Koledar za junij 1917. Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. očeta: Zgodnje obhajilo otrok po papeževem dekretu. Dnevi Godovi Posebni nameni apostolstva molitve so vsalt dan še vse važne, nujne zad. češčenie presv. Bešnj. Telesa ljublj. škol. lavant. škof. 1 2 Petek Sobota Juvencij. Marcelin Pravo češčenje presv. Srca Jezus. Ugodno vreme; naši ranjenci Uršulinke Lj. Škocijan p. D. i Sv. Anton v ( Slov. gor. i | Ljutomer j i Sv. Jurij na / Ščavnici \ Št. Peter pri / Radgoni | Kapele ( Sv. Križ pri / Ljutomeru Mala nedelja Veržej j Marenberg Remšnik Brezno Muta Sv. Ožbalt Sopota Sv. Jernej p.R, J Šmarje i Sv. Jurij ob 1 južni.železn. | Ponikva Zibika 3 4 5 6 7 8 :9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. Trojica Frančišek Ks. Bonifacij Norbert Sv. Rešnj.Telo Medard Primož Živa vera v skrivnosti božje. Odraščena mladina Odvrnitev kuge, lakote in vojske Duhovnije, ki nimajo pastirja Bratovščina presv. Rešnjega Telesa Novomašniki Družba sv. Mohorja Soteska ŠkocijanpriT. Jezica' Mirna peč Planina pri V. Grčarice Ajdovec 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek; Sobota Marjeta, kralj. Barnaba Janez F. Anton Pad. Bazilij Srce Jez. Frančišek R. Katoličani na Angleškem Katoliški tisk Stanovitnost v dobrem Redovi sv. Frančiška Katoličani v Carigradu in M. Aziji Zadostilno sv. obhajilo Zvestoba in čistost zakon, stanu Črni vrh nad I. Lučine Vrhpolje p. V. Štanga Št. Vid pri Zat. Št. Vid pri Lj. Št.Vidpri Vip. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Adolf Feliks Julijana Silverij Alojzij Ahacij Eberhard Naši. bogoslovci Srečna vrnitev vojakov Avstrijska cesarska hiša ? Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani Šolska mladina Rudarji Gorečnost za sv. vero Topla reber Št. Vid p. Cirk. Želimlje Preserje Kovor Škofja Loka Trska 24 j 25 26 27 ! 28 '29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Janez Krst. Viljem Janez in Pavel Hema Leon II. Peter in Pavel Spomin sv. P. Abstinenčno gibanje Sotrudniki Bogoljuba Edinost med katol. strankami Koroško % ' Spolnjevanje božje volje Sv. oče in rimsko vprašanje Vsi ta mesec umrli Preska Zasip Vojsko DragatuS Črnomelj Sv. Peter v Lj. Radeče nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Popolni odpustek: a) udom bratovščine prssv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi Škapulir dvakrat; cj tretjerednikom — ^edovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 7. Četrtek, prvi v mescu, Praznik presv. Rešnjega Telesa. 200 dni odpustka vsem vernikom, ki prejmo sv. obhajilo in gredo za procesijo. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa eden danes ali v osmini pod pogoji kakor 1. dan, eden pa samo danes pod istimi pogoji; b) udom bratovščine uboge duše v vicah; c) udom bratovščine sv. Družine; d) vsem vernikom, ki prejmo svete zakramente in obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljena rožnovenška bratovščina; e) tretjerednikom kakor 3. dan. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 13. Sreda. Sv. Anton Padovan-s k i. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 3. dan. Odpustki za mesec junij 1917. 1. Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo do-brotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo po namenu sv, očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi, 2. Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv. očeta. 3. Nedelja, prva v mescu. Presv. Trojica. Udom rožnovenske bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi Spisi in dopisi se pošiljajo aredni< štvu, naročnina in darovi pa uprav-ništvu ..Bogoljuba" v Ljubljani. Stane za celo leto K 3"—, za Nemčijo K 3'50, za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 4'—. Izhaja na začetku vsakega mesca. Leto XV. Štev. 6. Najlepši sprehod: Sveti križev pot O ljubi sveti križev pot, nate smo preveč pozabili! Večkrat mi je že hodil križev pot na misel, da bi bilo dobro o njem kaj reči v »Bogoljubu«, pa ker je vedno toliko potrebnega pisati, se je pa le odlagalo. Zadnjič enkrat pa je »Domoljub« neka) napisal o križevem potu, seveda po svoje, prav čedno. Ko tisto vidim, mi šine v glavo: koliko bolj kakor ta je poklican pisati o križevem potu »Bogoljub«! Takoj v prvi prihodnji številki mora povedati nekaj o križevem potu — seveda zopet po svoje. Sicer o križevem potu nismo popolnoma molčali. Saj je na začetku vojske prinesel »Bogoljub« cel nov križev pot za vojni čas. A križev pot je tako izvrstna molitev, in posebno za vojni čas tako primerna, da ga je treba še posebe in prav močno priporočiti, Križev pot — izvrstna pobožnost. Lahko rečemo: Za sv. mašo in sv, obhajilom, kjer imamo opraviti z živim Jezusom, je križev pot n a j -'menitnejša pobožnost. In to iz več vzrokov. Prvič zaradi obilnih odpustkov, Odpustkov sicer ne manjka; a zaradi tega, če jih je mnogo, svoje cene nič ne zgube, in zato jih ne smemo prezirati in vnemai puščati. Za vsak popolni odpustek je treba navadno prejeti sv. obhajilo; pri križec vem potu se dobe popolni od-! pustki brez obhajila. Ne pozabite ali na začetku ali vsaj med križevim potom obuditi misli, da želite biti deležni vseh odpustkov, ki jih je mogoče dobiti pri križevem potu; oziroma: napravite namen, komu jih hočete nakloniti. Posebno zdaj, ko je v vicah toliko duš padlih vojakov, je potrebno, da jim odpustke kupoma poši* ljamo tja doli in to dan za dnem. Drugič je križev pot izvrsten sam na sebi, in sicer najprej zato, ker ž njim ča^ stimo Jezusovo trpljenje. Da govorimo moderno: Križev pot je naša sožaln niča trpečemu Jezusu. Če je tebi hudo, če si bolan, če ti umre mati, žena, mož ali sin, ali ti je vseeno, če ti kdo privošči kako lepo besedo ali ne? Oh, kako dobro dene trpečemu človeku, če vidi, da drugi ž njim čutijo, da njegova bolečina tudi druge boli, da bi mu radi bolečine odvzeli, in ker je ne morejo, mu vsaj izrekajo sočutje, sožalje. Najhujše stori človeku, če nima nikdo srca zanj, če se v bolečinah nobeden zanj ne zmeni. Glejte, Jezus je imel in še ima tudi 11 človeško srce, ki čuti kakor čuti srce vsakega človeka. Če ga tolažimo, milujemo, v trpljenju občudujemo, zanj zahvaljujemo, mu to zelo dobro dene. Če pa ne, če se čuti preziranega, mu je pa hudo. Zato toži s sv. pismom: »Iskal sem ga, ki bi me tolažil, pa ga nisem našel.« Nasprotno pa zopet pravi: »Po množini mojih bolečin so tvoje tolažbe razveseljevale moje srce.« To se pravi: Kolikor večje so moje bolečine, toliko bolj me razveseljujejo tvoje tolažbe. Bolečine Jezusove so pa velike. Sam pravi: »Poglejte, če je bolečina kakor bolečina moja!