanju preminil naš ljubljeni stric
ANTON RUDMAN
* -1
Svoje mile oči je za vedno zatisnil dne 27. oktobra 1955. Pogreb se je vrsil dne 31. oktobra Iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete in po opravljeni sv. masi zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.	_ ,
Blagopokojni stric je bil rojen leta 1884 v vasi Ardro, R^a pri Krškem. Ш1 je samski in je 20 let bival na stanovanju pri Mrs. Frances Malovrh, katera mu je v zadnjih mesecih njegov« bolezni skrbno stregla, za kar ji izrekamo naso najtoplejšo zahvalo. Delal je 26 let pri Fisher Body Co., zadnja tri leta pa je bil upokojen. Bil je dobro poznan in priljubljen ter aktiven pri raznih društvih.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti sledečim, društvom, ki so poklonili lepe vence pokojniku v zadnje slovo, društvu st.	društvu st 169
K.S.K.J.. podružnici žt. 3 Slov. moške zveze. Loyal Order of Ihe Moose st, ii/ in društvu Kolumbovih viiezev.
Enako najlepša hvala tudi sledečim, ki so poklonili vence in cvetje in darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše: Mrs. Frances Malovrh, Mr. in Mr* Philip Scheffo, Mrs. Anna Spelich in druzim, Mr. in Mrs. Anthony Spelic, Mr. Louis Jerkich st. in družini, Mr. in Mrs. Joseph Kozar, Mrs. Rose Tomazic, A. Grdina in sinovi, Mr. in Mrs. Joe Ferra, Mr. Andrew Kotmk, Mr. in Mrs. R. GuUc, Mr. Anion Urbančič, G. Macerol, Mrs. Antonia Dusa, Mr^in Mrs. Tony Okicki, D, Toma»jn, Frank in Helen Dusa, Paul in Diane Spelic, Mr. Joseph Slepec, Mr. Јд Mrs. Frank Zuidaršič, Mr. Charley Benevol, Mr. in Mrs. Anton Hrvatin.
čim. ki so nosili krsto: Frank Jarm Fypnk Jerina od A.B.^., Joe t^erra in i-ouis Novak od K.S.K.J. ter James Kastelic in Martin Romjch od S.M.Z. Hvala luai Mr. Anton Bokal, Mr. Joe Ferra in Mr. Frank Perko, ki so za to skrbeli. Enako 'hvala tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi, posebno pa Mr. in Mrs. Frank Matoh za vsestransko postrežbo in lepe urejen pogreb.
Bodi vsem, ki ste izkazali svoje sojutje in ддт bili na uslugo na en ali drugi način v času bolezni in smrti pokojnika, izrečep# naša iskrena hvala.
Dragi, nepozabni stric! JJožja volja je bila. da si ge po prestanem trpljenju preselil v večno kraljestvo, kjer Tvoja duša uživa plačilo za vse, kar si dobrega storil. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo za vedno. Počivaj v miru—snivaj sladko večni senl
Žalujoči:
AL RUDMAN, FRANK RUDMAN in
JOE RUDMAN, nečaki V stari domovini zapušča sestro TEREZIJO SRIBAR
Matevž jo v "blaženem stanju" primaha domov, žena pa huda: "Dedec frdamani, nikdar nimaš polnega vampa!"
"Hehe, Meta — večkrat ko ti.,."
*
"Oče Matevž, zakaj pa toliko
pijete?"
"Ja, samo zavoljo žeje: če ne pijem, sem žejen, ko pijem, sem pa spet žejen."
NEMOGOČE
"Čujte: popolnoma nobenega dela z glavo!"
"Ne bo šlo, doktor: jaz sem frizer."
FINE RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE, prekajene klobase, repo in domače kislo zelje
DOBITE PRI
SPEHAR'S MARKET
19807 CHEROKEE AVENUE KEnmore 1-1021
Klobase lahko naročite in jih vam pošljemo kamorkoli
po pošti.
Cleveland, Ohio, dno 23. novembra 1955.
THOMAS
1910
1955
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, in je v Gospodu zaspal naš ljubljeni nepozabni sin in brat
THOMAS KOREN
Zatisnil je svoje mile oči dne 23. oktobra 1955.
Pogreb se je vršil dre 26. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Kristine na E. 222 St. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v družinsko grobnico k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 23. oktobra 1910, v plevelandu, Ohio. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J.
V dolžnosti si štejemo, da se tem potom iskren? zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega sina in brata. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v težkih urah smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala nosilcem krste in članom društva Lunder-Adamic za častno spremstvo kakor tudi predstavniku tega društva za lepe poslovilne besede pokojniku v spomin in pozdrav.
Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli kropit pokojnika in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsi, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Toplo zahvalo naj sprejme čst. g. Victor Tome za opravljeno sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede kakor tudi čst. g. duhovnik od cerkve sv. Križa za tolažilne obiske v času ko se je nahajal v bolnišnici.
Posebno zahvalo naj sprejmejo naši dragi sosedje za krasen venec cvetja, ki so ga poklonili rajnemu in za sv. maše, kakor tudi Mrs. Jennie Wick in Mrs. Pauline Krall za veliko delo, ki so ga izvršile s tem, da so uredile stanovanje in pripravile jestvine za sorodnike in prijatelje.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako smo katerega pomotoma izpustili, prosimo oproščenja in naj isto sprejme stotero zahvalo.
Težka je izguba in boleč je udarec, ker smo Te vsi ljubili. Za Teboj žalujeta roditelja, katerima si bil dober sin, objokujejo Te bratje in sestre, katere si ljubili in bil vedno ljubljen od njih Težko je tudi številnim prjaite-Ijem in dolga je bila vrsta onih, ki so Ti izkazali zadnjo čast. Tvoje truplo sedaj počiva v hladni zemlji, a Tvoja duša pa je odšla k Bogu, da sprejme plačilo iz Njegov rok za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo dokle se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva.
Spavaj mirno—snivaj sladko večni sen!
Žalujoči:
MATT in AGNES, oče in mati
MATT in FRANK, brata	'
AGNES, poročena WI^K in
DOROTHY, porpčena BRUNDIC, sestri in sorodniki
Evclid, Ohio, dne 23. novembra 1955.
t	Л
±
%
Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Brackel
Prevel I. V.
t
(nadaljevanje)
Nekaj dni pozneje.
Pomladansko solnce se je zrcalilo v blestečih se oknih gradiča, ki se je ponosno dvigal nad vilami v bližini saške pre-stolice. Solnce, v katerem se je sedaj jasno odražala mogočna stavba iz brstečega zelenja, je obsevalo tudi mlado deklico, ki je bila vsedla na hišnem balkonu; bila je kakor ljubka cveti-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy RESTAURANT-GRILL — Fully equipped. No Sundays. Selling, leaving city. Good shopping district. See to appreciate.
SUnnyside 4-8710
Good chance to buy GROCERY with building. Good income. Long established business. Owner retiring. See to appreciate.
LAfayette 3-2087 for appointment
GROCERY - DELICATESSEN — Well stocked. Good fixtures. Good income. Living quarters. Couple can handle. See to appreciate.
KEystone 9-3266
FEMALE IIIXP WANTED
Nice Wilmette home пссЛз CHILD NURSE. 25 to 45. Care for 3 children, 2-3 and 6 years. Own room, bath and T.V. Have cleaning help.
Phone — Wilmette 763 collect
WOMAN for General Housework in Highland Park. Assist with 2 small children. Own room References. Good salary. Call Mrs. Garber.
RAvenswood 8-2242
REAL ESTATE
OWNER leaving city. Reasonable price 7-room frame 4-bedroom home. Gas heat. Garage. Near schools. churches, shopping, transportation.
Buckingham 1-0518
DES PLAINES — 5 room face brick ranch type home. Large living dining room, 2 bedrooms, bath and kitchen. Full basement. Oil heat. On a commerical lot 60x180. By appointment.
VAnderbilt 4-6068
PROSPECTS HEIGHTS vicinity — For sale by owner. Brick veneer ranch, 6 large rooms and utility room, wall to wall carpeting. . Paneled dining room. Best offer.
CLearbrook 3-4513
BLESSED AGNES PARISH — 1 block to school and church. Brick residence. 2 bedrooms up; English type basement; cabinet kitchen; living area can be converted into income. Gas heat; combination storms and screens. Private owner must sacrifice for quick sale; reasonable.
Bishop 7-2784
Hammond, Indiana — INCOME PROPERTY — 4-2 room apartments with 50 foot lot, also 2 double sleeping rooms. All fuTr nished. Storms and screens. Oil heat. Price $16,000. Cash or terms.
WEstmore 1-3925 ask for Miss Richard
Hammond, Ind. — INCOME PROPERTY — Excellent buy. By owner. 32 rooms, full basement, oil fired hot water heat. Completely furnished including washing machines and clothes dryers. In excellent condition. Price $30,000, $8,000 cash, balance on contract if desired. $900 per month income plus 3 room owner's apartment.
WEslmore 1302.5 Call for appointmenl
ca sredi pomladne krasote. Toda v njenih očeh ni odsevalo žarko solnce; trudno jih že povešala in pod dolgimi trepalnicami so bile modrikaste sence. Vse njeno vedenje je bilo nekam otožno in roke so ji trudno počivale v naročju, kakor da ima dovolj opravka s svojimi mislimi.