« Ker je tako velika njegova bolečina, ga tudi naše sočutje zelo razveseljuje; zato mu je križev pot, pobožno moljen, zelo prijetna pobožnost. Tretjič je križev pot izvrstna molitev, ker nam daje tako lepih naukov in nas uči toliko lepih čednosti. Dveh reči nas posebno uči: sovraštva do greha in vdanosti v trpljenju. Te dve reči si moramo pri križevem potu posebno zabičevati v dušo, vtiskati v srce in delati o njih trdne sklepe. Ko bi le ne molili tako brezmiselno, ko bi le ne govorili tako tjavendan lepih besedi! Kako malo se vjema to, kar pri križevem potu govorimo, s tem, kar navadno mislimo, govorimo in delamo! Pri križevem potu zagotavljamo Gospodu ljubezen do križa, v resnici se pa križa na vso moč otresamo in nobene reči bolj ne sovražimo kakor križa ,.. V času vojske je križev pot še posebno primerna in izvrstna molitev. Kako velika je podobnost med trpljenjem Jezusovim in trpljenjem trpinov-vojakov! Ko bi imeli čas, bi se pri vsaki postaji malo po-mudili, da pokažemo, kako se da trpljenje Jezusovo na sedanje trpljenje in trpine obračati, kako se da primerno in prisrčno moliti. N, pr. V, postaja: O Gospod, daj jim, da bodo vsi Cirenejci! Ko že morajo trpeti, naj bi se vsaj mirno vdali v neizogibno trpljenje, naj vzljubijo križ, naj ga ne nosijo rohneč, kolneč .,, Usmili se jih, usmili! — VI. postaja: Tvoja kronana glava, tvoj okrvavljeni zapljuvani obraz, tvoje mile solzne oči naj se jim vtisnejo v dušo kakor v prt Veroničin... in naj jih krepčajo v trpljenju. IX. postaja: Tebe so valjali, suvali in pobijali tam po tleh kakor se pobija zver; oni se tudi valjajo tam po bojiščih v bolečinah ,,. Hiti, hiti jim na pomoč! ... — X, postaja: Usmili se grešnikov zaradi pijanosti in nečistosti, ki ju je svet poln ... za katera si trpel pri tej postaji. Najprimerneje pa je križev pot moliti za umira;'oče, XI. postaja: Tvoje rane, tvoje bolečine, kri, ki je pri tem tekla curkoma ... oh, naj ne bo to zastonj! Pri teh ranah in bolečinah te rotim: pridi jim na pomoč! — XII. postaja: Tvoja smrt naj bo njim ih nam vsem v rešenie in življenje. Daj jim milost desnega razbojnika, naj bo mnogo mnogo Dizmov, daj jim milost ske-sanosti v zadnji uri! — XIII, postaja: Pri tvojih bolečinah, o žalostna Mati, te rotim: prosi zanje, kali nebeškemu Očetu svoje solze in svojega Sina mi o truplo, njegove rane in kri! Izprosi jim srečno smrt! — XIV. postaja: Daj vsem, kateri so že v grobu, večni mir; naj bo njih grob častitljiv kakor tvoj, in naj veličastno od smrti vsta nejo kakor ti! Tvoja krvava pot čez Kal-varijo naj jim pomaga k večnemu zveli-čanju! Po Jezusovem vstajenju so Marija in ž njo drugi prijatelji Jezusovi radi hodili po sveti poti, ki jo je Jezus prehodil s križem na ramah — čez Kalvarijo. Hodimo tudi mi radi po isti poti! Najlepši sprehod! Kolikokrat ga molimo. Napačna je misel, da je križev pot samo za post, za postne petke ali postne nedelje, Seveda je takrat najprimernejši čas za to pobožnost. A vendar je križev pot primeren za celo leto in vsak dan, Nekateri ga tudi molijo vsak dan. Res, kdot ima čas moliti in ni daleč od cerkve, ne more poleg sv, maše in sv. obhajila nič koristnejšega storiti kakor da moli vsak dan križev pot. Vsak pa, če bi tudi rad, vsak dan nima časa. No pa vsako nedeljo! Najlepši sprehod v nedeljo popoldne je pol čez Kalvarijo, od postaje do postaje. Če je pa vsako nedeljo preveč, pa vsaj enkrat n a mesec. Če nas vse ne nioti, so časih križev pot bolj molili kakor sedaj. p0 mnogih župnijah so ga vsako nedeljo popoldne — po končani božji službi verni ljudje molili skupno. Navadno je kak mož naprej molil. Ta lepa navada je zelo po-nehala. Kaj je temu vzrok? Če se ne motimo, nekoliko »molitvena ura«. Vprašanje pa je, če je to kak dobiček, ako se mesto [^riževega pota vpelje molitvena ura. Ker je pa »ura« tudi dobra, zato vam damo dober svet, da združite večkrat križev pot z molitveno uro. Nekatere »ure« ne zadostujejo za celo uro; vpletite križev pot vmes ali ga dodajte na začetku ali na koncu ure. Tako boste zadeli najbolje. »Ura« se tudi nekako okrajša, če se križev pot vmes vplete. Poleti je poleg tega križev pot najboljši pomoček zoper — spanec. Kako ga molimo. Samo nekaj malega bodi povedano, ker glavno je že tako znano. Če ga moliš sam, moraš iti od postaje do postaje; če več skupaj, vsaj tisti, ki naprej moli, drugi pa vstajati in poklekati. Ni pa dolžnost, če sam moliš, da moraš klečati. Tudi stoje ga lahko dobro opraviš; glavna stvar je to, kaj misliš. (Ljudje večkrat poklekajo, ko ni dolžnost, in ne poklekajo, ko bi bila dolžnost. N. pr. ob pogrebih pri tistih očenaših poklekajo v prst in blato, v cerkvi na suhem pred izpostavljenim Najsvetejšim pa ne). — O č e -naš moliti pri postajah ni zaukazano. — Premišljuj trpljenje Gospodovo po svoji zmožnosti. Če imaš čas, se pri postajah lahko malo dalj pomudiš. Če imaš malo časa, pa zadostuje v zadobljenje odpustkov, če prav nakratko opraviš. — Navadno berete pri postajah iz knjižice. Če ga molite pogostokrat, je prav, če te molitve časih spreminjate. Molitvenih »Na Kalva-rijo« ima 30 različnih križevpotnih molitev. Poskusite pa časih tudi s a m i s svojo glavo malo misliti in premišljati, kakor je spredaj naznačeno. Tolike za danes. Morda nismo govorili o križevem potu zadnjič. Je tudi neka bratovščina »vednega križe vega pota«, V naših krajih je vpeljana pri frančiškanih v Novem mestu. Morebiti kdaj drugikrat kaj več o nji. Najpride križev pot zopet boljk veljavi iti v navado — posebno v tem vojnem času! Hodite radi na sprehod čez Kalvarijo! Vojno-spominske m mirovno-obljubne cerkve. V veliki sili delajo ljudje Bogu obljube in velikim dogodkom stavijo spomenike. Tak čas velike sile in velikih dogodkov ie sedaj. Zato se sliši od raznih strani, da delajo ljudje Bogu velike obljube ali da hočejo postaviti velike spominke. Na Nemškem in F r a n c o z k e m bodo, kakor slišimo, pozidali mnogo novih cerkva v spomin na vojsko ali kot obljubo za mir in za slečen izid vojske. Enako pa tudi po drugih deželah. V Benetkah so Pred nekaj mesci slovesno obljubili novo cerkev na otoku Lidu, Enako obljubo je Opravil kardinal-dekan Vanutelli za Osti- jo pri Rimu. Tudi v Budimpešti bodo zidali vojno-spominsko cerkev. Na Dunaju so napravili tako obljubo na belo nedeljo. Mladi cesar sam s cesarico in vso cesarsko hišo, vsa duhovščina, vsi ministri in najvišji generali so bili zbrani ob tej priliki v cerkvi sv, Štefana. Nadškof-kardinal Piffl je naglas molil obljubno molitev, in cesar ž njim po tihem. Kaj pa v naši ožji domovini? V »Vzajemnosti«, glasilu slovenske duhovščine, smo duhovniki o tem že pisali in razpravljali, da bi napravili Slovenci v tem velikem času, ko se bo odločila naša usoda, kako veliko »narodno obljubo«, Na-svetovalo se je to in ono. Medtem so se pa take »obljube« ali že naredile ali se še napovedujejo. V M a -r i b o r u bodo pozidali v ta namen predmestno župno cerkev sv, Magdalene kot vojno-spominsko cerkev. Saj je pa tudi potreba! Župnija šteje 16,000 duš; cerkev pa kakor kaka dobra podružnica! Obrnili so se v ta namen za darove po celi lavantin-ski škofiji pa tudi izven škofije, menda po vsem Slovenskem. In prav je tako. Drug drugemu moramo pomagati in na roko iti, da bomo kaj poštenega naredili, — Iz Celo vca se tudi sliši, da nameravajo zidati spominsko cerkev na tisti strani mesta proti Vrskemu jezeru. — Enako se je slišalo o Gorici, da če jo Avstrija dobi nazaj, da se bo ondi zidala cerkev v čast Jezusovemu Srcu. — V Zagrebu pa bodo v spomin na vojsko postavili katoliški dijaški zavod, pri katerem bo velika kapela, ki bo veljala za vojno-spominsko kapelo. Že pobirajo zanjo po vsem Hrvaškem. Pa tudi nova krasna kapucinska cerkev lurške Gospe na R e k i, ki se zida ravno zdaj med vojsko, bo posvečena spominu srečno prestane vojske. — Najnovejše poročilo pa je iz Trsta, da bodo tudi tam zidali spominsko cerkev, in sicer blizu državnega kolodvora. No, če kje, je tam v resnici potrebna! Zadnji »Bogoljub« je že omenil, da bi bilo modro namesto premnogih malih spomenikov, ki ne bodo veliko koristi dona-šali, zložiti tisti denar skupaj in napraviti en velik spomenik, ki bo donašal tudi veliko korist. Ta spomenik naj bi bil slovenski zavod za vzgojo misijonarjev, Ta zavod se bo pričel prav z malim in spočetka ne bo samostojen, marveč se bo naslonil na kak že obstoječ zavod. Sčasoma pa se bo seveda moral razširiti, povečati in postati samostojen. Pri vsakem cerkvenem zavodu je pa tudi kapela. In tudi pri tem bo morala biti. Ta kapela bo lahko javna, taka, da sme vsakdo noter in je tudi lahko notri pri božji službi. Alibi ne mogla biti ta zavod in ta ka pela naš vojni spomenik? Gotovo, in prav primeren in praktičen spomenik. V kapeli se bodo objavija imena vseh, ki so darovali kako večjo svo-to zanjo, zlasti še imena onih padlih vojakov, katerim v spomin se bo za kapelo in zavod kaj darovalo. Ta misel je odobrena od presvetlega gospoda knezoškofa ljubljanskega in se lahko darovi v ta namen takoj pobirajo. Pošiljajo pa naj se Misijonski zvezi, Ljubljana, Trg Tabor, št. 12. -* * * Darovati za vojno-spominski zavod in kapelo ali za Misijonsko zvezo je skcro isto. Misel Misijonske zveze in misijonskega zavoda je bila sprejeta marsikje z velikim navdušenjem. Samo par zgledov! 1. Č, gosp, dr. Srebrnič, profesor goriškega bogoslovja (ki je zdaj v Zatičini na Dolenjskem), hodi pomagat božjo službo opravljat v Ž a 1 i n o. Goreči gospod je tam pridigal o misijonih in Misijonski zvezi. Nato se mu je priglasilo v tej mali župniji 11 oseb, ki so pristopile k Misijonski zvezi kot ustanovniki in plačali po 200 K. Imena teh velikodušnih misijonskih prijateljev so: Martin Mehle, Marija Ahlin, Ana Ahlin, Marija Bahovec, Terezija Bahovec, Marija Kastelec, Terezija Šparovec, Frančiška. Šparovec, Marija Zavržen, Metka Kastelec, Urška Kastelec. Skupaj darovali 2200 K. i Bog jim povrni! 2. Č. g. Janez K e p e c, župnik v Sel cih, je poslal zase 200 K, razširil potom Marijine druržbe po celi župniji mašno zve zo ter poslal za misijone več starih cer kvenih paramentov (oblačil). 3. Č, g. A. G o 1 f, župnik v Bohinjski Srednji vasi, je vprašal, koliko bi stalo vzdrževanje enega misijonarja, da bodo prevzeli njega oskrbo. Dalo bi se navesti še več podobnih slučajev, pa za enkrat zadostuj! Najbolj ganljivo pa je, kar pišeta dva vojaka s fronte: Na Vaše zadnje vabilo v »Bogoljubu za podporo slov. Misijonske zveze se od-zoveva vsak s 5 kronami, katere pošiljava istočasno po vojno-poštni nakaznici z željo, da bi tudi drugi vojaki, čeravno so v potrebi in na bojišču, vsak po svoji moči vsaj z malim zneskom pripomogli, da sc prej ko mogoče ustanovi ta prepotrebni zavod, Bog daj, da se uresniči ta Vaš plemeniti načrt! Takih fantov mora biti Bog vesel! Blažena Marjeta Hlakok o trpljenju. (Nekaj lepega in veselega za vse trpeče in žalostne.) Ljubezen med prijatelji stori, da so si podobni. Ljubimo Jezusovo Srce, a ljubimo ga na križu! On želi najti v enem srcu ljubezen in trpljenje združeno. Ker te Jezus ljubi, ti bo dal pogostokrat priliko trpeti. On želi, da bi bil ti deležen njegove kraljeve časti, zato te pripenja na križ. Poveličan boš ž njim, če boš nosil vse od njega ti podane križe — ne da bi omagal, in ne da bi tožil nad njih težo in dolgotrajnostjo. Križ je na vsakem kraju in v vsakem času nad vse dobrodošel, da nas združi s trpečim in umirajočim Zveličarjem. Na tem ni mnogo ležeče, iz kakšnega lesa je, samo da je križ, in da nas ljubezen tistega, ki je na njem umrl, nanjga pribije. Ali ti tii to dosti, da ga prejmeš iz rok prijatelja, čigar ljubeznipolno Srce ti ga je od vekomaj namenilo, da te ž njim pritegne k sebi? Ne želi si, rešiti se križa; hvali Boga zanj; kajti križ je prestol križanega Zveličarja? Kolika sreča, vedno molče trpeti in. nazadnje na križu umreti sredi vsake vrste telesnih težav, pozabljen in zapuščen! Jaz hočem resno začeti trpeli, — če se sreča, deležen biti Kristusovega križa, more imenovati trpljenje! Človek, ki Jezusovo Srce ljubi, ne more reči, da trpi. Križ je •noj zaklad v prečastitem Srcu Joaus jvera; 0,1 je vse moje veselje in blagost. Nič na svetu mi ne ugaja razen križa mojega "ebeškega Učenika; toda križ popolnoma podoben njegovemu; težak, .sramoten, brez olajšanja, brez sladkosti, brez tolažbe ... Nobena druga milost se ne da primerjati s to: s Kristusom nositi križ, O, ko bi ljudje znali križ bolj ceniti, bi ga ne zaničevali tako, ampak nasprotno tako zelo ljubili, da bi se ničesar bolj ne veselili kakor njega in bi ne imeli druge želje, kakor da bi zaničevani in od vsega sveta pozabljeni v njegovem naročju umrli. Toda k temu je potreba onega žgočega plamena čiste ljubezni, ki je prešinjala našega božjega Odrešenika, Misli si, da si drevo zasajeno v vrt nebeškega Očeta. Kolikor bolj vihar drevo maje, toliko globokeje se vsadijo korenine v zemljo. Potopi se toliko globokeje v božje Srce, kolikor silneje vate buta vihar težav in nasprotovanja. Največja grenkost je sladka v presladkem Srcu Jezusovem, kjer se vse spremeni v ljubezen. Tako ta sveta duša, nevesta Jezusovega Srca. Kaj ne, kako daleč je to njeno govorjenje in naše mišljenje! Ali sploh razumemo, kaj ta izvoljena duša govori? Ali nam ni to neumljiva govorica? — Iz tega se vidi, kako smo še vsi zemeljski, kako malo imamo božjega duha, kako malo umevanja Jezusovega Srca! Skušajmo si v tem presvetemu Srcu posvečenem mescu prisvojiti malo tega duha! Brez trpljenja za Boga ni ljubezni do Boga. Dvestoletnica kronanja svetogorske podobe Matere božje. Letos dne 6. junija bo 200 let, ko so v Gorici slovesno in po vatikanskem obredu kronali čudodelno podobo Matere božje svetogorske. »Slovenec« je v 87. štev. med »Primorskimi novicami« omenil, da bodo to dvestoletnico obhajali v Ljubljani v frančiškanski cerkvi, kjer je zdaj čudodelna podoba na oltarju sv. Deodata. Mislim, da bo »Bogoljub« ustregel svojim čitateljem, ako prinese vsaj kratko zgodovino svetogorske božje poti in slovesno kronanje. Soboto pred tretjo nedeljo po binko-štih leta 1539. se je Mati božja prikazala pobožni pastarici Urški Ferligoj iz Grgarja nad Gorico, na gori Skalnici (zdaj Sv, gora) ter ji je rekla: »Povej ljudstvu, da naj mi tukaj zida hišo (cerkev) in milosti prosi.« Na Urškino prigovarjanje in z dovoljenjem svetne in cerkvene oblasti so verni Goričani in okoličani sezidali veličastno 60 metrov dolgo in 19 metrov široko cerkev s tremi ladjami. Leta 1544. so to cerkev posvetili in takrat je poslal oglejski patrijarh Marin Grimani svojo lepo in staro podobo Matere božje za veliki oltar. Ta podoba, na cedrovi deski, je 97 in pol centimetra dolga in 79 cm široka; Mati božja ima v naročju dete Jezuščka na levici, zraven je naslikan sv. Janez Krstnik, na desnici je pa sv, Joahim, oče preblažene Device Marije, Iz goriške okolica, Brd, vipavske doline, s Krasa, iz Istre in s Kranjskega so začeli verniki romati na goro Skalnico, kateri so pa ime spremenili v Sveto goro zaradi obilnih milosti, katere so tu prejemali po Materi božji. Ko je nadvojvoda Karel leta 1565. izročil Sveto goro frančiškanom, se je število romarjev vedno bolj množilo. V nekako zahvalo in v večjo slavo in čast Materi božji, so svetogorski frančiškani leta 1717. prosili vatikanski kapitelj, da bi smeli slovesno in po vatikanskem obredu kronati čudodelno podobo Matere božje. Ko se je vatikanski kapitelj prepri- čal, da je podoba Matere božje na Sveti gori res stara, čudodelna in od vernega ljudstva zelo češčena, je dovolil kronanje in izročil papeževemu nunciju na Dunaju ki je pa pooblastil pičanskega škofa Jurija Marottija, Istrijana. To nenavadno sloves, nost so naznanili s prižnice po vsej Avstriji in so pričakovali izredno veliko udeležencev, Ker je pa kraj na Sveti gori za tako slovesnost premajhen, so se odločili kro-nati podobo v Gorici, na Travniku, največjem trgu v mestu, in sicer tretjo nedeljo po Binkoštih, ker so to nedeljo vsako leto obhajali spomin prikazanja Matere božje na Sveti gori, Anton Červ popisuje v knjižici »Sveta gora pri Gorici« to kronanje tako-le: »Težko pričakovani dan 6, junija — tretja nedelja bo Binkoštih — napoči. Ob 4. uri zjutraj zagrmijo možnarji, zvonovi slovesno zapojo; ravno so vzdignili čudodelno podobo Matere