Nora sama sebe ni prav ume-la. Da je užaljena radi Kurto-vega molka, si ni hotela priznati in vendar jo je ravno to vznemirjalo; kljub temu, da se je upirala vsakemu nezaupanju, se je vendarle prikradlo vanjo; hotela je misliti na svojo lju-
bežen, pa je občutila žgoče in nemJrno hrepenenje. Dve leti si bodita tuja in oddaljena, tako so ji ukazali v začetku; na to je bila pristala—in kako lahka se ji je zdela tedaj preizkušnja. Samo počakati dve leti s toliko ljubeznijo v srcu se ji je zdela vendar tako majhna naloga. Zdaj pa je bilo preteklo komaj šest mesecev in že se je raztezal čas med njima kakor prepad in zdelo se je, da se bo širil vedno bolj in ga slednjič ne bo mogoče več prekoračiti. Hitro so ji tekle solze po licu, glava se ji je povesila še niže in Nori se je zdelo, kakor že tolikrat v tem času, da ji mora počiti srce od hrepenenja in bolesti.
Kaj ni čula voza, ki se je med njenimi sanjami pripeljal do vrat, katere so ločile cesto od vrta? Kaj ni čula, kako se je tam ustavil in ni videla moža, ki je urno izstopil in komaj še poslušal kočijaža, ki mu je popisoval pot do hiše? "Temu se pa mudi!" je mrmral starec in z zadovoljstvom gledal na bogato napitnino, ki mu jo je bil stisnil v roko.
Medtem je potnik prekoračil umetno zavita pota med nasadi. Njegov obraz je bil prečut, lasje razmršeni, obleka nekoliko v neredu, kakor po dolgi nočni vožnji. Oči pa so mu nekam zmagoslavno žarele in pazno je opre-zoval naokrog, dokler ni hipoma zagledal postave na balkonu; lahen radosten vzklik mu je ušel iz ust—in v nekaj hitrih skokih je bil preko kratkega kameiiite-ga stopnišča. Mordq, je zdaj Nora cula urne koi-ake, da se je (;supjo dvignila in čudno zrla vsi Ijenca?
"Nora! Nora!" zakliče Kurt. Še trenutek strmečega začudenja, kakor da si ne upa verjeti lasi nim očem—nato pa ji zašije iz oči žarek blaženosti, iz prsi ji privre radostni klic ... To je bilo vpraševanja, strmenja in pripovedovanja, ko sta prišla slednjič do besede!
Degenthal se je bii medtem že davno vrnil s svojega nepremišljenega potovanja. Ko je nekega jutra poslanik sedel v svojem zasebnem salonu v Carigradu, se je zglasil pri njem njegov najmlajši pribočnik, mu javil, da j® okreval ter se mu zahvalil za
DENITE TA OPOMIN
zgoraj
letošnje liste nakupov sedaj!

(%i^\QS6



g
ljubeznivost, da je bil tolikrat povpraševal po njem. "Se torej zdaj prav dobro počutite?" je vprašal stari gospod in ga nekam čudno ostro motril.
"O, izborno! Mnogo bolje ka-k r prej," je rekel mladi mrž ža-rečih oči.
"Videti ste nekam utrujeni," it počasi nadaljeval načelnik. "Vaš sluga je bil zelo strog čuvaj ; človek niti ni mogel do vas, čeprav sem se tolikrat tudi osebno potrudil, zdravnik pa je bil molčeč."
"Ekscelenca ste bili preveč skrbni," je zmedeno jecljal mladi mož. "Zdravnik je bil . .
Poslanik je vstai Jn položil roko na njegovo ramo. "Dragi moj, vi ste slab diplomat," je lekel z rahlim nasmeškom. "Vašo spletke so slabo stkana paj-čevina. Saj vam obraz izdaja., kar hočete zamol'ati V katero zdravilišče vas je popeljal tržaški parnik ?"
Grešnik je ves osupel stal pred svojim predstojnikom.
Stari gospod je nekajkrat prekoračil sobo. "Mladi mož," je slednjič dejal in obstal pred njim, "mladi mož, nikar ne za-jpravljajte nvoj^ mladosti v slabih družbah."
Kurt mu je odkrito pogledal v oči. "Ekscelenca," je r ikel, "šlo
je za srečo nekoga, ki ga prav tako spoštujem kakor ljubim."