božje z velikega oltarja na Sv gori, Dragi zaklad posadijo na nosilnico s pozlačenim suknom pregnjeijo in bogato okinčano. Štirje oo. frančiškani v levitov-ski opravi jo zadenejo in nesejo na ramenih doli pod Sv. goro; tu jo sprejme slovesno prošt in infulirani opat pičanski Janez Fattori z asistencijo in z vso solkansko duhovščino; tem se pridruži nepregledna množica ljudstva, s križi, zastavami itd, Veličastna procesija se vzdigne in počasi pomika proti Gorici, od vseh strani grmijo možnarji, iz tisočerih prs se glasijo svete pesmi, zdi se, da so se nebesa k zemlji sklonila. Pri mestnih vratih sprejme milostno podobo pod dragoceno nebo pičanski škof Jurij Frančišek Marotti s spremstvom dveh infuliranih opatov in neizmernega števila duhovščine, plemstva, uradnikov, meščanov in priprostega ljudstva. Vsi ka-noni na gradu gromovito pozdravijo nebeško Kraljico, glasba zagode in pod okusnim, visokim slavolokom prestopi nebeška Mati prag srečne Gorice, Vojaštvo v pa" ,a4i in oboroženo meščanstvo spremlja jepo urejeno procesijo do Travnika, kjer postavi pičanski škof milostno podobo na pripravljeni oltar. Nad 30 tisoč pobožnih Marijinih častivcev pričakuje, solze radosti prelivaje, slovesnega trenotka. Najprej preberejo dotična dovolilna in pooblastilna pisma, potem zapoje škof cerkveno pesem »Pridi Sv. Duh« ... Po dokončanem petju začne opravljati po obredu zapovedane cerkvene molitve. Ko pride na vrsto slovesno opravilo kronanja samega, nastane praznična tišina; spoštljivo sc bliža škof milostni podobi Matere božje ter ji s trepetajočimi rokami venča glavo z dragoceno krono,1 ravno tako tudi božjemu Detetu Jezusu v njenem naročju. Ta trenotek bi moral vsak občutiti pričujoč, opisati se ne da. Z grmenjem topov in glazbenim šumenjem združujejo se hvalospevi ginjenega ljudstva, vzdihi prekipevajočega veselja, veličastno se vmes glasijo vrste zahvalne pesmi »Te Deum«, ki jo z milostljivim škofom poje tisočerni kor. Po 1 Krono je dala narediti gospa Ana Katarina pl. Šelenburg iz Ljubljane. dokončanem obredu začne škof pod milim nebom sveto mašo ...« Po dokončani sveti maši nesejo v procesiji kronano podobo v veliko ceikcv, da so jo mogli verniki videti in pred njo Materi božji svoje potrebe raz-odeti. Po slovesnih večcrnicah so prenesli podobo v cerkev cč. gospa uršulink, potem pa še v cerkev redovnic sv. Klare, da so jo mogle tudi redovnice videti in Materi božji svoje zadeve izročiti. Zvečer so prenesli kronano podobo v frančiškansko cer-kcv v Solkanu, kjer so verniki celo noč čuli in molili, drugo jutro pa na vse zgodaj na Sv, goro, kjer so nadaljevali to sloves- nost osem dni, da so se mogli verniki udeležiti popolnega odpustka. V tej osmini je bilo samo na Sv. gori obhajanih 133 tisoč vernikov. Tretjo nedeljo po binkoštih so na Sv. gori vsako leto slovesno obhajali spomin prikazanja in kronanja Matere božje; papež Benedikt XIV. je dovolil sv. mašo in cerkvene molitve v ta spomin najprej za Sv, goro, potem pa za frančiškanske samostane hrvaško-kranjske redovne pokrajine sv. Križa in za vse cerkve goriške Svetogorska milostna podoba. nadškofije (S, R. C. 7. sept. 1748) in sicer tretjo nedeljo po Binkoštih. Ta spomin še vedno obhaja goriška nadškofija in fran- -H~<= čiškanska redovna pokrajina sv. Križa na Slovenskem, Dal Bog, da bi zopet in kmalu tudi na Sv. gori mogli obhajati ta praznik! P, A, F. Materina žalost L Mladenič pri vojakih med raznimi narodi, s tovarši se edini, ki jih brezbožnost vodi. In materi popiše visoko svoje znanje, nazore jasne riše, preklinja vse nekdanje. Kar pravila si, mati, o Bogu in nebesih, ne morem verovati, veš, duše ni v telesih. Vse to so le pravljice, ki otrok jih verjame, za me ni več resnice, in vere ni več zame, II. Tabernakelj je napol odprt, Jezus sluša prošnje tihe, tožbe tajne, srčne vzdihe, vodi neizkušenih načrt. Tja poklekne mati brez besed, polno je srce in — plaka, kaj bo Jezus rekel, čaka, upira v belo hostijo pogled. Pa vse tiho, vse okrog molči, le srce ji burno bije, čas je, da mu vse" razkrije, kar pred drugimi taji. Štiri sine sem poslala v boj za cesarja, domovino, za slovensko pokrajino, nauke sem dala jim s seboj. in veselje. Šli so vernega duha. Trije mrtvi... ne žalujem, enega le objokujem, ki je zabil na Boga, Torej, dobri Jezus, daj mu spoznanje Avguština, materi pa zopet sina, v Cerkev pelji ga nazaj. Bedna mati si solze otre, duša žarek ji ogreva, čuje glas, se ji dozdeva: Upaj, sinko k meni vrne se! III. Grom potihne na bojišču, vik in krik, le med mrtvimi šepeče konjenik: Mati, zlata moja mati, kaj te ni, naj povem ti, da verujem kakor ti. Pridi k meni in povedi še enkrat, kar si mi otroku srečnem' tolkokrat! O, kako bi rad o Bogu zopet cul, o ljubezni božji, preden bi zasnul! IV. 81ed obraz se tamkaj sklanja: Kaj bi, sinko, rad? Zdiš se mi zelo vznemirjen, dasi tako mlad. Bog te kliče, slušaj, moli! Vse ti odpusti, le odkrij mi srce svoje, vse, kar te teži. Dolgo je duhovnik blagi tamkaj se mudil, in mladenič ves spokorjen zdaj se je solzil. Rad pred mater bi pokleknil izkesan, da bi prosil odpuščanja jo solzan. Pa preblizu smrt mu bela že stoji, njej pa k njemu več mogoče priti ni. Le recite, izročite ji pozdrav, zadnji, a najlepši sina iz daljav! V. Tabernakelj je napol odprt, Jezus sluša prošnje tihe, tožbe tajne, srčne vzdihe, vodi neizkušenih načrt. Tja poklekne mati brez besed, polno je srce in — plaka, a solze, ki jih pretaka, so izraz veselja naposled. »Hvala, hvala, ljubi Jezus moj,« ustnice ji šepetajo; »ovčko si poklical v stajo, sin zgubljen je zopet moj in tvoj. ,« Ostani. Solnčni utrinki III. Jezus govori. Komaj si prišel v cerkev, pa že hočeš oditi! Nekdaj si dragovoljno ostajal pri men), zdaj pa ti je tako dolgočasno. Odkod ta sprememba? Ali nisem več tvoj Jezus? Sem te mar prevaril? Kaj je v tvojem srcu, da si tako vznemirjen? Ko sem te tolažil, ti je bila ura če-ščenja vedno prekratka in si.tako goreče molil. Zdaj pa, ko občutiš v sebi neko su~ hoto, se oddaljuješ od mene in ostajaš nem in mrzel kakor kamen, >( Kje so tvoji obeti? Kolikokrat si mi zatrjeval, da sem jaz edin vreden tvoje ljubezni, tvoja tolažba, tvoje življenje, tvoja edina dedščina! Zdi se mi, da se je tvoje srce ohladilo. Ali ni morebiti kaj drugega prevzelo v njem mojega mesta? Saj menda nisi našel koga, ki bi bil bolj vreden tvoje ljubezni? Zakaj hočeš torej oditi? * * * Kaj se ne sramuješ, da ti je tako dolgočasno pri meni? Ali mi nimaš prav nič povedati? Pove/ mi to, kar pripoveduješ drugim! — Čuj: naštej mi vse svoje tegobe, vsa svoja opravila, razodeni mi svoje osnove za prihodnjost, naštej mi vse težave, ki te danes čakajo in se jih bojiš; vsa prerekanja, ki jih že naprej vidiš, vsa razočaranja, grenkosti... z eno besedo, povej mi vse! Želim te nekoliko ohrabriti. Včasih si tako nestanoviten. Če občutiš nekaj raztresenosti, si koj pobit, pa odideš. Kaj ne veš, da se morejo z malim trudom premeniti tudi te raztresenosti v predmet premišljevanja in molitve? — Si morebiti raztresen zbog kake osnove za prihodnjost? Naštej mi vse nade svojega srca, povej mi, kaj si želiš veselega, kdo ve, če ti ne bom tega pripravil? ... če ti morda ne bom vse spopolnil in naredil trajnejše? — Ali si morebiti raztresen radi kakšnega razžaljenja? Razloži mi to čisto na drobno ,,, razodeni mi svoje mržnje .,. svoja preziranja ,.. svojo jezo ,,, svoje maščevalne želje; povej mi, da ti je duša vznemirjena in srce polno grenkosti, — jaz bom že znal narediti, da boš zopet miren, in v tvoje srce bom vlil nekaj slad- kosti. Samo odločno mi vse razodeni in tvoje raztresenosti se bodo premenile v molitev. * * * Mnogokrat tožiš, da nima zate nobeden lepe besede.--Uboga duša! Jaz sem napravil to puščobo okoli tebe; jaz sem te obdal s to tišino; kaj nisi še tega razumela? To delam zato, da te prisilim, da ostaneš pri meni: hočem, da boš vsa moja; vsem zaprem usta, ker hočem samo jaz s teboj govoriti. O da bi vedela, koliko ti imam še povedati! Toda če že odhajaš, kako me boš čul? Moj glas se zgublja v posvetnem šumu ... On je tih, kakor bitje tvojega srca ... in čuje se samo v tihoti in samoti ... Ti misliš, da moraš v razgovoru z menoj mnogo govoriti. Ne! Pusti govoriti tudi mene; jaz ti morem kaj svetovati, navdahniti te, ti kaj povedati in donesti mnogo tolažbe .., Ako me pa ne čuješ, kaj bo ostalo v tvoji duši? Tedaj ostani tukaj. Ti molči, jaz bom* govoril. Moje besede ne zginejo kakor veter; ostale bodo vedno vtisnjene v tvojem srcu. Ostani tukaj, in videl boš, da je še nekdo, ki te ljubi in more utolažiti. * * * Glej, koliko je takih, ki ne vedo, kaj bi pri meni počeli. In vendar sem jih obsul s tolikimi dobročinstvi, tolikokrat sem jih potolažil, ali moja dobročinstva so mi vračali z nehvaležnostjo, in za moje tolažbe jim jc postalo srce neobčutljivo. Kako grda je nehvaležnost! In glej, dan na dan imam pred očmi ta žalostni prizor, O da bi vedel, kako trpi pri tem moje Srce! Vsaj ti ostani tukaj in reci mi da me ljubiš, da se vedno spominjaš solz, ki si jih nekdaj točil pred mojimi nogami in da ne boš nikdar pozabil neštevilni tolažb, s katerimi sem tolikokrat tako-rekoč poplavil tvoje srce. Reci mi, da bi te bil vihar bridkosti, ki te obdajajo, že davno vrgel v brezno obupnosti, če bi ne bilo moje milosti. Priznaj, da je tudi to milost tabernakeljna, ako ti ni postalo življenje že neznosno. Ti bi ne veroval, kako jaz blagoslavljam ono dušo, katera se tako spominja mojih dobrot. Da bi ti videl to, kar jaz vidim iz ječe svoje ljubezni, in to, kar čujem! Preobilni grehi nehvaležnosti, sramotenja — od blizu ,,. od daleč .,, vse vidim in vse pada na moje Srce kakor toča živega ogma Nik ar ne odidi: ostani še nekoliko z menoj! Zakaj bi odšel tako hitro? Kaj ne spoznaš, da prihajajo neke slabosti v tvoji duši ravno od tvoje naglosti? Tožiš, da ne občutiš več slasti v molitvi, Žalostiš se, ker si mrzel, suh in nestanoviten, da bi ostal tu pol ure pri žarkem plamenu moje ljubezni . Tedaj nikar tako hitro ne odidi: ostani tukaj! Moli, premišljuj, joči, izprašuj svojo vest! In ko mi ne boš imel nič več povedati, tedaj poslušaj mene, bom jaz govoril. Dobro veš, da sem te ustvaril in odrešil zato, da ostaneš za vedno z menoj. Okusi že naprej mojo nebeško slavo! Poslušaj me, o duša krščanska: ne hodi proč — bodi zvesta — ostani, ostani! ,.. Vzgoja otrok v krščanski družini. (Priobčuje župnik Jožef Vole.) (Dalje.) Da je otrok lepo zbran pri sveti maši, k temu razen nadzorstva staršev mnogo pripomorejo tudi dobri molitveniki, Ce zna otrok že brati, nikoli ne sme v cerkev brez molitvenika. Najlepše je, če ima vsak otrok svoj dober molitvenik. Ni, da bi kar vzel iz omare ali miznice ali s police, kar mu pride pod roko. Za otroke morajo biti molit- veniki pisani otroškopreprosto, kar moč umljivo in prisrčno, da otroke zanimajo in tudi kaj ogrejejo. Judovska špekulacija je posegla dandanes radi ljubega dobička — žalibog — tudi v to književno stroko. Prodajajo se molitveniki, nazunaj sicer elegantni in prikupni, da ni misliti lepšega, naznotraj pa pusti kot žaganje, neredko celo krivoversko navdahnjeni. Zato veljaj skrbnim staršem ta dvojni opomin: Kupujte le take molitvenike, ki so izdani s privoljenjem škofijstva! Najvarnejše pa ravnate, če poprosite gospoda veroučitelja, da naroči vašim otrokom molitvenikov, primernih in trpežnih, pa ne predragih in gizdavih, da bi vzbujali med otroki domišljavost, baha-rijo in zavist. Toliko naj bo povedano o brigi staršev za manjše otroke, da bodo s pridom pri najsvetejši daritvi. Toda skrb staršev s tem še ni pri kraju. Za odraslo mladino je pa sveta maša še sedemkrat potrebnejša kot za nežno deco. Gorje mladeniču in dekletu, pa tudi njiju staršem, če se mlademu človeku pristudi ta vir žive vode milosti! Kakor je z bolnikom pri kraju, če mu ne diši več najizbranejša jed, tako gre naglo navzdol tudi z mladim človekom, ki 'jame mrzeti najsvetejše, kar imamo,- In kolikokrat so največ starši vzrok, da se doraščajoča mladina popolnoma odtuji temu najsvetejšemu opravilu, ki je »sprava za naše grehe, pa ne samo za naše, ampak vsega sveta!« (I. Jan. 2. 2.) Ali jih ni najti v slednji župniji, malomarnih očetov in brezvestnih mater, ki se ne pobrigajo leto in dan za to,.ali hodijo njih sinovi ali hčere Gospodove dni res v cerkev, ali pa se potikajo med sveto mašo zunaj cerkve, posedajo po gostilnah, se vlačijo no beznicah? Kaj pa pravijo take matere razuzdani hčeri, ki se košato nastavlja za cerkvenimi vrati, po žegnanjih in po božjih potih? Ali ni nič več sram takega očeta, tako mater, ki gleda svojega sina, svojo hčer, kako se napravlia Gospodov dan v cerkev k spravni daritvi kakor nekoč Savel v Damask, kristjane morit; kakor Marija egiptovska, smrad širit tja, kjer se ke- rubi zgrinjajo v vonju kadila?--Dovolj o tem; prežalostno je. V srce človeku koplje, Tuinsem se pa seveda zgodi tudi v najboljših krščanskih družinah, da vsi otroci ne morejo v Cerkev na Gospodov dan, V takih slučajih naj po-skrbe starši vsaj za to, da bodo molili otroci med službo božjo doma, Zbero naj se v hiši pred križem ali pred drugo sveto podobo, naj pokleknejo pa izmolijo skupno del svetega rožnega venca in litanije, vmes pa morda tudi kaj zapojo — kdo izmed starejših pa naj jim kaj vzpodbudnega prebere iz nabožne knjige; osobito evangelij tistega dne naj se nikdar ne izpusti. Tako se bodo otroci zavedali tudi doma, da je Gospodov dan svet dan in ne kakor delavnik, četudi kristjan ne more v cerkev. Seveda mora ostati pri otrocih kdo izmed odraslih, sicer bo otroška molitev borna, petje — vpitje, branje — smejanje, svete zbranosti pa manj kot nič. Če se pa mlajši že izroče varstvu in nadzorstvu kakega stBrejšega brata ali sestre, naj pa oče in mati pred odhodom otroke vsaj resnobno opozorita, da jih ljubi Bog posluša in gleda ves čas, ko bodo sami doma; in da bodo njih angeli varihi nosili pred prestol božji -•• ali njih pobožne molitve Bogu v radost, ali pa njih porednost Bogu v žalost. Tisto je pa še večja hudobija, če kdo žali ljubega Boga med službo božjo, kakor če ga žali ob drugem času. — Ko pa prideta oče in mati po svetem opravilu domov, naj pa tudi povprašata, kako je bilo med službo božjo doma. Pri kosilu je potem najprimernejša prilika, da se odkaže zlikovcu ali porodnici kot namesto žlice, 2, P r i d i g a je drugi važni del katoliške službe božje; za mladino tako bistveno potreben del, da se mora reči: le tisti otrok je vestno izpolnil svojo nedeljsko ali prazniško dolžnost, ki je bil ta dan tudi pri pridigi, Odrastel človek že še kako nadomesti pridigo, če mu po kaki nepriliki izpade, na primer s premišljevanjem ali nabožnim branjem; otrok pa ni za to. Še celo domači pouk mu ne more čisto nadomestiti pridige. Otrok smatra domači pouk le preveč za besedo človeško; pouk v cerkvi pa pravilno za besedo božjo, vse bolj veljaven, zanesljiv, neoporečen nauk, prav kakor uči modri Sirah [1, 5): »Studenec modrosti je beseda božja ... in njena pota so večne zapovedi.