Poslanik ga je motril še res-iieje. "Ne mislim nič slabega o vas," je rekel, "vendar so mi sporočili, da ste v veliki nevarnosti, da zapravite svojo življ^n-sko srečo. Vaš pogled mi je porok, da ni nič nečastnega; vendar bodite previdni pri tem, kar imenujete svojo življensko srečo. Če se ne motim, nisie vi mož, In bi si mogel vsem nakljub priboriti srečo; boste prej sami šli po zlu."
Od onega dne je bil svet za Noro zopet lep, četudi so zagrnili nebo oblaki in ni dosti manjkalo, da niso mrzli deževni nalivi odplavili vse pomladne krasote in čeprav so tudi na njenem obzorju vstajali oblaki, ki PC s svojo mračnostjo polagoma vedno bolj vplivaU nanjo. Oblaki, ki so se zbiraU nad njo, so se kazali na očetovem čelu, či-i"ar razpoloženje se je bilo po njegovi bolezni popolnoma iz-jremenilo. Polasti se ga je bii neki nemir, neka razdraženost, ki je poprej na njem niso nikdar pc znali. Celo veseli dogodek, da se mu je rodil sm, kar je bilo kmalu po vrnitvi njegove žene v vilo, da je razveselil le za nekaj dni, dasi je kazal izprva toliko veselja nad novorojenčkom.
Nora je 2 veseljem sprejela biatca. Bilo ji je pravzaj-rav v tolažbo, da bo iriiel oče nadomestilo, če bodo nje bodoče razmere popoln .ja.i ločile od njega Njegove slabe volje, ki jo je za-cctkoma pripisovala bolezni in potem nemiru radi pričakovanja tega dogodka, si ni znala razlagati drugače, kakor da ji je vzrok telesno trpljenje. Zato ga je večkrat prosila, naj si privošči več miru. Saj vendar že leta w bii tako neumoren; vedno in vedno se je vračal k družbi, cesto pa je prihajal v vilo, toda le za nekaj ur in še tedaj vedno v spremstvu onega Landolfa, ki se mu je zdel neizogibno potreben in s katerim je pogosto imel dolga m tajna posvetovanja.
(Dalje prihodnjih)
3 SOBE
SE ODDA V NAJEM. ■STANOVANJE SE NAHAJA HOLMES AVE.
Pokličite
MU 1-7326	_
Pri nas radevofje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0П34
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.

VLOGE BOŽIČNEGA HRANILNEGA KLUBA
I Ii£»rlt« si ipodaj vMoio, ki Jo borni* Vnia plačila viak drugi potrebovali prihodnji Božič	leden bodo znašala:
Ф2В.ОО	Ф1.00
SO.00	2.00
100.00	4.00
.......................
PRISTOPITE SEDAJ Г . VESELITE s6 "VNAPREJ PLAČANEGA" BOŽIČA ZA PRIHODNJE LETO! Obiščite katerikoli izmed naših 9 priročnih uradov
MAIN OFFICE
137 PiibOc #qu#r#
UPTOWN BRANCH
Huron Road
COLLINWOOD BRANCH
14707 #*. Clair Avonuo
HEIGHTS BRANCH
3245 Loo Rood
KINSMAN BRANCH
14006 KIrtomon Rood
LAKEWOOD BRANCH
*4903 potrolt Awomwo
MEMPHIS-FULTON BRANCH
eaoo MempMa Avanu*
SOUTH EUCLID BRANCH
4461 Mayfleld Road
VAN AKEN BRANCH
303I3 Vm AkMt Btva


ЏтГпЏ
IN THE CITY OF CLEVELAND
Voinnlcd IS 49
r.i! MMi R hE.l>r.UAl iJi	T INSURANCE C O « I-''O R A T I O N
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
BA
|1УЛ1аи1
Prihranite 4-^^ I
Deški 12»'
s prešito podlogo
100% volnene Plaid
SUR SUKNJE
3.99
MERE 6 do 16
Lično ukrojene, zelo trpežne Sur suknje s popularnim Timmie ovratnikom, popolnoma podložene z 100% volneno prešito podlogo. Izberite si vašo priljubljeno barvno kombinacijo iz velike izbere novih jesenskih plaids. Izvrstne za nošo za šolo ali športno opravo. <
The May Ćo.'s Basement oddelek z deško opravo
MOŠKE Z NAJLONOM OJAČENE
I-SRAJCE
z okroglim pletenim ovratnikom
za
Ekstra mere . . . 69c
Fine vrste iz bombaža tkane T-srajce z okroglim ovratnikom, ojačenim % najlonom, ki drži svojo obliko. Kratki rokavi, polne mere za udobnost. V beli barvi. Mere majhne, srednje io velike. Z manjšimi hibami.
The May Co.'t Basement oddelek z moško opravo