« Pa daje beseda božja v pridigah tudi naukom staršev šele pravo veljavo: starši so namestniki božji, in njih nauki ter zapovedi so vse več kot le nauki človeški in zapovedi človeške. Končno pa mora postati beseda božja otroku tudi vir modrosti za vse življenje. Kdo ga bo pa mo-dril, ko bo domači pouk prestal? Otroku naj postane božja beseda življenjska potreba iz mladih dni. Saj uči izkušnja, da se izpridijo večkrat celo dobro vzgojeni otroci, če se izbosijo besede božje, Kako torej otroke ravnati na pridigo? Samoposebi se razume, da premajhni otroci še niso za pridigo, Ko je pa otrok zrel za šolski pouk, je pa zrel že tudi za cerkveni. Vsako nedeljo in vsak praznik, če ni posebnih težav, naj čuje otrok pridigo, Med pridigo naj pa stoji na očitnem kraju, da bo videl pridigarja, ne pa, da bi tičal takrat kje za kakim stebrom ali hrbtom, ali pa kje počepal, dremal ali pa ba-rantal za podobice. Otrok, ki v pridigarja ne gleda, tudi pridigarja ne posluša, Stoji naj otrok med pridigo spodobno, najbolje nikamor naslonjen in sklenjenih rok. In pa — to je važno! — kar mogoče staršem pred očmi! Molek ali mašno knjižico naj hna med pridigo v žepu, da mu ni v izkuš-njavo. Če starši pazijo vsaj na vse to-le, bo gotovo padalo seme božje besede v otrokovem srcu na razrahljano gredico. Razrahljajo naj pa starši to gredico že tudi doma, S tem, da otroka pred odhodom k službi božji malo opozore na nedeljski list (če je otroku dosti razumljiv) in na sveti evangelij. Ali pa naj otrok sam doma prebere list in sveti evangelij, pa staršem pove, kar si je zapomnil. Mnogo bolj bo potem pazljiv med pridigo. Seme božje besede je pa tudi treba spraviti v zemljo in malo zaliti. To store starši s tem, če se lepo pomenijo z otrokom o pridigi po končani službi božji ali pa že med potom, če je daleč domov. Povprašajo naj otroka, če je pozorno poslušal pridigo, kaj si je posebno zapomnil, česa ni razumel, kaj mu je bilo najbolj všeč? Nekaj si bo pač vsak šolski otrok zapomnil iz pridige, če bo imel le skrb za poslušanje. To bo pa imel, če bo vedel, da bo odgovor doma. Tudi najtrši otrok mora vsaj iz svetega evangelija nekaj prinesti domov. Kdor ne ve nič, zasluži opoldne post. Na tisto pa, kar si je otrok posebno zapomnil, ali na kar ga je vredno posebno spomniti, naj pa navežejo starši ljubezniv pouk za otroka. Pridigo naj obrnejo na otrokovo življenje, potrebe, napake. Otrok pač še ne ve ali pa vpošteva premalo, da pridigar ne govori le Bogu v čast, ampak še bolj vernikom v poboljšanje. Starši imajo pa tudi pravico, da ne obračajo besede božje 'le na svoje življenje, ampak tudi na življenje svoje dece. Seve pa to izpraševanje doma ne sme biti preozkosrčno ali celo trinoško. Otrok je lahkomišljen vsak, pozabljiv, in čimbolj nedolžen, tem manj dovzeten za javne opomine. Kar spravi starca v strah in solze," nedolžnemu otroku ne pride do živega, Ne zaveda se zadolženosti, pa mu gre svarilo pri enem ušesu noter, pri drugem pa hitro vun. To treba vpoštevati, ko izprašuješ otroka, Le rad naj pride otrok po sveti maši domov, ne pa da bi prilezel trepetaje, pa z veseljem naj pove, kolikor ve in kakor zna. Ti pa, oče ali mati, ga potrpežljivo poslušaj, mu lepo pomagaj, kjer mu zmanjka besede, pa se zadovolji, četudi ni zmeraj bernja velika. Beseda božja naj ostane otroku zmeraj sladka, Svetlinovi otroci so bili polsiroteji. Imeli so le še mater pa prav dobrega starega očeta. Ta ded so tako ljubeznivo skrbeli za to družinico, da ji ni manjkalo ničesar ne v telesnem, ne v dušnem oziru. Vsako nedeljo in praznik so zbrali otro-čiče po sveti maši okrog sebe, pozimi za pečjo, poleti pa pod hruško zunaj, pa so jih izprašali, kaj so si kaj zapomnili iz evan- gelija in pridige tistega dne, Tonček, najmlajši, je ponavadi najmanj vedel. Ded so niu ljubeznivo pomagali, mu pojasnjevali to in ono in posebno radi povdarjali veiiko c.rečo, ki jo imajo katoliški otroci, da so v pravi veri izrejeni in poučeni, dočim je na svetu otrčk milijone in milijone, ki imajo divje poganske starše in nobenega pravega pouka vse svoje žive dni ne, Tonček je gledal v dedka ljubeznivo kakor angelček v Boga, in čimdalje več je vedel povedati iz pridig, — Drugi Svetlinček, Nacek, si je pa enkrat posebno dobro zapomnil tisto zgodbo o mladem Vukasoviču, ki je tako dobrosrčno skrbel za svojega siromašnega očeta. Dedek so pa precej poprijeli: »Kako pa kaj vi, otroci, skrbite za svojega očeta, ki so že v večnosti? Zna-biti trpe v vicah in so pomoči še stokrat bolj potrebni kot je bil na tem svetu oče mladega Vukasoviča.« Pa so jeli otrokom tako ginljivo govoriti o revi trpečih duš v vicah, da so vsi otroci obljubili, vsako sveto mašo bodo molili za dušo rajnega očeta in sploh za trpeče v vicah, Ančka in Tinka pa da bosta šli pogosto k svetemu obhajilu in s svetimi odpustki pomagali duši rajnega ateja. No, seve: Ančka in Tinka sta bili najstarejši in sta lahko vsa-krat največ vedeli iz pridige; stari oče so pa le bolj Tončka in Nacka rajši vpraševali. So že vedeli, zakaj.,. Še nekaj naj tu omenimo. Redke izjeme so dandanašnje, zgoditi se pa vendar zna, da dobe otroci tuintam besede božje preveč. Zlasti po mestih je najti včasih dijaških gospodinj, ki vodijo svoje gojence od cerkve do cerkve, pa od pridige do pridige vse ljube božje nedelje in vse svete praznike. To ni prav. Otrok se prenasiti božje besede, zanemari šolske lolžnosti, trpi na zdravju, polagoma se mu prigabi cerkev in pristudi tudi božja beseda. Kasneje se pa spominjajo le z ne-voljo, če ne z zaničevanjem, tistega hlasta-vega obletavanja cerkva. Povemo še enkrat: Beseda božja naj ostane otroku vedno sladka. K redni katoliški službi božji pa spada še tudi: 3. Popoldansko sveto opravilo, Znabiti se zdi komu malenkostno, da govorimo v vzgojni knjigi tudi o njem. Povemo pa kar vnaprej, da nikakor ni brez vzgojnega pomena. V nekaterih ozi-rih se nam zdi še važnejše kot dopoldanje sveto opravilo. Nočemo s tem reči, da bi se mogle kosati litanije ali molitvena ura z najsvetejšo daritvijo, ali da je razlaganje krščanskega nauka (katekizma) vzviše-nejše kot pridiga — nikakor ne! Toda okoliščine so take, da redno obiskavanje nedeljske ali prazniške popoldanske službe božje zelo ugodno vpliva na vzgojno delo. Kako to? Prvič že z ozirom na starše. Kajne, če gresta oče in mati redno k popoldanskemu svetemu opravilu, po pameti porabita čas, ki je svete popoldneve na razpolago. Služba božja ju ohrani resnobna in skrb-ljiva ves Gospodov dan, ju obvaruje lahkomiselnega postajanja in posedanja po dvomljivih družbah ali celo po krčmah, jima drži skupaj otroke in posle, da se ne raztepo, vsaj ne izpod domačega zvona, ampak pridejo lepo brž za gospodarjem in gospodinjo domov. Tak oče, ki se je verno udeležil tudi popoldanske službe božje svete dni in dobil znabiti ravno pri krščanskem nauku krepkega bodrila za svoje očetovske dolžnosti, bo po nauku rad krenil domov, pa bo zbral d^Hna svoje male okrog sebe in se uprav tak dan, ko je čas in mir, prepričal, kako so kaj poučeni v svetih resnicah, kako kaj napredujejo v šoli, kako kaj mater ubogajo in se razumejo med seboj. Ali pa, če so mu otroci že izpodrastli, bo hotel, da so svete dni z njim vred pravočasno doma; jim bo dovolil doma kako nedolžno veselje, mičen izpre-hod, pošten obisk; ali pa bo napisal ali . dal napisati krščanski list sinu-dijaku ali vojaku v mesto ali služeči hčeri ali omo-ženi ali izvoljeni. Ali pa bo malo stopil okoli hiše in po hiši pa pogledal, kako je kaj to in ono: mostovži, okna, skrinje, omare, knjige in knjižice ... Zlasti na ne- deljske večere in noči bo pozoren, »Zavoljo hčere oče skrivaj čuje, in skrb mu jemlje spanje, da se kje v mladosti ne postara .,,,« pravi modri Sirah (42, 9). — In mati? O, za njo je pa nedeljski in praz-niški popoldan, kar za čebelico cvetna njiva. Vsa bogata, poživljena, srečna in zadovoljna se bo vrnila domov. Pri nauku je zbirala svete resnice, kako jih bo najlažje tolmačila malim; pri litanijah je iskreno prosila nebeškega varstva sebi in svojim; pri molitveni uri se je vnemalg božje ljubezni, pri pouku za matere materinske skrbi, pri obisku pokopališča svetega domotožja za blaženimi dušicami jn dušami, ki so spravljene pri Bogu... Pa povej zdaj kdo, ni li nedeljski ali prazniški popoldan, četudi le takole površno ogle-dan, res poln vzgojnega blagoslova, če se krščansko preživi? In če se nekrščan-sko?! V življenje poglej! Najhujših zdrah, najbolj pekočih solz, obupa ure so takrat. (Dalje.) Samota. Samota, moj zemeljski raj, kako si meni draga! Ne menjal bi za ves te svet, prijateljica blaga. Kam v urah tugepolnih naj naslonim trudno glavo? — V naročju tvojem le samo tolažbo najdem pravo. Tu zjokati se mirno smem, izplakati vse boli; goreče, kot nikjer drugod, mi tukaj duša moli. Pa naj usoda zame le trpljenja kupo hrani; le ti, samota miljena, družica mi ostani. Al. Rolr Sirota. Koliko nam pove ta beseda! Ko udari ta beseda na naše uho, se nam zdi, kakor da bi se odprla pred nami škripajoča vrata. In v tesni sobi vidimo v duhu očeta-vdovca in okrog njega štiri, pet, šest malih otrok. Oče si podpira težko glavo z žuljavimi rokami. Poleg njega je majhen sveženj. Danes je namreč vpoklican, »Sam bi še prenesel in nastopil ta novi križev pot, saj sem navajen trpljenja. Toda kaj bo z otroci?« — Sirote! Beseda »sirota« nas popelje k bolniški postelji, v sobo umirajoče vojne vdove. Ni velika ta soba, pa je bila vendar dom številne in srečne družinice. Oče je bil pošten in priden krščanski delavec. In kar je v tovarni zaslužila njegova moška moč, to je skrbno in vestno obrnila za družino dobra mati. Niso imeli veliko, pa vendar dosti; niso živeli razkošno, pa so izhajali pošteno. In prišla je vojska in potrkala na vrata tudi te družine in vzela očeta in rednika seboj. Bilo je hudo, Z največjim naporom je mati skrbela za deset lačnih oči. Toda na bojišču je raztrgala granata dobrega očeta in s tem tudi doma zadnje upanje in pogum. Mladi vdovi so pri tej novici odpovedale moči: danes je na smrtni postelji in čez par dni bodo ostale v revni sobi še revnejše —• sirote. »Bogoljub« se je posebno zadnji čas zavzel za sirote. Hvala Bogu, veliko njegovih prijateljev je z zanimanjem bralo tiste članke in z veseljem v dejanju pomagalo, Le čitajte v zadnji številki, koliko dobrotnikov imajo na Slovenskem sirote! Morebiti je tudi kdo z glavo zmajal, rekoč: r gogoljub je list za pobožnost, pa ne za fehtarijo! No, temu bi rekel sv. apostol lakob to, kar je že pisal pred dvatisoč leti prvim kristjanom: Čista in ne-oniadeževana pobožnost pred gogom in Očetom je ta-le: Obiskovati sirote in vdove v njih kazalo se je na Slovenskem veliko tiste prave pobožnosti, ki jo priporoča sv. apostol. Hvaležno lahko danes poročamo svojim dobrotnikom, da je medtem delo za sirote že precej napredovalo. Kupili smo graščino Groblje pri Domžalah z velikim posestvom in delamo z vsemi močmi, da Ti, o Jezus, srčnomili, naš pastir najboljši si! nadlogi... (Jak. 1, 27.) Zato je »Bogoljub« poklican in dolžan, prositi za sirote. Ko smo zadnjič pisali o Vincencijevih sirotah in o njihovem Vincencijevem domu, se je oglasilo veliko dobrih src in po- se Vincencijev dom kolikor mogoče kmalu otvori. Predniki usmiljenk iz Gradca so si že vse natančno ogledali in so za načrl društva »Dobrodelnost« zelo navdušeni vse jim je zelo ugajalo in zato smo se pogodili, da pridejo še to jesen štiri usmi- jjenke sv, Vincencija, Tako bo 40 sirot sprejetih v Vincencijev dom v par mesecih. Tudi v Ljubljani je v ta namen veliko dobrih rok pri delu. Ženski odsek društva »Dobrodelnost« ima vsako prvo nedeljo svoje mesečno zborovanje. Najprej molimo za naše sirote in dobrotnikfe, nato je kratek nagovor in potem se posvetujemo, kako in kaj bi storili za naše sirote. Razen-tega se zbirajo tudi vsak torek in petek od pol treh do petih popoldne gospe in gospodične, da se posvetujejo, režejo, šivajo, pletejo itd. Takrat prihajajo tudi druge dobre duše in jemljejo razno blago seboj, da na domu o prostih urah za sirote delajo. To je lepa krščanska ljubezen, to prava pobožnost. Po vsem Slovenskem je še gotovo veliko takih dobrih duš. Gotovo bi nam prišle najrajši kar same pomagat, pa to seveda ni mogoče. Pa če nam ne morete pomagati osebno, smo vam pa ravno tako hvaležni, če nam pomagate z milodari. vse smo hvaležni: platno, obleko, rjuhe, volno, nogovice, denarne prispevke itd. Vsi darovi naj se pošiljajo na naslov: Dobro, delna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. Plačal bo pa ljubi Jezus, »oče ubogih«. Neka slovenska pesem nam slika siroto v mrzli in črni zimski noči, kako stoji sredi grobov in kliče na pomoč. Postavite v pesnici mesto snežene burje — vojsko, mesto črne noči naše hude čase pa bo resnica: Zunaj burja brije, domovino krije črna noč. Jadno dete klič Vaa« 10 K; župnik Ivan Nagel, Št. Ilj ob Dravi, 2 K. Za slovenske misijone. Marijina družba Šmarje pri Ajdovščini 22 K. Za popravo cerkve na Svetih Višarjah. Neimenovana, Žiri, 10 K; zbirka po neimenovani osebi 3 K 20 vin. Za bolgarske misijone. Katarina Mlekuž, Mrtvice, Dolenjsko, 50 K; Marija Robič 20 K (za vsakdanji kruh); župnik M. Poljak 20 K (za vsakdanji kruh); J. Pečolar 10 K. Za aliikarske misijone. Neimenovana oseba iz Preb. 24 K; Frančiška Zalaznik 20 K; neimenovana iz Žalca 10 K 80 vin.; župni urad Cerklje na Gorenjskem 78 K. Za misijone, Marija Kožuh, Špitalič, Štajar-sko, 10 K; N. N., Korte, 10 K; Katarina Kofol, Bača, Primorsko, 14 K; neimenovana iz Čepo-vana 10 K; Franc Zmazek, župnik, Sv. Benedikt v Slov. goricah, 50 K; N. N. Korte, 25 K. Za misijone sv. Vincencija. Frančiška Šah, Babno, Štajarsko, 5 K, Za balkanske misijone. Jos. Lavrič, župnik na Brezovici, 10 K. Za bosanske misijone. Roža Devetak, begunka, Bruck ob Litvi, 7 K; J. Pečolar 10 K. Za zamorce, Župni urad Bučka 70 K. Za stradajoče. Katarina Mlakar, Hajdina, 20 K. Za bratovščino sv, Rešnjega Telesa, Katarina Mlekuš, Mrtvice, Dolenjsko, 30 K. Za bratovščino sv, Bizaa. Katarina Mlekuš, Mrtvice, 20 K. Za dekliško sirotišnico v Sarajevu, Katarina Mlekuš, Mrtvice, 50 K. Za Dejanje sv. Detinstva, Kat. Mlekuš, Mrtvice, 30 K. Za odkup poganskih otrok. Neimenovana oseba (za deklico z imenom Marija) 20 K; dru žina Žerjal, Brje na Goriškem (za dečka z imenom Albert) 30 K. Za Apostolstvo sv. Cirila is Metoda. Zbirka iz Verda pri Vrhniki 13 K 20 vin.; župnik F. Zbašnik v Hrastju 8 K (III. zbirka); župnik F. Pavšič 5 K; župnija Sv. Križ pri Kostanjevici 100 K; Šmartin pri Kranju 42 K 50 vin. (zbrala gdčna. M. pl. Kleinmayr); Trnovo na Notr. 100 K; Vel. Lašče 100 K; Št. Peter pri Novem mestu 35 K; Dijaški dom 5 K; Mokronog (6 vencev) 201 K 60 vin.; naročniki »Bogoljuba« v Vodicah 50 K; Št. Lenard na Škof jo Loko 30 K; Št. Vid pri Ljubljani 52 K 62 vin.; Hinje 61 K 80 vin.; Trboje 15 K; Hrenovke 80 K (zbrala Marijina družba). Škedenj pri Trstu. Dekliška Marijina družba precej dobro napreduje, ima dvakrat v mescu, drugo in četrto nedeljo, shod; skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo. V družbi je tudi evharističen odsek. Družbenice pristopajo rade k sv. obhajilu, posebno prvi petek v mescu, ob nedeljah in tudi mešl tednom. Vpisane so tudi v misijonski odsek in Detinstvo. — Imamo tudi družbeni pevski zbor, ki poje v cerkvi, posebno za šolske sv. maše. — V zadnjem letu smo imeli dva pogreba družbenic, ki ju priporočamo v molitev: rajno Marcele Sancin in Att-gelico Plešnar, ki je bila na smrtni postelji sprejeta v družbo. — Slovesen sprejem smo imeli na belo nedeljo. Msgr. Ivan Slavec je imel pri tej priliki slovesen govor. 20 je bilo. sprejetih v družbo, 17 v Vrtec. (Došlo ravno pred sklepom lista.) LISTNICA UREDNIŠTVA. H. M. v T. Kdor je posvetil Mariji svoja dobra dela na Grinjonov način in storil junaško dejanje za duše v vicah, more nakloniti dobra dela in odpustke posameznim osebam (staršem i. dr.) samo potom prošnje, t. j. s tem, da prosi Marijo, naj nakloni to in to, če ona spozna za dobro, tej in tej duši. Kajti kar je človek enkrat oddal, nad tem ni več sam gospodar. Ni -pa najmanjšega dvoma, da bo Marija tako prošnjo gotovo uslišala. Če bi preprost človek podaril kralju svoje posestvo, potem pa kralja prosil, naj od tega posestva podpira njegove ubožne starše, ali mu bo kralj to prošnjo mogel odreči? O. K., Celje. Cerkev je sežiganje mrličev prepovedala in določila, da, če si kdo v oporoki izgovori, da ga morajo sežgati, se mu mora odreči cerkven »pokop«. Razlogov za to prepoved ne bomo navajali. Vernemu kristjanu zadostuje, da ve, da je prepovedano Nemojte se srditi, prijatelji dragi, ako Vaši dopisi ne pridejo na beli dan brž, ko jih pošljete. Glejte, od zadnje številke do današnje je bilo odloženih celih 16 člankov in 12 pesmi. In podobno je vselej. Uredniku se godi kakor človeku, ki leži v prekratki postelji, a se ne da podaljšati. Torej potrpimo lepo drug z drugim! Slik deklet, ne zamerite, ne moremo prinašati. Biti bi moralo kaj prav izrednega. Če namreč s tem začnemo, bi hotela vsaka imeti svojo umrlo prijateljico v »Bogoljubu«, irf če se eni ustreže, se drugi ne more odreči. Tudi nima veliko pomena; kajti »Bogoljub« mora bolj poučevati, kakor radovednost nasičevati. Lepi življenjepis gospe dr. Voduškove prične prihajati prihodnjič. Pesnica pesni »Materina žalost in veselje«-: naj se blagovoli javiti; na poslanem zvezku ni nič imena. Sprejemajo se samo pravilno in čedno pisani spisi. Tiska Katoliška tiskarna. Urejuje: Janez Ev, Kalan. j5. Petek. Praznik presv. Srca u s o v e g a. Popolni odpustek: a) vsem špikom v cerkvah, kjer se obhaja praznik ,ef v Srca Jezusovega, pod navadnimi po-Pf... b) udom bratovščine presv. Srca Jezu-^vega danes prihodnjo nedeljo; c) udom fosiolstva molitve; d) udom bratovščine naše f^be Gospe v bratovski cerkvi; e) udom bra-'' ščine presv. Rešnjega Telesa kakor 1. dan. Tretjerednikom vesoljna odveza. 17. Nedelja. Z v. Pavel Buralis. popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi ška-Enfir. 19. Torek. Z v, M i h e 1 i n a. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 3. dan, [ 21- Četrtek. Sv, Alojzij. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmo svete zakramente, obiščejo oltar, kjer se ta praznik obhaja, in molijo po namenu sv. očeta. 24. Nedelja, zadnja v mescu. Sv. janez Krstni k. Popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec; b) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 1. dan; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; e) udom družbe treznosti; f) tretjerednikom kakor 3, dan. , 29. Petek. Sv. Peter in Pavel. Popolni odpustek, a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 1. dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; spovednik more obisk cerkve spremeniti v kako drugo dobro delo; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom bratovščine za uboge duše v vicah danes ali v osmini; e) tretjerednikom. — Tretjerednikom vesoljna odveza. Darovi. Za Vincencijev dom. Več oseb iz Idrije 40 kron. Za odkup poganskih otrok. Kaplan Viktor Švigelj, Bloke (za dve deklici), 40 K; neimenovani 40 K; Barbara Kurnik, Ledenik (za deklico z imenom Barbara), 24 K. Za sirote. Dekliška Marijina družba na Rodici 10 K. Za »Misijonsko mašno zvezo«. Neimenovani v H. 50 K. Za »Apostolstvo sv, Cirila Lj Metoda«. Zupni upr. J. Miklavčič, Zavratec, 4 K; Marijina družba Ledine nad Idrijo 22 K; župni urad Udine 10 K. Za po potresu oškodovane, Mihael Saje, župnik v pok., Skaručina, 10 K. Za bratovščino sv, Dizma. Župni urad Cerklje 11 K. Za popravo cerkve na Sv. Višarjah. Zbirka P« M. Rebolj, Hraše, 6 K. Jaramente cerkveno orodfe, celotne cerkvene == oprave \td. ' dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna irgovina, Gabi ob Orlici, Češko. Najboljše nadomestilo za dragi in nezdravi ruski čaj in liavo nam daje novi iz domačih rastlin napravljeni aromatični, zdravi, okusni in naravni zeliščni jedilni lai~wm kot nadomestilo za ško dl i iv o kavo in maki čaj. Najboljša pijača za za-jutrk z rumom, citrono, mlekom ter Sida-medenim praškom ali Sida-li-monadnim praškom in tudi brez vsakršnega pridatka. Kdor nemara postati nervozen, naj piie sam in daje posebno otokom zeliščni jedilni čaj. 1 zavoj (zadošča za 14 dni) stane 50 vinarjev. Po pošti se pošilja najmanj 10 zavojev in se dobi pri: ' Josip Berdajs, Ljubljana, III., Zeljarska ulica št. 7. doseZ K 2. 3 ete z st. K Nikakega zobobola več, nobenih noči brez spanja. »Fides'1 lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bole-; Cinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri !* neuspehu denar nazaj! Cena K 1*50, £ 3 tube K 4 —, 6 tub K 550. — Nikake zobne prhline več. Snežno bele zobe X!RIS zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena 5. Kemeny, Kaschaul.poftt.pr. 12-Z. Ogrsko Zastonj in poštnine prosto dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur, srebrnine, zlatnine, gedbenih in brivskih predmetov. Šolske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 40 in više. Dobre harmonike a K 8, 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50, in više. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica. JflN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj, Most (Brux) štev. 1752, Češko. 2633 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi DSa.Rdlcskni Cena i°n£ku z Kld-Daiadlll. jamstvenim pismom K1-75,3 lončki K 4-50,6 lončkov K 7'50. Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/390, Ogrsko. Vojna zapestna ura : natančno regul. in re-! pds. Nikel ali jeklo K : 12.— 16 — 20-— z radij, svetiln. kazališčem K 18 — 20 — K 24 —v srebrnem okrovu K 18 — 24 — K. 28 —, z radij svet. kazal. K 80 — 36-— srebrna zapestn. ura na elast. K 30 — 36-— 40"— H kar. zlata zapestna ura na elast. K 100-— K 120'— K 140'— 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tovarna ur Jan Konrad o. in kr. dvorni založnik BrtSir št. 1557 (Češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik. Bogata zaloga 546 šiualnih strojen, koles, pisalnih strojeu pri Ivan k«sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neom. zavezo v Ljubljani sprejema prijave na šesto 5% °/o avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K100'—: 1. davka prosto 572% amortizacijsko drž. posojilo 92 K. II. davka proste 572 %1. maja 1927 vračljive drž. zakladnice 93a50 K. Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in uprave. ........................................................................................................................................................................................................................yjiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMH!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii- I ClMrmsor' JST I ! KATOLIŠKA TlSKARHB i iJlUlKHKL četrtletno „ 6-50 | V LJUBLJANI I „(„„„ „xti mesečno ,, 2-20 = = sprejema v natisk vsakojake I stane P° P°stl P^jeman: | g tiskovine od preproste do Sobotna izdaja celoletno 7 kron. | | = najfinejše izvršitve. = illllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllMIllillllllllllllllllllllllllllllll