Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36 —. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0‘76 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Telefon 39—14	Izliaja	okoli	20.	vsakega	meseca	Ček.	rač.	št.	11.430
Leto VIII.
Ljubljana, IS. julija 1939.
Štev. S.
Obliuhe...
Takoj po preobratu ni gostinstvo čutilo potrebe, da se morda radi bojazni za svoj obstoj oklene tesneje svojih maloštevilnih in slabo vpeljanih organizacij, temveč so organizacije nastale vsled tega, ker so jih imeli pač tudi v drugih državah in ker tiči v človeku kolikor toliko čuta za skupnost. Takrat ni bilo nikogar, ki bi morda tarnal nad prevelikimi davki in drugimi bremeni, ker je vsakdo zaslužil in je z lahkoto kril davke in druge še tako številne obveznosti.
V	teh časih ni delala centralistično urejena državna uprava davkoplačevalcem \ Sloveniji tolikšnih brig in skrbi, kakršne so dobili takoj po nastopu gospodarske krize. Kdo je takrat mislil na intervencije v Beogradu, ker so bile pač nepotrebne, saj so se vse težave, kolikor so obstojale uredile pri velikem županstvu in pa pri oblastnih samoupravah.
Ko pa so se začeli kazati znaki gospodarske krize in so se vrstile razne nove davščine in poviševale stare, menjavali zakonski predpisi s filmsko naglico in ko so nastale ovire cesto zgolj zaradi nerazumevanja, tedaj je bilo potrebno, da se združijo gostilničarske organizacije v državi v enotno borbeno stanovsko organizacijo, kar pa se je- le deloma posrečilo, ker so imeli proti njej hrvaški tovariši stalno kake pomisleke. Ta doba je kazala tudi v organizacijah silno razdrapano politično življenje, saj se nismo in se še ne moremo zediniti, ko se gre izključno le za naš obstoj. V tej dobi so bile stalne intervencije po ministrstvih na dnevnem redu. Interventi so bili in1 so še danes presrečni, če lahko zagledajo dobrohotno lice ministra, ki jih prijazno sprejme, da jih tem lažje z obljubami odslovi. Težavnejše pa je bilo in je še danes razpravljati z raznimi načelniki in referenti, ki imajo takoj pripravljenih sto in sto izgovorov, tako da je že »dobro uspela« intervencija pri ministru precej izgubila na svoji zamišljeni veljavi. Obletavanje ministrstev in neprestano prosjačenje, to je bilo in je še glavno delo naših odposlancev, da lahko pozneje raznesejo po občnih zborih iin 1 drugih zborovanjih »veselo vest«, da jih i je ta ali oni minister sprejel in pozorno :
Ce le mogoče vzamemo rodovnik te ali one vsaj za kratko dobo po naslovu znamenite osebe v roke, da ga študiramo, če morda le ni kak naš znanec z njo v svaštvu, če ji ni kum, mali stric itd., dokler ne pridemo do spoznanja, da je eden izmed naših stanovskih tovarišev vendar le z njo v desetem kolenu v sorodu. Seveda se na to začno takoj približevanja potom desetega, devetega, osmega ... posredovalca, dokler se končno ne odpro vrata. Kaj bi mu govorili, saj vendar pozna gostilničarske stvari bolje kot pa kak tajnik gostilničarskega združenja in čuti in trpi nad gostilničarskimi' nadlogami hujše, kakor pa skrahi-rani gostilničar in malo manjka, da se mu ne pocedi solza. Vse razume. In kaj je treba njemu praviti? Zato pa tudi takoj obljubi, da bo dal zadevo preštudirati in da bo naročil referentom ... in da bo po možnosti gotovo ... dokler se interventi ne znajdejo od same hvaležnosti in sanjavosti od prevelike sreče na beograjskih trotoarjih, ker so sedaj šele našli pravega človeka, ki jih razume... In ta novica gre zopet kot blisk po naši deželi, kot najboljša njegova reklama.
Tako beležijo leta in leta in se gomi-lijo vedno neznosnejša bremena, navade te gospode pa ostanejo neizpremenjene. Vsled takega postopanja in siti večnih obljub izgubljamo upravičeno vsako upanje in vero	ker	vidimo,
da vlada tam še vedno oni stari in nesmrtni izrek Pašiča: »Ima vremena«, kii je njega sicer napravil za velikega in bogatega človeka. Na žalost pa nimamo za ta, še iz patriarhalne dobe srbskega državnega življenja obstoječi izrek v Sloveniji prav nikakega razumevanja, ker smo prišli do prepričanja, da je isti le v dobro nekaterim osebam, dočim postajamo mi od dneva do dneva pravi berači. Nikdar nismc? zahtevali, da se nam vse ugodi, pač pa smo zahtevali s pravico dobrih davkoplačevalcev, da se naj naše zahteve objektivno presodijo in da se naj najde taka rešitev, ki bo s splošnimi koristi v skladu.
Skrajni čas je že, da se te metode, ki so ostale 21 let	nespreme-
postajajo do tega središča apatični, ker so prišli do prepričanja, da jih noče ali pa ne more razumeti.
Na srbskih tovariših je, da sporoče vse to svojim sonarodnjakom, ki imajo glavno besedo in jih opozore, da naj čimpreje rešijo kardinalno vprašanje decentralizacije državne uprave, ker se je centralizem pokazal	za	nesposobnega.
Pove se naj jim,	da	ne	moremo	živeti
samo od obljub,	katere prav	radi
njim prepustimo,	če	si	lahko z	njimi
sladkajo življenje.
V	takem položaju v kakršnem smo gostilničarji v Sloveniji, kjer so poslovne teškoče neprimerno težje kot doli na jugu nam ne preostaja drugega, kakor da se z največjim zaupanjem obrnemo do banške uprave, ki naj v svojem delokrogu najde gostilničarstvu ono mesto, kakršno mu že od vsega početka pripada.
Zato polagamo veliko nado v anketo, katero je g. ban obljubil. O gibanju hrvaških tovarišev, ki ni brez pomena, in o vrednosti enotne organizacije pa drugič.
poslušal njihove želje in da je obljubil j njene, čimpreje spremene in dobe take
čimprejšnjo pomoč. Morda je dobra volja podana, toda izkušnja uči, da ostanejo obljube najmanj par mesecev le besede in da preteče še mnogo Save in Donave predno se spremene v kako več
ali manj problematično uredbo, ki se i koristna.
oblike, kakor so v navadi v drugih državah, kjer se mnenja gospodarskih organizacij ne bagatelizirajo, temveč vzamejo hitro v resen pretres in iščejo rešitev, ki je za stan in za celokupnost
takoj pri izdaji pokaže, da je nemogoča, nesprejemljiva in da je sestavljena vsled trmoglavosti referenta ravno v na-sprotstvu z znešenimi predlogi organizacij, dočim do dejanj nikoli ne pride.
Ko smo dobili »svečano zagotovilo« in so se začele predpriprave za uresničenje teh obljub, pa pade vlada kar na lepem in in z njo seveda tudi vse obljube. Ko pride naslednik, se napoti k njemu zopet deputacija, da mu čestita k zaslužnemu odlikovanju, nakar dobi v zahvalo izjavo, da bo dal referentom nalog, da naj zadevo takoj vzamejo v roke in po možnosti še bolj ugodijo gostilničarjem, kakor je to hotel storiti njegov prednik. In zopet se razletimo po državi z novico, da smo sedaj našli pravega, ki nas popolnoma razume, kakor da bi bil sam gostilničar in da bodo v najkrajšem času rešena vsa in prav vsa dolga in dolga leta iznašana vprašanja. Toda tudi ta naslednik študira toliko časa, da pride hočeš nočeš toliko nezaže-ljena demisija in da pride tretji, četrti peti naslednik itd. Ko vse skupaj ne pomaga, potem se začne iskati zveze, kajti brez vezi ste kakor bilka v puščavi.
Ce omenjamo pri tem Beograd, ne mislimo na oni Beograd, ki' je skupina novozgrajenih palač, temveč na osebe, ki dajejo temu Beogradu življenje in ki so poklicane, da gledajo že po svoji dolžnO-sti na vse strani z enako vnemo in imajo v resnici narod in državo od severa in juga ne samo na jeziku temveč tudi v srcu in katerih miselnost naj bi se kazala v modrih državniških delih.
Mi se zaradi takega stanja prav nič ne čudimo akciji naših hrvaških tovarišev, ki so začeli organizirati svoje vrste na področjih, kjer so v večini. Napačno je misliti, da je njihov nastop naperjen proti Državni zvezi, do katere goje vsi veliko spoštovanje, kakor ^a gojimo tudi mi, saj smo našli pri g. predsedniku Bogdanoviču in general, sekretarju g. Sekuloviču vedno osebe, ki so čutile in se odkrito borile z nami za našo stvar. Akcija je naperjena le proti onemu Beogradu, predvsem oni kliki, ki smo jo gori opisali in ki vidi samo sebe in deli obljube na debelo in široko in ki je tudi povzročila, da živimo že 21 let v nesporazumu. Svoječasni prijatelji Beograda, kot nosilca junaške srbske misli
Zvezni	občni	zb v
| Na preddan tako veličastnega zvez-l nega občnega zbora, kakor se je vršil 1 ravno letos v Logatcu, je imel v pro-| štorih zbor. svetnika g. Ivana Škrlja, i zvezni širši odbor dolgotrajno sejo, ki je l obravnaval vse pereče zadeve, tičoče se gostinskega stanu in dokončal tudi predpriprave za občni zbor. Dne 31. maja so se s popoldanskim vlakom pripeljali številni odposlanci ter odborniki širšega odbora v Logatec, katere je na kolodvoru sprejel pod predsedstvom g. Franca Korenčana celokupen odbor tam. gostinskega združenja. Ko je vlak pripeljal na postajo je zaigrala godba tam. prosvetnega društva pozdravni komad, nakar so delegati v četverostopih korakali do zborovalnega prostora. Ob 20. zvečer pa se je v Sokolskem domu, v nabito polni dvorani ter stranskih, prostorih ob zvoku iste godbe priredil od strani logaškega združenja na čast do-šlim tovarišem in tovarišicam pozdravni večer, ki je v vsakem oziru uspel.
Drugi dan, dne 1. junija pa se je v Sokolski dvorani vršil VI. zvezni redni občni zbor, katerega se je od 50 združenj udeležilo po svojih delegatih 46, tako da je bilo od 264 dopustnih delegatov navzočih 253 poleg ostalega mnogega članstva, ki je prihitelo s svojimi delegati k stanovski manifestaciji. Pripomniti moramo, da se je pripeljalo članstvo na občni zbor v 15 velikih avtobusih. Potemtakem je bilo na občnem zboru zastopanih od 4949 članov, kolikor šteje naša organizacija, 4769, kar dokazuje, da se je članstvo skoro polnoštevilno odzvalo pozivu na letošnjo zvezno skupščino.
Nekaj pred 10. uro dop. je predsednik g. Majcen Ciril otvoril občni zbor, pozdravil navzoče zborovalce, predvsem pa zastopnike oblasti, kakor sreskega načelnika g. Malešiča, ki je zastopal g. bana, g. svetnika dr. Bertonclja v zastopstvu direktorja žel. direkcije, g. dr. Ko-ceta za Zbornico TOI in g. tajnika Va-lašeka za Zvezo za tujski promet v Ljubljani.
Nadalje je pozdravil še zastopnika tiska novinarja g. Mrzela. Predno je prišel na dnevni red se je spomnil še Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so navzoči zaklicali trikratni »Živio!«. Nato se je poslala udanostna brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojave pa predsedniku vlade g. Dragiši Cvetkoviču, finančnemu ministru g. dr. Djuričiču, trgovinskemu ministru g. dr. Tomiču, predsedniku senata g. dr. Korošcu ter banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu.
Po prečitanju udanostnih in pozdravnih brzojavk, se je spomnil g. predsednik vseh v preteklem poslovnem letu umrlih tovarišev in tovarišic, posebej pa še g. Geza Vezerja, kot neumornega zveznega odbornika in g. Janka Čiriča, predsednika združenja v Gornji Radgoni. Zborovalci so umrlim tovarišem in tovarišicam zaklicali trikratni .Slava! .
Brzojavne pozdrave je poslala Državna zveza iz Prage ter združenje gostin.
podjetnikov iz Ceš. Budejovic, nadalje Državna zveza v Beogradu, banovinsko združenje iz Banja Luke, združenje za mesto Beograd, Tujsko prometna zveza v Mariboru ter g. Klešič iz Maribora, ki je svojo odsotnost upravičil. Za overo-vatelja zapisnika je imenoval g. Majcen gg. Zupana Julija in Briclja Ivana, oba iz Ljubljane.
K besedi se je priglasil sres. načelnik g. Malešič, ki je pozdravil zborovalce v imenu g. bana in banske uprave ter povdaril, da je turizem važna gospodarska panoga in da je gostinski stan temelj na katerem ta panoga sloni. Tujci, ki potujejo skozi naše kraje, pridejo v dotik z gostinskimi podjetniki ter presojajo po njihovi strežbi naš napredek, naše razmere in našo kulturo. Vsled tega zagotavljam v imenu g. bana gostinskemu stanu vso podporo in upa, da bo doživel velik razmah in' s tem lepšo bodočnost.
Za pozdrave g. načelnika se je zahvalil g. predsednik proseč ga, da sporoči zahvalo zborovalcev tudi g. banu, ki je prejšnji dan, t. j. 31. maja sprejel deputacijo ter obljubil sklicati anketo, na kateri se bodo prerešetala vsa za gostinski stan važna vprašanja. G. banu je bila ob tej priliki izročena posebna spomenica. Tej anketi bodo prisostvovali tudi gg. načelniki oddelkov banske uprave, ki bodo skupno z našimi zastopniki obravnavali predložene zahteve, ki čakajo že toliko časa na rešitev. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora se je soglasno odklonilo, vsled česar je bil zapisnik preteklega leta sprejet. Nato je podal g. predsednik sledeče poročilo:
Skoraj točno po enem letu stopa, velecenjena gospoda, pred Vas zvezna uprava, da Vam že šestič od svojega obstoja položi obračun svojih naporov in zavzemanja v zaščito in korist gostinskega stanu.
Gostilničarski stan je najvernejši ocenjevalec vsakokratnega gospodarskega položaja. Ne morem trditi, da je bilo leto 1938. za gostilničarstvo ugodno. Statistične številke, ki so kazale v tem letu gotovo konjukturno razpoloženji, naj nas ne motijo, te konjukture ni bila deležna naša banovina, ker smo preveč pasivni v svoji produkciji in ker smo prehudo občutili reflekse usodnih dogodkov ob meji. Usoden vpliv na poslabšanje gospodarskih prilik v Sloveniji pa je imel tudi izostanek velikih investicijskih kreditov, ki bi edini lahko poživeli gospodarsko delavnost. Javna dela so bila razmeroma z javnimi deli v južnejših banovinah premajhna, da bi predrugačila gospodarsko lice naše banovine v lanskem letu. K težkemu položaju našega človeka pa je nastopila še druga skrb in sicer skrb, na kak način naj se krijejo leto za letom vedno večje dajatve. Iz tega izhaja, da obstoja med možnostjo pridobivanja odnosno zaslužka in med povečanjem javnih dajatev ter režijskih stroškov vedno večja razlika, kar slabi gospodarsko iniciativo. Bilanca gostilničarskega prometa lan-
sko leto tudi ne izkazuje znatnega izboljšanja. Lahko bi celo trdili, da se je položaj, posebno za manjše gostilniške obrate, t. j. predvsem na deželi bistveno poslabšal, kar kaže končno tudi padec števila zaposlitve gostinskih uslužbencev.
Porast potočnje alkoholnih pijač ne more služiti za nobeno merilo o oceni gospodarskega položaja stanu, ker nam manjkajo za prejšnja leta verodostojni podatki. Tudi indeks cen na drobno kaže od lanske jeseni stalen porast, ki se še do danes ni ustalil. Nabavne cene blaga, ki se predelujejo in so glavni konzumni predmet našega obrta, so od leta 1937. višje dočim se prodajne cene niso mogle temu skoku prilagoditi, ker je konzumna moč prebivalstva zaradi gospodarskega zastoja od dneva do dneva manjša. Ker je gostilničarstvo odvisno v glavnem od kmečkega prebivalstva, deli naravno vse njegove bridkosti in dobrote. Zato je umljivo, da podeželsko gostilničarstvo le životari in se posveča v glavnem drugemu poklicu, to je poljedelstvu, da pridela vsaj toliko, da ne strada družina. Bije se tedaj boj za golo življenje in nikdo ne misli na kake investicije, ki naj bi ustvarjale nove dobrine in oplajale naše gospodarstvo. Tudi hipni konjunkturni pojavi lanskega leta, posebno v kolikor se tičejo lesne trgovine v obmejnem pasu, niso imeli nikakega učikna na zaledje. Iz vsega tega izhaja, da postaja borba za obstanek od dneva v dan obupnejša in kar je najbolj žalostno tudi ni nikakih izgle-dov, da bi se situacija obrnila na boljše. Lanskoletni politični zapetljaji v svetu so nam skrajšali turistično sezono, ki je bila vsaj za velike in večje obrate v poznanih turističnih krajih kolikor toliko zaradi vpliva nemških turistov ugodna. Obžalovati je le, da se število turistov z visoko valuto ravno zaradi nesigumosti v svetu od leta do leta krči in da ne more notranji turizem nadomestiti izgube, ker je tudi srednji sloj popolnoma osiromašen.
2e same te okolščine pričajo, da pri takem stanju ne more biti pravega razvoja obrta. Ce k temu še pridamo neenotnost v pogledih merodajnih krogov na gospodarsko življenje in na njegov nadaljnji razvoj, potem vidimo pred seboj pesimistično in nič dobrega obetajočo sliko.
Zvezna uprava je kot nositeljica gostilničarskih teženj in kot najjačje stanovsko obrambno orožje poskušala s svojim delom in z raznimi drugimi ukrepi umiliti te pojave, ki so zmanjševale odpornost našega članstva in mu izpodjedale eksistenco. Zalibog so bila vsa ta zavzemanja več ali manj brezuspešna. Tolaži nas dejstvo, da zaključujejo s slabo bilanco tudi druge stanovske organizacije.
Poskušali smo doseči omiljenje tro-šarinskih predpisov, ki so neznosni. Nekoliko se je nam sicer posrečilo odpraviti trdote, vendar ne v taki izmeri, da bi splošno zadovoljilo naš stan. Kolikokrat smo že razpravljali to vprašanje toda nikdar nismo našli zaželjenega razumevanja, ker oblastvo le preveč gleda na svoje proračunske postavke, namesto da bi jemalo v poštev tudi onega, ki zbira ogromne vsote, pa ne najde nikakega obzira. Tekom leta smo predložili prošnjo, da se uvede vsaj delna pavšala-cija trošarine onim gostilničarjem, ki bi bili pripravljeni na podlagi lanskoletne potočnje plačati določeni znesek, ne da bi s tem odpadla kontrola prevoza, ker bi se sicer odprla na novo pot šušmar-etvu. Banska uprava nam na ta predlog ni še dala odgovora. S poedinimi referati smo vodili tudi razgovore, da bi se naj uvedel pri pobiranju trošarine na alkoholne pijače bivši avstrijski sistem, ki bi fiskusu zagotovil v naprej točno določeno vsoto. Tako pa smo dobili mesto olajšav, same nepotrebne ovire, vsled česar se ni čuditi, da nazadujemo. Na žalost ne najdemo razumevanja, ker smatra banska uprava, da je gostilničarstvo ravno v trošarinskem vprašanju tako heterogenega naziranja in da ne more priti do sporazuma med gostilničarji samimi, kaj šele med njimi in oblastvom.
Državna zveza je na predlog naše iveze med drugim sprejela v resolucijo na zadnjem kongresu v Nišu dne 25. maja 1939 tudi zahtevo, da naj se trošarina na vino maksimira na 1 din banovinske in občinske trošarine.
Kar se tiče davčnih in taksnih vprašanj, je zvezna organizacija podvzela vse, toda zaradi stremljenja, da se ojača naša narodna obramba, ki naj oču-va državno in narodno celoto, je bilo to zavzemanje več ali manj neplodno. Iz naših okrožnic ste doznali, da se je obdavčitev celo povečala za ca. 20— 30%, kar nas postavlja pred nov problem, kako preprečiti nadaljno poslabšanje in razkroj v našem stanu. Vsa vprašanja, ki so količkaj vezana z denarjem, so v danem trenutku nerešljiva in tudi ni pričakovati, da bi se jih rešilo v doglednem času, ker gre finančna politika vseh držav za tem, da iztisnejo iz gospodarstev vsa razpoložljiva mate-rijalna sredstva.
Kar se tiče obdavčitve, mora biti glavna naša naloga ta, da pojačamo do skrajnosti odpor proti vsaki neenaki obremenitvi, ker bi bilo nesocijalno in v nasprotstvu z ustavnimi določili, ki govore o enakih državljanskih pravicah in obvezah. Povdariti moram, da je gostilničarski stan v Sloveniji bodisi napram svojim tovarišem v državi, bodisi napram ostalim gospodarskim slojem v dravski banovini ravno zaradi vsakovrstnih obrtno- in finančnopravnih predpisov še vedno relativno najvišje obdavčen. Finančna direkcija je našo tozadevno predstavko glede preobdavčitve izdala meseca aprila za gostilničarstvo ključ, po katerem se naj odmerja pri-dobnina. Ta ključ pa je za gostilničarski stan toliko čaša neosvojiv, dokler ne izda finančna uprava sličen ključ tudi za druge gospodarske stanove. Mi se finančni upravi kljub temu zahvaljujemo, ker opažamo, da prihaja vendar le polagoma do onega prepričanja, kakršnega smo mi, t. j. da so gostilničarji v dravski banovini neprimerno bolj obdavčeni kot drugi. Ta ključ je ugoden le tam, kjer vztrajajo davčne oblasti še vedno na 1 dinarskem čistem donosu pri litru vina. Gostilničarstvo v Sloveniji ne bo nikdar priznalo tak način davčne odmere, ker zahteva najodločneje, da se tudi njegov promet ocenjuje pročentu-alno, kakor se to dogaja pri trgovini in industriji.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti banovinskega in občinske proračune, katere postavke kažejo od leta do leta naraščajočo tendenco, dočim pada stalno standard prebivalstva odnosno davkoplačevalca. Sedanje in vedno večje samoupravne dajatve so tem hujše, ker naraščajo istočasno tudi neposredni in posredni davki. To stanje je naravnost obupno, ker že ne vemo, kje kaj vzamemo, da ugodimo davčnim predpisom. Mi hočemo plačati in tudi priznamo potrebe države in samouprav, toda da naj se nam možnost zaslužka, ne pa da se dopušča in tolerira iz same nerazumljive in neopravičene socijalnosti šušmarstvo, ki razjeda v dravski banovini gospodarsko življenje. Bremena naj bodo z gospodarskim stanjem v skladu, ne pa da načenjajo celo obratni kapital, kar mora privesti do brezpogojne katastrofe.
Ce pa sežemo do 1933. nazaj, moramo gospoda, pri količkaj objektivnosti vendar le priznati, da smo ravno v davčnem vprašanju tekom let na osnovi zveznega dela dosegli naravnost ogromne uspehe. Ko smo stopili pred leti v borbo proti visoki obdavčitvi mi lahko verujete, da smo bili pri zvezni upravi pesimisti, ker nismo imeli pravega in za uspešno borbo primernega orožja. Toda pogum in vztrajnost v našem hotenju, da dosežemo boljše življenjske pogoje je bila vseeno kronana od leta do leta z večjim in vidnejšim uspehom. Ne morem si predstavljati katastrofe, ki bi zadela naše gostilničarstvo pri letošnjem davčnem predpisu na katerega se bo naslonil nov prispevek, ki se bo zbiral v skladu za narodno obrambo, če ne bi že vsa leta aem poskušali omiliti davčno prakso, kar se nam je vsaj deloma posrečilo. Proti temu prispevku sicer ne moremo protestirati, ker gre za varstvo naših meja, naše nacionalne enotnosti in za življenje poedinca in celote, pač pa želimo, da ne bo ta prispevek za gostilničarstvo morda občutnejši kakor za druge. Vsekakor pa moramo iz tega mesta protestirati proti uvedbi centralnega sanitetnega fonda, ki prizadene posebno gostilničarstvo v turističnih krajih. Zvezna uprava je v stalnem stiku z ostalimi gostilničarskimi organizacijami v državi z namenom, da se g. ministra za socialno politiko prepriča, da je pri-
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor?
1 do 29|p!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
o z> v
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo
Zdravje in užitek!
spevek hotelirstva v narodno zdravstveni sklad istočasno občuten udarec turizmu. Se bolj pa je občuten zaradi tega, ker se bo v najkrajšem času začela pobirati še 3% zdravstvena doklada od skupnega iznosa neposrednih davkov. V dravski banovini plačujemo že itak 5% banovinske zdravstvene doklade pa mislimo, da- popolnoma zadostuje ena zdravstvena doklada za drav. banovino kajti danes je vsako povišanje, pa četudi znaša samo K>% občutnejše, kakor | pa 10% povišek v inflacijski dobi. Bilo bi odveč gospoda, da bi Vas še nadalje zadrževal z davščinami in taksami, ker bi bila vsaka debata ravno zaradi skrbi polnih in slabo bodočnost napovedujočih časov brezplodna.
Nikakor pa ne morem ob tej priliki opustiti prošnje na bansko upravo, da naj vendar najde neko srednjo pot in omogoči našemu gostilničarstvu malo večji obratovalni razmah in obenem večjo poslovno svobodo, posebno v pogledu prirejanja zabav. Ta omejitev v gostilničarskih obratih gre izključno v korist šušmarstva, ki ga vrše razna kulturna in socialna društva. V okoliših pri vinogradih se je razpaslo pa še posebno neomejeno število poklicnih šušmarjev, ki prodajajo vino brez trošarine in seveda brez dovolila. Ti točilci tirajo naše gostilničarje naravnost v obupno stanje! Morala se ne ogroža, gospoda, po gostinstvu, pač pa se jo ogroža pri privatnih zabavah, pa četudi se vrše v okviru društev. Pijančevanje se ne širi po gostilnah, temveč po javnem in nedovoljenem točenju v zidanicah v obliki vinotočev pod vejo ter v obliki prodaje od hiše do hiše. Upajmo, da bo končno vendarle zmagalo naziranje, da je zabava, ki se vrši pod stalno kontrolo oblastva in javnosti vendarle za moralo in vzgojo naroda manj opasna, kakor pa če se vrši za zakritimi zavesami ali pa pod zaščito kakega več ali manj privi-ligiranega društva.
Mislil bi, da težke prilike, ki vladajo v gostilničarskem stanu ne bodo povzročale porastka temveč preje nazadovanja števila gostinskih obratov. Toda pri tem smo se zmotili. Statistika iz leta 1938. kaže, da se je v tem letu ustanovilo 107 novih obratov, toda od teh samo 2 hotela, 3 restavracije in 11 gostiln, dočim gre pretežni del porasta na račun krčem in buffetov. Samo krčem je naraslo za 79 podjetij. Iz tega izhaja, da gre tendenca za tem, da se število malih in za gospodarstvo pravzaprav brezpomembnih obratov povečava, kar gre le v škodo zdravemu razvoju našega obrta. Za potrebe domačega prebivalstva je menda število obstoječih obratov dovolj veliko, ter bi bila postopna selekcija jako priporočljiva, da bi končno ostala le zdrava in turizmu koristna podjetja. Tako pa vidimo, da se število večjih obratov manjša, zato pa narašča število manjših podjetij, ki služijo v resnici le širjenju alkoholizma v narodu proti čemur moramo odločno nastopiti.
Poskušali smo doseči Uredbo o začasni ukinitvi izdaje novih gostinskih kon-
cesij, kakršne so izdale nekatere banske uprave. Na žalost nismo mogli tega doseči, ker je smatrala banska uprava da nima za tako uredbo zakonske podlage. Pri tem se seveda čudimo, da smejo druge banske uprave izdajati uredbe, ki niso z obstoječimi zakoni v skladu. Končno je kr. ban. uprava na stalno intervencijo vendarle izdala neka navodila upravnim oblastvom, kjer jim priporoča, da gledajo ostreje na krajevno potrebno in na boljšo opremo podjetja. Toda izkušnja nas uči, da so taka navodila le več ali manj godna za gostilničarska ušesa slično raznim parlamentarnim govorom, ki pa ostanejo več ali manj na papirju. 2e po izdaji teh navodil vidimo namreč, da so nastala nova nepotrebna podjetja. Zato je pravilno, če je zvezna uprava tekom leta posvetila glavno pozornost dvema kardinalnima vprašanjima, t. j. novelaciji obrtnega zakona in sanaciji gostinstva.
Novelacijo obrtnega zakona lahko pričakujemo vsaj po izjavi trgovinskega ministra sodeč še letošnje leto. V sporazumu z ostalimi gostilničarskimi organizacijami smo izdelali obširen elaborat ter ga potom Državne zveze predložili na merodajna mesta. Upajmo, da bodo ti predlogi v glavnem tudi sprejeti, s čimur bi se naenkrat dokončno rešil ogromen del onih stalno na konferencah in zborovanjih iznešenih vprašanj in problemov. Menda boste gospoda, soglasni, če povdarim, da je naša prva in kardinalna zahteva, da se pripozna gostilničarstvo za gospodarski sloj in da se ga ne smatra več za privesek drugega stanu. Istotako se mora urediti hišno delo, v kolikor posega v naš delokrog in določi nadalje točne kriterije za ustanavljanje novih podjetij. Jako važna je nadalje še zahteva, da se končno uredi strokovna izobrazba o kateri obstoja cela kopica raznih predpisov, ki pa bolj ustvarjajo anarhijo, kakor pa urejajo to velevažno vprašanje. Zvezna uprava bo v sporazumu z ostalimi združenji zahtevala uvedbo vajeniške in pomočniške dobe s pomočniškim in mojstrskim izpitom. Nova bodoča gostilna naj bo posvečena namenu, ki ga izraža sam naslov, zato pa morata biti gostilničar in gostilničarka vešča svojega poklica.
Oziraje se na dejstvo, da zapušča industrija našo banovino, s čemur preti opasnost velike brezposelnosti prebivalstva, smatramo, da leži rešitev slovenskega naroda v reelni trgovini, v dobrem obrtništvu in naprednem gostinstvu, ki naj da temelj vedno večjemu in izdatnejšemu tujskemu prometu.
Obžalujemo, da se pri vsemu priznanju o koristnosti tujskega prometa ne postopa dosledno in po načrtu, kar ovira, da ne more turizem pokazati onih rezultatov, ki bi jih sicer pokazal, če bi se vsa pažnja na tej novi gospodarski veji zainteresiranih krogov osredotočila na odpravo raznih ovir in omogočila skladen razvoj gostinstva.
Upajmo, da bo napovedana novelacija obrtnega zakona prinesla gostilničarstvu vendarle izdatno olajšavo. Seveda
Okras vsake gostilne ie
velika stenska slika »Veseli starček", katero ima v zalogi zvezna pisarna. — Slika stane 30 din brez poštnine, za katero raiunamo S din,
ZANIMIVA BROŠURA pod naslovom
»OSNOVNI POJMI GOSTINSKE STREŽBE"
ki jo je spisal g. Mato Karba, re stavrater v Ljubljani je ravnokar izšla in se jo dobi v zvezni pisarni. Izvod brošure stane 6'— din. s poštnino V— din več.
se mora v bodoče upravna praksa pri izvajanju obrtnega zakona osvoboditi raznih predsodkov, ki jih imajo ponekod pri preganjanju'-, obrtnih krivic, posebno pri zatiranju šušmarstva.
Od naše strani smo poskusili vse, da se gostilničarstvo izpopolni. Vso svojo pozornost smo posvetili naraščaju. Odprli smo mu pot v Francijo in Anglijo ter iščemo ravnokar možnosti, da mu omogočimo izpopolnitev tudi v Nemčiji. Prepričani smo, da bo dala mlada generacija našemu stanu oni pečat, kakor ga nosi ta stan v sosednih državah. Seveda poskušamo doseči tudi možnost izpopolnitve strokovne izobrazbe v tujini za ženski naraščaj, posebno kar se tiče kuhe. Ze lansko leto smo se bavili s prirejanjem strokovnih tečajev, kar pa se je posebno letošnje leto izvršilo s pomočjo kr. banske uprave in Zbornice TOI v večjem obsegu. S sistematičnim delom upamo, da se bodo uspehi tega izobraževalnega dela kmalu pokazali. Drug važen problem, ki stoji pred rešitvijo je sanacija gostinstva.
Po dolgoletnem naporu se je končno vendarle doseglo to, da se je pooblastilo ministra trgovine glede izdaje posebne uredbe, ki naj končno uredi že tolikokrat. in tolikokrat napovedano sanacijo gostinstva. Naše upanje, da se bo to vprašanje v resnici uredilo je tem večje, ko smo ravnokar slišali iz ust g. finančnega ministra, ki je velik prijatelj in pospeševatelj turizma, da so se našli denarni viri, s katerimi naj se razbremeni one gostinske objekte, ki imajo le kratkotrajno sezono.
Končno naj omenim, gospoda, še nek drug, nič kaj razveseljiv udarec, ki ga je gostilničarstvo v lanskem letu doživelo. V mislih imam izločitev stanu iz kmečke zaščite. Kakor smo videli že pri obdavčitvi, da se gostilničarstvo obravnava v primeru z ostalimi sloji neenako, tako moramo tudi v tem slučaju govoriti o zapostavljanju. Ce je lahko vaški trgovec in obrtnik zaščiten, ki se v večji meri preživlja od obrta, kakor vaški gostilničar, potem je jasno, da tudi gostilničar ne sme biti izločen iz kmečke zaščite. Zato se boste gotovo tudi vi gospoda priključili mojemu protestu, da se zapostavlja naš stan pri ugodnostih, do-čim se ga najde vsakokrat, kjer koli je treba prevzeti nove obveznosti. Ta krivica se mora odpraviti in naj stane kar hoče.
Ob zaključku dovolite gospoda, da se dotaknem splošno narodnega in državnega vprašanja, t. j. dokončno ureditev našega upravnega življenja na taki osnovi in obliki, ki bo zadovoljila vse prebivalstvo v naši državi. Gostilničarstvo je brezdvomno važen činitelj, zato ni odveč, če apeliramo na vse, ki pri tem vprašanju sodelujejo, da naj ga čimpreje rešijo, da se s tem utrdi varnost države. Rešitev tega problema, pa bo odpravila tudi ono moro, ki pritiska na naše že itak omrtvičeno gospodarstvo.
Dovoljujem si še izreči iskreno zahvalo oblastem, ban. turist, svetu, tujsko prometnim zvezam dravske banovine, članom gostinskega odseka Zbornice TOI, Državni zvezi, narodnim poslancem, posebno g. dr. Kocetu in vsem drugim, ki so v kakršni koli obliki stali go-stilničarstvu bodisi z dejanji ali z nasveti ob strani.
S tem zaključujem gospoda, svoje poročilo ter Vas prosim, da ga vzamete na znanje upoštevajoč pri tem okolščine v katerih živimo in da ocenite z Vam lastno objektivnostjo našo dobro voljo ter vztrajno na žalost za enkrat več ali manj brezuspešno delo. Zberimo še bolj naše moči in podvojimo naš boj, ki mora končno vendarle pokazati še večje uspehe kakor smo jih pretekla leta po dolgotrajnih bojih dosegli. Strnjeni bomo lažje dočakali im prenesli posledice bližajočih se dogodkov, ki obetajo temelje družabnega reda, da izidemo iz njega
v skupni obrambi kolikor mogoče z manjšimi žrtvami.
S tem pozdravljam in se zahvaljujem tudi vsem gg. zveznim odbornikom, ki so mi stali tekom leta ob strani ter vsem številnim gg. predsednikom združenj, zadružnim odbornikom ter celokupnemu članstvu gostilničarskega stanu v Sloveniji s prošnjo, da ostanejo še nadalje zvesti na braniku naših stanovskih pravic.
Poročilo se je vzelo brez debate na znanje.
Predno se je nadaljevalo z razmotri-vanjem dnevnega reda, se je g. predsednik zahvalil združenju v Logatcu za tako prisrčni sprejem, ki so ga bili delegati ves čas njihovega bivanja v Logatcu deležni. G. Škrlj je nato povzel besedo v imenu logaškega združenja in prosil, da odnesejo delegati iz Logatca najlepše vtise in obenem oprostil g. župana iz Dol. Logatca, ki je bil zaradi nujnih zadržkov odsoten in ki si je štel v čast, da so si gostilničarji izbrali ravno Dol. Logatec za kraj zborovanja.
Ravnatelj g. Peteln je nato prečital obračun za poslovno leto 1938., ki izkazuje sledeče postavke:
Dohodki:
Zvezna članarina	181.992"25 din
Tiskovine
Za pobiranje autor. tantijem Izdatki:
Pisarniške potrebščine Najemnina
Razsvetljava, kurjava, čiščenje Knjige in časopisi Telefon in brzojav Poštnina in kolki Članarina Državni zvezi Za servirne in kletar, tečaje Za diplome
Plača ravnatelju, uradnici in knjigovoduinji Pokojninski zavod Bolniška blagajna Uslužbenski davek Potni stroški
Za inventar (Gostilničarske gospodinjske šole)
Podpore
Razni upravni stroški
Presežek izdatkov izkazuje tedaj 5.824*59 din, radi izdaje diplom itd.
4.356'-	1»
3.210-—	II
6.029-25	din
10.800-	1»
3.725'-	>»
1.246-	fl
3.777'45	»>
5.345-64	
11.750--	fff
960'-	?»
8.832'-	»1
81.200'-	»l
5.328'-	»>
2.887--	»
1.212—	»I
25.713-50	»»
18.32250	>»
2.500—	>»
5.654-25	
Eačun bilance iz leta 1938.
Aktiva:
Račun blagajne z dne 31. decembra 1938.
Račun Poštne hranilnice
Inventar	39.046.19	din
Slike, razglednice, diplome	81.927'—	„
— 10% odbitka
Dolžniki:
Razna združenja za tiskovine „ diplome
M. S. iz C.
H. V. iz C.
R. E. iz V.
Pasiva :
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana Zvezna tiskarna, Celje L. Baraga, Ljubljana L. 1. Legat, Ljubljana
120.973.19 din 12.097-31 „
22.767-75 din 8.52141 „
108.075 88
3.744 din 2,474 „ 2950 ., 67- „ 10-- „
5.726' - din 3.15925 „ 122'- „ 62-50 „
6.321-50
9.069-75
Saldo znaša tedaj 137.416-79 din
Na podporah se je dobilo	26.500-—	din
izdalo pa	29.000'—	„
tako, da je zvezna uprava na podporah izdala 2.500'— din več, kakor je prejela.
Izkaz premoženja z dne 31. XII. 1938. Aktiva:
Račun blagajne Poštna hranilnica Zaostala članarina Dolžniki
Inventar z 10°/0 odbitkom Pasiva:
Kreditorji Zaostala plačila
a) na plačah
b) Trg. bol. blag. in OUZD Znaša saldo
22.767-75 din 8.521-41 ,. 25.000- „ 6.321 30 „ 108.875-88 „
9.069-75 din
1.450'- ,. 289'- „ 160.677-79 „
Obračun Gostilničarskega vestnika za leto 1938.
Dohodki:
Na oglasih Podpore Na naročnini
Izdatki:
Tisk Klišeji Honorarji
35.151'— din 39.000'- „ 156'50
Izdatki:
Pisarniške potrebščine Najemnina
5.0000'— din 10.000--
46.880-— din 943'- „ 3.917-50 „
Provizija od nabiranja oglasov 11.655-75	„
Slike	335-—	,.
Potni stroški	665'—	„
Pisarniške potrebščine	61'—	„
Poštnina s kolki	236-71	„
Saldo znaša	9.613-54	„
Rekapitulacija;
Račun blagajne	7.554-25	din
Račun Poštne hranilnice
2.059-29
9-613 54 din
Izkaz premoženja Gostilničarskega vestnika:
Aktiva:
Gotovina z dne 31. XII. 1938.
Poštna hranilnica z dne 31. XII. 1938.
Dolžniki oglasov
Pasiva:
Tiskarna
Honorarji in nagrade Klišarna
13.305-60 din
2.486-83 „ 9.681'— „
15.060-50 din 4.550— „ 163-— „
Provizija za nabiranje oglasov 8.025-75 „
Oba obračuna sta bila soglasno sprejeta.
Nato se je prečital proračun zveze za leto 1939.
Dohodki:
Članarina	150.000-— dtn
Razsvetljava, kurjava in čiščenje 4.000 — Knjige in časopisi	2.000' —
Telefon in brzojav	4.000-—
Poštnina in kolki	6.000-—
Plača osobju	71.400-—
Pokojninski zavod	5.300'—
Bolniška blagajna	2.200'—
Davki	1.500'—
Potni stroški	25.000'—
Stroški za d. in r. odbornike 15.000'— Podpora Gostiln, vestniku	12.000'—
Članarina Državni zvezi	12.000'—
Nepredvideni izdatki	8.800"—
Proračun za leto 1939. je bil soglasno sprejet.
Zupan Julij je prečital sledeče poročilo nadzornega odbora:
Podpisani nadzorni odbor, sestoječ iz gg. Kramarja Franca, Zupana Julija in Zupančiča Leopolda, pregledal je dne 30. maja 1939 v navzočnosti g. ravnatelja Petelna poslovanje zvezine uprave in pisarne, kakor tudi knjigovodstva, ki ga vodi gdč. Koce Lucija.
Primerjal je vse priloge z vknjižbami in našel vse v najlepši skladnosti.
Ugotovil je dalje, da so skoro vsa združenja z izjemo enega, svoje zaostanke na predpisani članarini poravnala, kar gre hvala predvsem g. rav-
natelju Petelnu, ki si je prizadeval urediti vso zadevo v korist zvezine uprave.
Istočasno je nadzorni odbor pregledal tudi poslovanje uprave »Gostilničarskega vestnika«. Tudi tu je našel nadzorni odbor vse v najlepšem redu.
Za uspešno delo v prošlem poslovnem letu ter njeno poslovanje izreka nadzorni odbor upravi, posebno pa zvezinemu ravnatelju g. Petelnu, kakor tudi ostalemu uradništvu svoje priznanje. Da bi pa to vzorno delo, ki je bilo v preteklem poslovnem letu pod precej težkimi okol-ščinami tako odlično izvršeno, našlo svoje upravičeno olajšanje, poziva nadzorni odbor vsa združenja, da ista streme in skušajo na svojem področju doseči točno plačevanje članarine, ki bo omogočila redno poslovanje zvezine pisarne.
Nadzorni odbor predlaga, da se da zvezini upravi razrešnico a zvezini pisarni poleg razrešnice najtoplejšo pohvalo za vzorno delo.
Ljubljana, dne 30. maja 1939.
Poročilo nadzornega odbora se je vzelo soglasno na znanje.
Pri toč. 7. dnevnega reda omenja g. predsednik, da se je na seji širšega od-j bora sestavil kandidacijski odbor za se-| stavo liste. V kandidacijski odbor so ] bili izvoljeni gg. Berlič Joško, Bac Lud-j vik, Golenko Anton, Majcen Ciril, Deržič I Karl, Windischer Josip, Sribar Vojko,
J Peterlin Miro, Cerer Anton in Skrij Ivan.
Kandidacijski odbor predlaga občnemu zboru za dopolnilne člane širšega odbora sledeče gg.: Majcen Ciril, Miklič Franc, Ogrin Ivan, Berlič Joško, Sega Leopolda, Mayer Mavrilij, Serec Josip, Windischer Josip, Vodlan Franc, Vrhunc Jože, Skrij Ivan ter Kuntarič Ivan.
Občni zbor je soglasno potrdil predloženo listo.
V ožji odbor so pa bili izvoljeni za predsednika g. Majcen Ciril, za podpredsednika g. Klešič Aleksander, za odbornike pa gg. Dolničar Maks, Miklič Franc, Bac Ludvik, Berlič Josip, Serec Josip, Sane Jurij, Virant Ivan, Krulej Ernest, Golenko Anton, Windiseher Josip, Peterlin Miro, O lip Pavel, Mlakar Janko, Bruderman Leopold, Sribar Vojko in Cerer Anton.
Tudi navedena lista je bila soglasno sprejeta.
G. Majcen se zahvali za ponovno iz-izvolitev ter zagotavlja, da bo napravil vse kar bo v njegovi moči in prosi, da se ga pri delu podpira. Za namestnike so bili izvoljeni gg. Mayr Mavrilij, Vodlan Franc, Skrij Ivan, Majcen Alojzij, Malešič Božidar, Eichholzer Josip, Rus Ivan, Hemdl Ivan, Krieger Edvard, Horvat Matija, Počivavšek Gvido, Kunst Ivan, Verderber Gustav, Grivec Stanko, Kopinič Julij in Engelman Viktor. Soglasno sprejeto.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Zupan Julij, Kramar Franc in Zupančič Leopold, vsi iz Ljubljane, za namestnika pa gg. Koritnik Anton in Starman Rado.
Pri točki 8. je omenil g. predsednik, da so se na seji širšega odbora obravnavale in tudi sklenile razne spremembe in dopolnitve zveznih pravil, tičoče se ustanovitve nadzornega odbora, zvišanje odbornikov itd., ki jih je nato zvezni ravnatelj prečital.
Zaostala članarina Predvidene podpore
25.000--10.000 —
Konzerviranje sadja, zelenjave, mesa i • t • d
sc olajša, zboljša, poccni po novem načinu s strojem
,LANICO‘
Sami si izdelujete pločevina-ste'konzerve. Rabljene škatlje ponovno porabne •
Ponudbe, pojasnila, pouk daje: SflMOPRODflJA
FRANC GOLOB
SPECIALNA TRGOVINA ZA GOSPODINJSKO OPREMO
Ljubljana, Wolfova ul. 8
Praktično
Preobrat v domačem konieniranju
Spremembe in dopolnitve so bile soglasno sprejete.
Pri samostojnih predlogih omenja g. predsednik, da pride samo predlog združenja Laško v razpravo, ker bodo vsi drugi predlogi obravnavani na anketi, ki jo bo sklicala banska uprava. Predlog združenja Laško se je namreč glasil, da se naj vrši prihodnje leto zvezni občni zbor v Laškem, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Nato se je pre-čitala še resolucija v sledeči sestavi:
Gostilničarstvo dravske banovine, zbrano na VI. rednem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti v Logatcu, je soglasno sklenilo sledečo resolucijo:
1. Gostilničarstvo naproša kr. bansko upravo, da skliče v najkrajšem času anketo, ki naj premotri položaj gostinstva dravske banovine in ki naj nato izda potrebne ukrepe, da se omogoči neoviran in uspešen razvoj tega za narodno gospodarstvo važnega obrta.
2. Kr. banska uprava se pri tem še posebno naproša, da uredi pobiranje banovinske in občinske trošarine v skladu s poslovnimi okoliščinami gostinskega obrta, da ga ti predpisi ne ovirajo pri njegovem pridobitvenem delu, ki ne gre samo v korist pripadniku stanu, temveč tudi v korist celote. Istotako vztrajajo na soglasni zahtevi vsega gostilničar-stva in vinogradništva, da se znižajo trošarine na vino največ do 1 din od litra.
3. Gostinstvo zahteva z vso odločnostjo, da se zavaruje njegove pravice ob priliki novelacije obrtnega zakona, ki so bile iznešene potom Državne zveze na pristojna mesta.
4. Gostilničarstvo prosi, da se čim-preje urede samoupravne finance, ki naj izenačijo obratovalne pogoje, da se ne ustvarja razlika pri obdavčitvi poedinih manjših ali večjih področjih. Istotako naj se prepreči obdavčitev predmetov potom občinskih proračunov, ki so važni za gostinstvo in za turizem.
5. Gostilničarstvo vztraja na svoji že večkrat javno iznešeni zahtevi, da se prepove nadaljna prodaja alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah v trgovinskih obratovalnicah.
6. Gostilničarstvo zbrano na svoji skupščini naproša slovenske poslance, da dosežejo razveljavljenje za gostilničarstvo ponižujočega tolmačenja uredbe
o	likvidaciji kmetskih dolgov. Gostilničarstvo odločno protestira, da se vaškega gostilničarja izloči od zaščite, dočim se nudi zaščita vaškemu obrtniku in celo vaškemu trgovcu, katerega pridobit-vena možnost je neprimerno večja od vaškega gostilničarja. Gostilničarstvo zahteva enakopravnost v pravicah in obveznostih ter odločno odklanja vsako zapostavljanje in omalovaževanje.
7. Gostilničarstvo naproša finančno in trgovsko ministrstvo, da se čimpreje oživotvori fond za sanacijo gostinstva.
8. Gostilničarstvo pozdravlja sklep banske uprave, s katero je pripravljena nositi gotovi del obresti od kreditov, ki jih bodo banovinske hranilnice stavile gostilničarstvu na razpolago. Pri tem naprošamo, da se že sedaj začne razmo-trivati na kakšen način bi se kreditiranje omogočilo v večji izmeri, da se čimpreje vzdigne nivo gostinskega obrta dravske banovine.
9. Gostilničarstvo apelira na trgovinsko ministrstvo in kr. bansko upravo, da izvoli čimpreje otvoriti višjo gostinsko šolo za moški naraščaj v Mariboru in višjo gostinsko šolo za deklice v Ljubljani.
10. Prosimo finančno ministrstvo, da podaljša zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo in sicer za one predmete, ki se še ne izdelujejo v naši državi, katere pa naše hotelirstvo nujno potrebuje.
11. Prosimo ministrstvo pošte in telegrafa, da revidira telefonske pristojbine za gostinske obrate, ker se telefoni v gostinstvu ne vzdržujejo v dobro podjetnika, temveč v prid javnosti.
12. Gostilničarstvo zbrano na današnjem zborovanju poziva in prosi vsa podjetja, ki proizvajajo električno strujo, da znižajo cene električnemu toku v gostinskih podjetjih na ono izmero, ki velja za industrijska podjetja, ker je vendar gostinski stan v dravski banovini poleg industrije največji in najbolj stalen odjemalec.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Rojko Rudolf iz Sv. Lenarta v Slov.
>f »vitamin:,.!
goricah, ki apelira na zvezno upravo, da izdejstvuje prihodnje leto polovično voznino na železnici, nakar mu g. predsednik pojasni, da je zvezna uprava podvzela vse korake, pa je bila odbita, ker se je gen. direkcija pri obravnavi naše prošnje naslanjala na pravilnik. Nato se je oglasil k besedi g. dr. Koce, ki se v imenu Zbornice TOI zahvali za pozdrav ter pozdravlja tudi zbor v njenem imenu upajoč, da bo zveza še nadalje delala z Zbornico roko v roki ter je prepričan, da se bo še kaj doseglo.
G. Majcen poziva članstvo, da pošiljajo svoje hčere v Gostiln, gospodinjsko šolo v Ljubljani, ki je edina te vrste v državi.
G. Zdravič iz Kočevja se pritožuje, da dobijo nekatere osebe brez vsake kvalifikacije gostiln, koncesijo in da nekatere osebe, ki imajo kavarniško obrt iz-kuhavajo in dajo celo privatne sobe na razpolago. Nadalje opozarja zborovalce na cesto Ljubljana — Sušak, ki pelje skozi Kočevje in ki je v skrajno slabem stanju, kar naredi zelo slab vtis na tujce. Velika krivica se godi tudi gostilničarjem, ki morajo plačevati trošarino celo od onega vina, ki ga dajejo delavcem na razpolago.
G. Majcen mu na vse to odgovori in pojasnjuje, da se je predložil glede kvalifikacije dobro izdelan predlog k nove-laciji obrtnega zakona, glede ceste pa je interpelantu samemu poznano, da je cesta, ki bo vezala Ljubljano z morjem že obljubljena. Kar se pa tiče trošarine pa se bo zadeva obravnavala na anketi.
K zaključku pripominja g. predsednik, da ni mogel v letošnjem poročilu iznesti kakih posebno vidnih uspehov, čeprav je velik uspeh že ta, da smo ves čas stali na braniku naših pravic. Dokler nismo bili organizirani, kakor smo sedaj, se nas je vedno smatralo kot nekake pridobitnike, katerim se še vedno lahko nalagajo nova bremena. Vsled tega poziva, da se članstvo še bolj trdno oklene svojih združenj in tako podpre zvezno upravo za napredek našega stanu. Zahvaljuje se nadalje vsem navzočim za naravnost impozantno udeležbo ter zaključi ob 12. uri občni zbor.
**
Po zveznem občnem zboru si je večina zborovalcev ogledala v bližini se nahajajočo Postojnsko jamo, dočim so ostali pohiteli v Trst in Benetke ter tako izrabili priliko, da obiščejo kraje, v katerih so mnogi bili za časa svetovne vojne.
Borba za samostojno obrtno zbornico
Borba za samostojno obrtno zbornico je dosegla višek in moramo z ozirom na dane prilike v najkrajšem času pričakovati izločitev obrtnikov iz skupne zbornice v Ljubljani. Nas ta borba le v toliko zanima, v kolikor se tiče našega bodočega položaja v katerega bo zašel gostinski stan1, če se obrtniki osamosvoje.
V	skupni zbornici smo bili »jeziček na vagi« in smo si s spretnim manevriranjem tu in tam pridobili le kako — če tudi majhno koncesijo. Z izločitvijo obrtnikov pa ostanejo v zbornici samo trgovci, industrijci in kot najslabše zastopani stan gostinci s .svojimi le s težavo priborjenimi 10 zastopniki. Ker se čujejo glasovi, da se hočejo tudi industrijci osamosvojiti in ustanoviti po primeru svojih zagrebških tovarišev samostojno industrijsko zbornico, potem se bomo gostinski podjetniki naenkrat znašli s svojimi dobrimi »prijatelji« trgovci pod eno in isto streho.
Ce ugotovimo, da imajo trgovci 16 svetnikov, gostinci pa le 10 zborničnih članov, ki si niso mogli vsa leta ravno zaradi trgovcev priboriti niti predsedniškega mesta, potem ne bo težko uganiti, da bomo izročeni na milost in nemilost samovolji trgovcev.
S trgovci pa imamo tudi neporavnan račun v pogledu njihovega šušmarstva, ker točijo alkoholne pijače, ki so glavni potrošni predmet in uničujejo predvsem naše podeželske gostinske obrate. Ce niso mogli naši zastopniki doseči niti v
skupni zbornici, da bi se na plenumu razpravljalo to za nas velevažno vprašanje si lahko predstavljamo, s kakim cinizmom in1 ironijo se bo vsak nadaljni naš poskus glede ukinitve prodaje in točenja alkoholnih pijač že v kali zatrl.
Zadeva ni tako enostavna, kakor si morda kdo predstavlja, zato mora inte-resirati vprašanje reorganizacije zbornic tudi naš stan odnosno naše organizacije, da vendar le enkrat zavzamejo svoje stališče za vsak slučaj. Na zadnji seji širšega odbora se je o tem že nekoliko govorilo, pač pa je prevladovalo mnenje, da je še preuranjeno o tem govoriti. Zadnji nastopi obrtnikov in pa obljube dane od strani najmerodajnejših krogov kažejo, da je čas izločitve obrtnikov iz skupne zbornice vendar le silno blizu. Menda bi bil skrajni čas, da se tudi gostinski podjetniki o tem poraz-govorimo, kakšno stališče naj k temu vprašanju zavzame naš stan.
Po našem mnenju obstojajo le te možnosti:
1) Ali ostane skupna zbornica s širokimi avtonomijami odsekov, kar bi nam bilo najbolj po volji, pri čemur pa zahtevamo tudi popolno enakopravnost v številu zborničnih članov z drugimi odseki.
2) Ali ustanovimo pod gotovimi sporazumno določenimi pogoji z obrtniki Obrtniško-gostilničarsko zbornico, v kolikor bi bili obrtniki s tako rešitvijo zadovoljni.
3) Ali ostanemo v samostojni trgovski zbornici, če se nam nudi isto število zborničnih članov, kakor jih imajo trgovci in če odstopijo trgovci od prodaje alkoholnih pijač v svojih lokalih ali
4) da ustanovimo samostojno gostilničarsko zbornico.
Drugih možnosti ni in premisliti bi bilo treba, katera bi najbolj ugajala našim interesom.
Morda pa obstoja vendar le še kaka možnost, da ostane zbornica skupna, če se izločijo vse ovire, ki so zavirale svobodno delovanje poedinih odsekov in vzgajale odpor proti raznim metodam, ki nikakor niso jačale idejo skupnosti gospodarskih slojev v tej ustanovi.
GOSTILNIČARSKA GOSPODINJSKA ŠOLA V LJUBLJANI
1. septembra t. 1. prične Gostilničarska gospodinjska šola 5. šolsko leto. Ta desetmesečna šola ima namen izobraziti bodoče gostilničarke zlasti iz onih krajev Slovenije, ki jih v poletnih mesecih obiskujejo domači in tuji gostje. Gostje zahtevajo v hrani spremembo, mnogokrat tudi dijetno hrano. Z lepo pozorno postrežbo so zadovoljni in v snažnih zračnih sobah se dobro odpočijejo. Vsega tega se nauče dekleta v edini v ta namen prikrojeni gospodinjski šoli. Razen kuhanja, gostinske postrežbe, pospravljanja sob, pranja in likanja, vzgoje zelenjadi in vseh teoretičnih predmetov, ki jih nudijo druge gospodinjske šole se uče tu še kletarstva, mlekarstva, nemščine in neobvezno strojepisja.
Gojenke, ki stanujejo v šoli plačajo za pouk in vso oskrbo 650 din mesečno, one, ki stanujejo v mestu pa 380 din za pouk in obed. Mnogo več pa pridobe notranje gojenke, ker kuhajo tudi večerje in nedeljske obede in se pod nadzorstvom izkušenih, izobraženih učiteljic priuče lepemu vedenju. Sprejmejo se le popolnoma zdrava, dostojna dekleta nad 16 let stara.
Gostilničarji, prijavite svoje hčerke in neveste upraviteljstvu Gostinske gospodinjske šole v Ljubljani, Privoz 11, v Gostilničarskem domu v šolski pisarni. Sprejema se v juliju in avgustu le ob sobotah med 10. in 12. uro. Prospekte dobite istotam.
JEZIKOVNI FRANCOSKI TEČAJ V
AIX - LES - BAINSU (FRANCIJA)
se začne za moški gostinski naraščaj
1. oktobra t. 1. Po tečaju se udeleženci razvrstijo kot stažisti po francoskih hotelih. Pojasnila daje zvezna pisarna.
DEPUTACIJA GG. PREDSEDNIKOV PRI G. BANU
Pred odhodom na zvezni občni zbor v Logatcu so se številni gg. predsedniki zglasili pod vodstvom g. zveznega predsednika dne 31. maja ob 10. uri dopoldan pri g. banu. Zvezni predsednik je prečital g. banu spomenico zvezne organizacije, ki jo je g. ban pozorno poslušal. V spomenici so se iznesle glavne naše zahteve in pa prošnja, da naj g. ban skliče pod njegovim predsedstvom anketo, ki naj razpravlja v vseh problemih, ki se tičejo našega obrta v Sloveniji in najde za vsako vprašanje tudi primerno rešitev. G. ban je spomenico sprejel in izjavil, da je pripravljen sklicati anketo ter prosi gg. predsednike, da naj se za to posvetovanje dobro pripravijo. Izjavil je, da je bil vedno naklonjen gostilničarskemu stanu, kar lahko potrdita zvezni predsednik in ravnatelj, ki sta često pri njem sprejeta, vendar so včasih tudi zadeve, ki jih ni mogoče rešiti točno po željah gostilničarskih organizacij. Ob tej priliki je nadalje še omenil, da ve kako težko je gostilničarjem pobirati trošarine, da pa se bo tudi to vprašanje rešilo v zadovoljstvo vseh interesentov kakor hitro se ustvarijo samouprave, s katerimi upa, da bo banovina dobila še druge finančne vire.
Gg. predsedniki so zapustili bansko palačo z zaupanjem in prepričanjem, da bo g. ban gotovo ustregel vsaj nekaterim našim prošnjam, ki se bodo iznesle ob priliki ankete.
P-
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »T e m p e 1«. Okus bo popolnejši in — — —
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
5Qoga&(&L ^tiiUna
HOTEL »SLON« V LJUBLJANI
V	sredi Ljubljane na križišču najprometnejših ulic:	Tyrševe, Prešernove,
Selenburgove in Aleksandrove ulice se dviga ponosna stavba hotiela »Slon«., katerega je po načrtih arh. Rohrmana postavil z ogromnimi žrtvami v ponos slovenskemu hotelirstvu, hotelir in zbornični svetnik g. Koritnik. Impozantna stavba je zidana v modernem gladkem stilu in bo mnogo pripomogla, skupno z že obstoječimi in še v gradnji se nahajajočimi palačami temu predelu mesta do velikomestnega značaja.
2e pri vstopu v velik in prostran hal imaš občutek, da se nahajaš v resnici v prvorazrednem hotelu, ki bo z lahkoto prenesel vsako, tudi najrigoroznejšo kritiko še tako razvajenega tujca. V tem prostoru se nahajajo garderobe, portir-ske lože, telefonske kabine itd. V prvem nadstropju se pa razprostira velika in razkošno opremljena kavarna. Poleg kavarne so še številni klubski prostori. V ostalih nadstropjih pa se nahajajo tujske sobe, od katerih ima vsaka predsobo, kopalnico in klozet. Naravno, da ima hotel tudi apartmane. Cene so jako zmerne.
Upajmo, da se bodo nade, ki jih goji g. Koritnik v pogledu prosperitete hotela tudi izpolnile. Čestitamo!
„Vinske bolezni in napake"
Brošura, ki jo je pod tem naslovom spisal kletarski nadzornik g. inž. Zupanič Ivo, se še lahko dobi v zvezni pisarni po 5 din komad — Poštnina I — din
Prispevek za narodni obrambni sklad
Prispevek za narodni obrambni sklad je izredno občuten davek, ter znaša obremenitev od 25% pa celo 40%. Podlaga za odmero tega prispevka je celoletni predpis neposrednih davkov v preteklem letu in sicer vseh davkov, ki se sumarno knjižijo. Poleg osnovnega davka se knjiži tudi dopolnilni davek.
V odmerno osnovo spadajo tedaj: zeml jarma, zgradarina, pridobnina, družbeni davek in rentni davek.
V odmerno osnovo pa ne spadajo: davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojnica.
Izjemo tvorijo novi davčni zavezanci, dalje davek na dividende, davek na rente, kolikor se pobira z odbitkom in uslužbenski davek. V teh primerih se odmeri in plačuje posebni prispevek istočasno z dotičnim rentnim davkom. Pri uslužbenskem davku se pobira prispevek tud: od enega odstotka izrednega prebitka.
Pri trajnih davčnih oprostitvah po katerem koli zakonu se pri posebnem prispevku upoštevajo in se tudi posebni prispevek ne pobira.
Ta prispevek se mora po lestvici, ki jo spodaj priobčujemo odvajati oz. izter-javati od vsakega vplačila, ki se vrši za čas od 1. julija tega leta naprej. V kolikor se bodo davki vplačali po 1. juliju pobere ta doprinos samo od onega dela teh davkov, ki se nanašajo na čas po 1. juliju 1939. Iz tega izhaja, da za plača-nje tega doprinosa ni torej merodajen čas dospelosti' izvesnega davka nego okohiost, da se izvesten davek plača za čas po 1. juliju 1939.
Osebe, ki imajo tri ali štiri mladoletne zakonske otroke, plačujejo prispevek za eno stopnjo nižje. Oni pa, ki imajo 5 ali več mladoletnih zakonskih otrok, plačajo prispevek za dve stopnji nižje.
Lestvica je sledeča:
.2.	Višina davčnega predpisa				ravsauu enesek po-
s o.	(osnove za posebni pri-				sebnega pri-
o 55	spevek) v dinarjih				spevka v Din
1			do	10-	1.50
2	nad	10-	do	25—	4'50
3	nad	25'—	do	50-	10—
4	nad	50—	do	75—	15—
5	nad	75—	do	100—	20—
6	nad	100 —	do	150-	30—
7	nad	150'—	do	200 —	40—
8	nad	200*—	do	300—	60—
9	nad	300—	do	400-	80—
10	nad	400-	do	500—	100—
U	nad	500 —	do	600—	126 —
12	nad	600’ -	do	700—	147-—
13	nad	700 —	do	800—	168'—
14	nad	800'—	do	900—	189'—
15	nad	900-—	do	1.000—	210—
16	nad	1.000—	do	1.200—	252—
17	nad	1.200'—	do	1.400—	294—
18	nad	1.400'—	do	1.600'-	336—
19	nad	1.600-	do	1.800—	378—
20	nad	1.800 —	do	2.000—	420-—
21	nad	2.000—	do	2.500—	550—
22	nad	2.500—	do	3.000--	660-—
23	nad	3.000—	do	3.500'—	770—
24	nad	3.500-	do	4.000—	880—
25	nad	4.000’ -	do	5.000 —	1.100 —
26	nad	5.000—	do	6000—	1.320,—
27	nad	6.000-	do	7.000'-	1.540- -
28	nad	7.000—	do	8.000—	1.760—
29	nad	8.000—	do	9.000'-	1.980—
30	nad	9.000 —	do	10.000—	2.200—
31	nad	10.000 —	do	12.000—	2.760—
32	nad	12.000—	do	14.000 -	3.220—
33	nad	14.000-	do	16.000—	3.680—
34	nad	16 000—	do	18.000‘-	4.140—
35	nad	18.000-	do	20.000—	4.600—
36	nad	20.000'—	do	25.000—	5.750—
37	nad	25.000-	do	30.000-	6.900—
38	nad	30.000 —	do	35.000—	8.050—
39	nad	35.000'—	do	40.000—	9.200—
40	nad	40.000—	do	45.000—	10.800—
41	nad	45.000'-	do	50.000—	12.000—
42	nad	50.000'-	do	60.000—	14.400—
43	nad	60.000—	do	70.000—	16-800—
44	nad	70.000 —	do	80.000—	19.200—
45	nad	80.000'—	do	90.000—	21.600—
46	nad	90.000—	do	100.000—	24.000—
47	nad	100.000'-	do	125.000-	3C.OOO—
48	nad	125.000—	do	150.000—	36.000—
49	nad	150.000—	do	175.000--	43.750—
50	nad	175.000—	do	200.000—	50.000—
		itd.		itd.	
Dolenjska, štajerska,
dalmatinska in druga
VINA
odličnih kakovosti pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana
Praakopanska ul. 11.	Telefon	25-37	1
Pri vporabi te lestvice velja po zakonu načelo, da ne sme biti posebni prispevek večji od prispevka po najbližji nižji stopnji povečani za razliko osnove, zaradi katerega se uporablja višja stopnja.
Zaradi tega določila se bo navedeni prispevek pobiral sledeče:
1	do	vštetih	10	1.50			
11	do	vštetih	13	1.50	-j- znesek	nad	10
14	do	vštetih	25	4.50			
26	do	vštetih	30	4.50	+ znesek	nad	25
31	do	vštetih	50	10			
51	do	vštetih	54	10	+ znesek	nad	50
55	do	vštetih	75	15			
76	do	vštetih	79	15	+ znesek	nad	75
80	do	vštetih	100	20			
101	do	vštetih	109	20	+ znesek	nad	100
110	do	vštetih	150	30			
151	do	vštetih	159	30	4- znesek	nad	150
160	do	vštetih	200	40			
201	do	vštetih	219	40	+ znesek	nad	200
220	do	vštetih	300	60			
301	do	vštetih	319	60	+ znesek	nad	300
320	do	vštetih	400	80			
401	do	vštetih	419	80	+ znesek	nad	400
420 do vštetih		500	100	
501	do vštetih	525	100	+znesek nad 500
526 do vštetih		600	126	
601	do vštetih	620	126	+znesek nad 600
621	do vštetih	700	147	
701	do vštetih	720	147	+ znesek nad 700
721	do vštetih	800	168	
801	do vštetih	820	168	4- znesek nad 800
821	do vštetih	900	189	
901	do vštetih	910	189	+ znesek nad 900
921	do vštetih	1000	210	
		i.	t. d.	
Na uslužbenski davek pa se pobira prispevek samo v polovični izmeri in sicer:
onim, ki po občnih zborih tarnajo, da so članarine pri naših združenjih in zvezi previsoke.
VIŠINO OBČINSKIH DOKLAD ODOBRAVA OBLASTVO PO SVOBODNI OCENI
Ker ni neka občina znižala na zahtevo banske uprave občinske doklade, je banska uprava zavrnila potrditev obč. proračuna. Občina se je proti tej odločbi banske uprave pritožila na fin. ministrstvo, ki je banski upravi dalo prav, nakar je občina vložila tožbo na Državni svet. V svoji tožbi je poudarila, da mora imeti tako visoko občinsko doklado, ker mora z njo kriti »dejanske občinske potrebe«. Državni svet je tožbo z razsodbo št. 7332-39 z dne 24. marca 1939 zavrnil, ker je smatral, da ima nadzorno oblastvo po odredbi odst. 5, § 95 in v vezi odst. 1, § 98 zakona o občinah pravico odobriti ali pa neodobriti višino doklad po svobodni' oceni. Oblastvo je v pogledu svobodne ocene le v toliko omejeno, v kolikor mora paziti, da odobri tako visoko doklado, da omogoči občini kritje njenih obveznosti in izdatkov, ki jih občina mora po zakonu kriti.
GOSTILNIČARJI ZAHTEVAJO SVOJO ZBORNICO
Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« med gospodarskimi članki poročilo, kakor da je Državna zveza gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije zahtevala na konferenci predstavnikov gospodarskih zbornic iz vse države, ki se je v zadevi novelizacije obrtnega zakona vršila v Beogradu, ustanovitev samostojne gostinske zbornice.
K temu poročilu moramo na podlagi zapisnika, ki ga nam je Državna zveza poslala, ugotoviti, da kaj takega zastopnik gostinstva na tej konferenci ni zahteval, ker tudi ni bil za kaj takega pooblaščen. Res pa je, da se samostojne gostinske zbornice najbolj boje zbornični uradniki, vsled česar nam zbornice tudi nočejo priznati gospodarske samostojnosti v obrtnem zakonu, kakršno zahteva celokupno gostinstvo v državi.
---------------------- ,i
SEJA BANOVINSKEGA TURISTIČNEGA SVETA
Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta dravske banovine je imel dne 22. maja t. 1. svojo 12. redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Ratej Fran, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Na seji so se nadaljevale razprave: o preskrbi turističnih krajev s kmetijskimi pridelki; o izvirnosti, kakovosti in konsumu naših vin po gostiščih turističnih krajev; o turistični publicistiki in o podeljevanju kratkoročnih kreditov za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov. — Samostojne referate v zvezi z dnevnim redom sta podala referenta kmetijskega oddelka banske uprave inž. Mežan France in inž. Zupančič Ivo. — Sklepi, ki jih je sprejel poslovni odbor turističnega sveta, so bili predloženi kr. banski upravi s prošnjo, da jih osvoji -in po njih na-dalnjo ukrene. Glede izvirnosti, pristnosti in kakovosti naših domačih vin je bila izražena želja, da se kontrola, ki jo vršita kletarska nadzornika, poostri, za ugotovljene prestopke po vinskem zakonu pa uporabljajo v celem obsegu predvidene kazenske sankcije. Glede konsu-ma naših domačih pristnih vin naj bi se vršila primerna propaganda, na kateri naj bi bi bili soudeleženi tudi pridelovalci (vinogradniki) sami po svojih organizacijah in ustanovah.
Za boljo preskrbo turističnih krajev s kmetijskimi pridelki so se predlagali raznr ukrepi, med drugim tudi taki na zadružni osnovi, kakor je to osnovano v uredbi o pospeševanju turizma.
Akcija za podeljevanje kratkoročnih kreditov za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov v turističnih krajih je v teku, prošnje se bodo reševale po končanem ugotovitvenem postopku.
1 Stopnja	Uslužbenski davek, samski davek in 1 °l0 izredni prispevek skupaj	a)	Samci izpod 30 let; b)	Oženjeni ali vdovci brez otrok izpod 30 let; c)	oženjeni ali vdovci z 1 ali 2 otrokoma izpod 21 let	Samci, oženjeni ali vdovci brez otrok nad 30 let	Oženjeni ali vdovci s 3 ali 4 otroci izpod 21 let	Oženjeni ali vdovci s 5 ali več otroci izpod 21 let
1	1- 10	0-75	2-25		
Medstopnje	11	1-75	5 —	0-75	
2	12- 25	225			
Medstopnje	26- 27	2-25 + znesek nad 25—	7-50	2'25	0-75
3	28- 50	5—			
Medstopnje	51- 52	5.— + znesek nad 50'—	10—	5—	225
4	53- 75	7-50			
Medstopnje	76- 77	7'50 + znesek nad 75—	15—	7'50	5—
5	78-100	10—			
Medstopnje	101—104	10’— + znesek nad 100—	20—	10—	7-50
6	105-150	is-			
Medstopnje	151-154	is— + znesek nad 150—	30—	15'-	10--
7	155-200	20—			
Medstopnje	201-209	20'- + znesek nad 200—	40-	20—	15--
8	210-300	30—			
Medstopnje	301-309	30'	H znesek nad 300—	50—	30—	20—
9	310-400	40—			
Medstopnje	401-409	40— + znesek nad 400—	63-	40—	30'-
10	410-500	50—			
Samske osebe, ki so dovršile 30 let, kakor tudi oženjene osebe ali vdovci brez otrok plačajo davek po naslednji višji stopnji.
Te podatke je bilo treba že predložiti, v kolikor tega še niso naši člani storili, naj takoj sporoče iste davčni upravi. Za odmero prispevka za leto 1939. je merodajno rodbinsko stanje na dan 1. julija t. 1., za bodoča leta pa stanje na dan
1.	januarja odnosnega davčnega leta.
Nadalje je še važno sledeče: Ako se pozneje, ko je prispevek že predpisan
KAKO SE JE DELAL TAKSNI ZAKON V ŠKODO GOSTILNICARSTVA?
Leta 1923. se je sestavljal zakon o taksah in se je ob tej priliki vodila huda borba med gostilničarji in bifetarji, ker so hoteli tudi bifetarji doseči pravico točenja alkoholnih pijač. Zaradi tega so se obrnili na beograjskega advokata ter sklenili z njim pogodbo, katere vsebina izhaja najbolje iz pisma, ki je bilo objavljeno v Gostioničarskom glasniku v Beogradu.
Pismo, ki je bilo fotografirano in kot tako objavljeno se glasi sledeče:
»Udruženju vinara, rakidjija, sopst-verrika bifea, prodavaoca užičkih proizvoda itd.
Ovim Vas izveštavam da pristajem na Vaš predlog, da Vam za honorar od 80.000 osamdeset hiljada dinara sprove-dem kroz Zakon o taksama pravo na točenje i krčmljenje pica pod pogodbama koje su u načelu izražene pod prilo-ženom načrtu.
Honorar od 80.000 dinara izvolite de-ponovati kod Beogradske založne ban-
izpremeni osnova, n. pr. da se davek odpiše, se avtomatično odpiše ustrezni del posebnega prispevka.
Pri družabnih pogodbah, pri solastništvu zemljišč, hiš, podjetij itd. se posebni prispevek ne računa za vso leto enkrat, ampak za vsakega družabnika, solastnika po delu, ki nanj odpade.
Ce oba zakonca plačujeta davke, se zniža prispevek samo pri možu, ako pa plačuje davke samo žena, potem se prispevek zniža njej.
ke s uslovom, da ovu sumu mogu podiči kad zakon o taksama bude objavljen u Službenim novinama.
Ako u opšte ne dodje do označenja Vašeg prava na točenje i krčmljenje pica, onda niste dužni ništa platiti za moj trud.
Beograd 17. jula 1923.
S poštovanjem Jo. C. Stojanovič adv.
Ce se je naznačena vsota v resnici iz-
i plačala seveda ne vemo, vemo pa, da je bil v Služb, novinah objavljen zakon o taksah in da so bifetarji dobili pravico točenja alkoholnih pijač, ker so bili bolj modri kakor pa gostilničarji. Kaj pravite, kdo bi zmagal, če bi gostilničarji zbrali recimo 100.000 dinarjev? Ce bi vsak gostilničar v državi dal le 2.50 din pa bi se zbrala tako velika vsota, ki bi gotovo več pomenila kot pa 80.000 din. Seveda je bilo to mogoče storiti leta 1923., ko so bile razmere kolikor toliko neurejene, danes bi bilo po našem mnenju kaj takega v Beogradu nemogoče. To pismo naj služi v razmišljanje vsem
Kongres gostinstva v Nišu
VI. gostinski kongres se je vršil dne
25.	maja 1939 v Nišu, katerega so se iz Slovenije udeležili sledeči gg.: Majcen Ciril, Zupan Julij, Kolšek Franc in Vospernik Ulrik iz Ljubljane, Mayr Mav-rilij, Lieber Franc in Križnar Anton iz Kranja. Kakor se vidi, je bila zvezna uprava na tem kongresu dobro zastopana in bi bila še številnejša, če ne bi bil pred durmi zvezni občni zbor. Iz drugih banovin so se udeležili tudi številni delegati, tako da je kongres, ki se je vršil letošnje leto pod pokroviteljstvom predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča in pod predsedstvom zaslužnega voditelja gostinskega staleža naše države g. Vladana Bogdanoviča, hotelirja iz Skoplja, najboljše izpadel.
Obžalovati je le izostanek tovarišev iz hrvaških krajev, ki se tega kongresa niso udeležili, ko se vendar nahajamo v izredno težkih gospodarskih in političnih prilikah in ko bi morala biti enotnost gospodarskih krogov v Jugoslaviji najmočnejše povdarjena. Z nami se strinja očividno tudi »Gostioničarski vjesnik«, glasilo zagrebških tovarišev, ki pa se tega kongresa tudi niso udeležili in se že več let abstinirajo od skupnega dela. Na drugem mestu prinašamo resolucijo tega kongresa v nadi, da se bo vsaj ena njena točka končno po dolgotrajnih in številnih obljubah danih od najvplivnejših oseb vendarle izpolnila.
Resolucija gostilničarskega kongresa v Nišu
Gostilničarji kraljevine Jugoslavije, zbrani v svoji Državni zvezi in zastopani preko svojih delegatov na VI. kongresu, ki se je vršil dne 25. maja 1939 v Nišu, so po poročilu o delu zvezne uprave in po iznešenih predlogih delegatov poedi-nih krajev soglasno ugotovili, da se gostinstvu kot najvažnejši grani našega narodnega gospodarstva ne poklanja skrb za njegov napredek, kakor bi bilo to potrebno in da se mnogi iznešeni predlogi v svrho rešitve problemov in vprašanj, ki so posebno važni za gostinstvo, niso upoštevali in tudi ne rešili, odnosno da so se nekateri nasprotno tem rešili.
Z ozirom na iznešeno se je soglasno zaključilo, da se na ta dejstva opozorijo pristojni činitelji in da se jim pošlje ponovni apel, da je neobhodno potrebno v interesu obstanka in napredka našega gostinstva, ugotoviti upravičenim zahtevam gostinstva in da se čimpreje izdajo zadovoljiva rešenja v smislu že sprejetih in danes ponovno naglašenih predlogov.
1. Da se osvojijo predlogi Državne zveze v pogledu spremembe in dopolnitve obrtnega zakona, glasom katerih je treba pripoznati gostinstvo kot posebno grano našega gospodarstva in skupnost gostinskih obveznih združenj.
2. Da se čimpreje izda pripravljena uredba o sanaciji gostinskih podjetij in da se pred objavo te uredbe zasliši mnenje Državne zveze kot edine predstavnice celokupnega gostinstva.
3. Da se v uredbi o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih predvidi tudi uredba za mi-nimalizacijo cen.
4. Da se za 5 let prepove izdajo dovolil za gostinske obrate manjšega obsega.
5.	Da se ukine točilna taksa po tar. post. 62. taksnega zakona in da se za novootvorjene obrate ta taksa enkrat za vselej plača, ko se dovolilo izda.
Jedilni pribor
v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, poniklaaje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj.
MjJJgeHe^sjn
urar in Juveiir M a i» i b o r
Gosposka ulica 15 veliki brezplačni ceniki
6. Da se gostinskim podjetnikom, ki potočijo do 50 hi, pavšalira pridobnina.
7. Da se čimpreje izda uredbo o najstrožjem preganjanju nezakonitega obratovanja.
8. Da se prepove prodaja vina in žganja lastnega pridelka na drobno, in sicer vina izpod 50 litrov in žganja izpod 5 litrov.
9. Da se točno uporablja uredba o trgovskih obratovalnicah velikega obsega in da se prepove tem obratom izvrševati katere koli gostinske posle.
10. Da se čimpreje izvrši davčna reforma in uvede pravičnejši sistem obdavčitve in da se s tem ublažijo obstoječa državna in posebna samoupravna davčna bremena.
11. Da se ukine davek na poslovni promet za gostinstvo.
12. Da se davčni dolgovi pretvorijo v dolgoročne odplačilne obroke, odnosno da se za poedine obrate vsaj deloma odpišejo.
13. Da se zgradarina odredi po kategorizaciji hotelskih sob in da ta davek odmerjajo davčni odbori.
14. Da se banovinska in občinska trošarina na vino in žganje zniža za 50% in maksimira pri litru na 1 din. Istotako naj se uvede način plačevanja trošarine sporazumno s predstavniki gostinstva.
15. Da se ukine taksa po uredbi o narodnem zdravstvenem fondu.
16. Da se višina avtorskega honorarja zniža za 50% in kategorizacija obratov izvrši sporazumno z gostinskimi predstavniki.
17. Da se čl. 2. odst. 6. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov autentično tolmači tako, da se smatrajo za kmete tudi osebe, ki se bavijo s posji vaškega gostilničarja.
18. Da se čimpreje izvrši novelacija zakona o zaščiti delavcev v pogledu delovnega časa v gostinskih obratih.
19. Da se čimpreje izda potrebna korektura k uredbi o upravnih teksah za policijsko nadzorno službo.
20. Da se osigura turistično središče Dubrovnik s potrebno količino vode in električne struje.
21. Da se čimpreje izvršijo temeljite poprave državnih hotelov v Jajcu, Bočcu in Jezeru v Vrbaski banovini.
22. Da ministrstvo pošte uvede čimpreje telefonske zveze po mnogih na!ših turističnih krajih, a posebno na otoku Lopud.
23. Da se zniža cena vode in električne struje, ki se troši po gostinskih obratih.
24. Da se zabrani kmetom izdelovanje in prodajo žganja iz pokvarjene koruze, repe itd.
25. Da se prepove uvoz grškega suhega grozdja za pridelovanje vina.
26. Da se strogo preganja hazardne igre, ker to porazno deluje na naše družabne prilike.	'
27. Da bo gostinstvo preko svojih predstavnikov zastopano v upravnem odboru OUZD.
28. Da bo gostinstvo zastopano tudi v cenzurnih odborih Narodne in Državne hipotekarne banke, kakor tudi v vseh turističnih odborih.
29. Da se prepove banskim upravam in ostalim državnim in samoupravnim upravam upravljati na lastne račune gostinska podjetja.
30. Da se pri sestavi parobrodskih voznih redov posveča posebna pažnja, da bodo povezani tudi turistični kraji.
31. Da trgovinsko ministrstvo vzdržuje in pomaga gostinskim šolam, ki so neobhodno potrebne za strokovno izobrazbo našega naraščaja.
Potrebujem* t a k o "j
za veliko restavracijo na Koroškem
10 kuhinjskih pomočnic
ki bi se hotele priučiti kuhi
Zahtevajte
POZIV NA VOJNE OŠKODOVANCE NA KOROŠKEM
Vsi vojni oškodovanci, jugoslovanski državljani, ki so katero koli škodo utrpeli za časa vojnih dogodkov na Koroškem, v letih 1918—1920, se pozivajo, da čimpreje ponovno prijavijo škodo z navedbo vseh predmetov brez cene, ki so jo utrpeli, podpisanemu odboru vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško v Prevaljah, ker je edino ta odbor določen in kompetenten urejevati zadeve vojnih oškodovancev za Koroško in dajati potrebne informacije.
Vse informacije glede postopanja za dosego vojne odškodnine se dobijo pri predsedniku odbora g. Alojziju Rozmanu v Prevaljah ali pri tajniku g. Francu Mauchlerju v Žerjavu, pošta Crna pri Prevaljah.
Delegati Drž. gostinske zveze pri predsedniku vlade g. Cvetkoviču
Po seji upravnega odbora, ki ga je sklicalo predsedstvo Državne zveze se je napotila delegacija te zveze v predsed-ništvo vlade, kjer je bila sprejeta od strani predsednika vlade in notranjega ministra g. Cvetkoviča Dragiše.
Ob tej priliki se je predsednik g. Bogdanovič Vlada na prvem mestu zahvalil g. predsedniku za pokroviteljstvo nad državnim kongresom gostilničarjev v Nišu, nato mu pa predal resolucijo, ki je bila na kongresu sprejeta in ga prosil, da naj pokloni gotovim vprašanjem, ki so v resoluciji iznešena svojo pažnjo ter pomaga, da se bodo upravičeni zahtevi pravilno rešili.
G. predsednik vlade je pregledal poedine točke v resoluciji in je obljubil, da bo v mejah možnosti podpiral gostilničarske težnje in da gostilničarji lahko na njegovo pomoč računajo.
Delegacija v kateri se je naravno nahajal tudi zvezni predsednik g. Majcen, je posetila nato ministrstvo trgovine in industrije, ki jo je ljubeznivo sprejel in poslušal pazljivo njene želje in pa zahteve, ki so bile na kongresu iznešene. Posebno se je povdarilo vprašanje priznanja gostinstva kot posebno gospodarsko grano, sanacija gostinskih obratov, kakor tudi uredba o pobijanju nezakonitega obratovanja.
Gosp. trgovinski minister je obljubil, da bo držal v evidenci vprašanje, ki so v zvezi z napredkom gostinstva, ki je najvažnejši činitelj našega turizma. Potem je g. minister ostal še dolgo v razgovoru z delegacijo in se interesiral za prilike, ki vladajo v gostinstvu v poedi-nih predelih države.
Odtod se je delegacija napotila k finančnemu ministru ter mu predočila, v kako težkih prilikah se gostinstvo zaradi mnogoštevilnih davkov in taks nahaja. Posebno se je povdaril nov udarec gostinstvu, ki ga je dobilo z uredbo o narodnem zdravstvenem fondu. Istotako je iznešena g. ministru tudi prošnja, da se naj čimpreje uredi sanacija gostinstva s tem, da se mu da na razpolago dolgoročne kredite z minimalno obrestno mero. Nadalje se ga je zaprosilo, da se naj spremeni tolmačenje, glasom katerega so bili že zaščiteni gostilničarji izločeni iz kmečke zaščite.'
Gosp. minister je vzel na znanje iznešene želje in predloge delegacije in obljubil, da bo posvetil tem zahtevam svojo pozornost. Upa, da bo našel način in možnost, da se željam ugodi, ker je treba hotelirstvu v turističnih krajih, kjer je kratkotrajna sezona vsekakor pomagati.
Organizacija hotelske industrije in novelacija obrtnega zakona
Iz pisarne Državne zveze smo prejeli sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo v našem listu:
V zagrebškem »Jutranjem listu« je izšel članek pod naslovom: »Organizacija hotelske industrije in novelacija obrtnega zakona« izpod peresa N. D.
Niti osvrnili se ne bi na ta člančič, ker vemo iz katere kuhinje se stalno servirajo taka in slična navodila in ideje, katere bi morali za sebe zadržati, če se ne bi pisec tega člančiča obregnil ob Državno zvezo, ki ima svojo odrejeno smer in svoj cilj in ki ni osnovana samo zaradi naslova in parad temveč zaradi potrebe celokupnega gostinstva.
Ce bi bil pisec tega člančiča vsaj enkrat prisoten skupščinam in kongresom Državne zveze ne bi niti mislil kaj šele napisal, da je umetno stvorjena in izdr-ževana. To bi lahko potrdili sami šefi te kuhinje, če bi hoteli resnico govoriti.
V ostalem pa pridite g. N. D. ob prvi priliki na našo konferenco v Državni zvezi, če se že nočete udeležiti skupščin in kongresa pa boste sami demantirali
| izraze, ki ste jih v svojem člančiču na-j vedli.
j Vaše pero je še majhno in topo, da bi j nam lahko dokazovali, da so zahteve ho-* telirjev večje in različnejše od ostalih i gostinskih strok, kar mi že sami dobro j vemo in razumemo. Nikakor pa ne mi-
1	slite, da tega ne ve in ne razume absolutna in ponavljam absolutna večina samih hotelirjev, kateri se ne bodo nikdar že zaradi svojih interesov odvajali v nekakšna posebna združenja, temveč bodo ostali v svojih skupnih lokalnih združenjih, v katerih imajo svoje odseke zaradi reševanja svojih posebnih in čisto hotelirskih potreb in zahtev.
Da je točno kar trdim, to so vam že potrdili v večini sami hotelirji kljub tolikšne reklame in obljub. Ali niste nikdar prisostvovali lastnim kongresom, na katerih je bilo več gostov kakor članov kongresa?
Razumemo vas zakaj točite krokodilove solze, kakor tudi razumemo one, ki že toliko let vzdihujejo za tem.
Življenje ustvarja zakon in cilj zakona je, da se življenju prilagodi zaradi tega prav malo pomagajo prazne teorije.
Bilo je in bo, da lahko samo dobro in skupno organizirani stanovi beležijo uspehe v svojih podvzemanjih in samo takšna organizacija je našemu gostinskemu staležu bolj kot kdaj poprej potrebna.
Vsi oni, ki mu drugače svetujejo, so mu sovražniki, ker postopajo po svojih osebnih ambicijah ter predpostavljajo svoje interese stanovskim interesom.
Iz teh razlogov ostajamo rezervirani, da bi se še dalje spuščali v razpravo o tem vprašanju.
Iz pisarne Državne zveze gostinskih združenj. — Gen. sekretar: V. Sekulovid.
UREDBA O OBRTIH ZA PRODAJO
MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV
CI. 1
Obrti za predelavo mleka in obrti za prodajo mleka in mlečnih izdelkov se smejo izvrševati samo na podstavi dovolitve, ki jo izda ban.
Cl. 2.
Dovolitve za izvrševanje v prednjem členu omenjenih obrtov se smejo dati samo osebam, ki spolnjujejo pogoje odstavkov 1. in 2. § 61'zakona o obrtih.
Dovolitve se izdajajo po svobodni oceni glede na splošne koristi in1 po dejanskih potrebah mesta in kraja, kjer naj se izvršujejo.
Cl. 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah (22. junija 1939 op. ur.) pristojni ban pa odredi, kdaj naj dobi obvezno moč v posameznih krajih banovine oziroma v vsej banovini.
Minister za trgovino in industrijo
J. Tomič s. r.
IZREDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA GOSTILNIČARJEV V BRASLOVČAH
Dne 6. junija 1939 se je ob navzočnosti zbor. svetnika g. Šribar Vojka in pod predsedstvom g. Rossnerja vršil v Braslovčah vršil izredni občni zbor tega združenja. Izredni občni zbor se je sklical zaradi spremembe pravil in volitev nove uprave, ki se na redfiem občnem zboru ni izvršila. Občni zbor je spremenil pravila' v toliko, da ima združenje sedež v kraju, kjer stanuje vsakokratni predsednik. Pri volitvah pa so bili izvoljeni: za predsednika g. Grčar Albin iz Vranskega, za podpredsednika g. Košenina Karl, v odbor pa gg. Štancer Ivan, Križnik Jože, Marko Martin, Brešnik Anton. Za namestnike gg. Meteln Ivan in Tiselj Alojzij. V nadzorni odbor gg. Hočevar Ivan, Felicijan Josip, Jesenik Danilo. Za namestnike pa gg. Plavšak Ludovik, Kumer Ivan in Smogavec Roza. Po izvršenih volitvah je bil občni zbor zaključen.
Aleksander Klešič — 60 letnik
Ugledni mariborski kavarnar in re-
stavrater ter predsednik ondotnega združenja gospod Aleksander Klešič je praznoval dne 3. junija t. 1. svoj 60. rojstni dan, ki ga je zatekel pri najboljših življenjskih močeh. Jubilant se je rodil v Zagrebu, kjer je dokončal ljudsko šolo in nižjo gimnazijo, nakar je prišel v uk v bivši cesarski Dunaj, v enega najpromenentnejših kavarniških obratov.Po dokončani učni dobi je ostal še dalje časa na Dunaju, nato pa se je podal v Švico, Francijo, Italijo itd., da si izpopolni svoje strokovno in jezikovno znanje in izobrazbo. Za časa svetovne vojne mu je bilo poverjeno zdravilišče in okrevališče oficirjev in ostalega moštva, Stubičke Toplice v Hrvatskem Zagorju, v svojstvu vodje tega velikega zdravilišča. Po prevratu ga najdemo kot hotelirja in restavraterja na Klopin-skem jezeru pri Doberlivesi na Koroškem, kjer pa je moral zapustiti po nesrečnem našem plebiscitu to postojanko. Ko je prišel v Maribor je prevzel obrat »Velika kavarna«, kateremu je bil priključen bar, uvedel pa je tudi poleg teh obratov še restavracijo, ki slovi po vsej naši državi in izven nje v kulinaričnem pogledu.
Jubilant se udejstvuje vse od njego-vegaprihoda v Maribor v strokovnem združenju, kateremu je bil dvakrat podpredsednik, letos pa ga je doletela še posebna čast, da je tretjič izvoljen za predsednika združenja. To potrjuje dejstvo, da mu članstvo neomajno zaupa in visoko spoštuje. Udejstvuje se nadalje pri naši zvezi, katere dolgoletni član in podpredsednik je. Udejstvuje se nadalje pri banovinskem, kakor mestnem turističnem svetu, Tujsko prometni zvezi itd.
Nesporna je njegova velika zasluga za podvig in razmah gostinstva v Mariboru, njegovo aktivno delovanje je spravilo skupaj izredno uspelo edinstveno kuharsko razstavo, razstave na »Mariborskem tednu« itd., itd. zakar je prejel nebroj priznanj. Po značaju vedno veder, šaljiv in skrajno dobrosrčen, v obratu strog, vendar pa pravičen šef, si je pridobil med širokimi plastmi izredno veliko število prijateljev, osobito v strokovnih krogih, ki znajo ceniti jubilanta kot moža, strokovnjaka in gentlemena prvega reda. Po rodu Hrvat, je ostal vedno kot tak, in zaveden Jugoslovan, har posebno diči njegov nepokolebljiv karakter.
Odveč bi bilo naštevati vse ostale zasluge, ki si jih je naš jubilant pridobil za gostinstvo in splošnost, vsi njegovi prijatelji in stanovski tovariši pa mu želimo ob strani njegove ugledne gospe Marije, še mnoga, zdrava, čila in uspešna leta.	Okney.
Kar s tovornimi avtomobili...
Dne 2. julija, to je v nedeljo, ko počivajo vse trgovske in' obrtne obratovalnice, se je vino in sadjevec prodajal po Igu in sosednjih vaseh raz tovornega avtomobila štev. 2-1014. Ker se je očividno naznačena nadrobna literska razprodaja obnesla, je na isti način razprodajal nekdo dne 10. julija t. 1. raz tovornega avtomobila št. 2-1015.
Pri poizvedovanju smo ugotovili, da je št. 2-1014 tovornega avtomobila registrirana na ime nekega Vehar Franca iz Loga št. 41, avtomobil 2-1015 pa na ime nekega Grdadolnika Augusta iz Št. Jošta št. 45, kateri pa nima baje niti pravice vršiti prevozništvo.
Ugotoviti bo treba vsekakor po njiju, kdo je na ta dva dneva vršil nadrobno razprodajo raz avtomobila št. 1014 in 10i5. Upamo, da bo oblastvo uvedlo obsežno preiskavo in napravilo enkrat za vselej konec takemu šušmarstvu. Pri vsem tem pa nas zanima tudi to, zakaj nista na licu mesta posegla vmes orož-ništvo in' finančna kontrola, kajti šu-šmarstvo v takem obsegu tudi tem organom ni moglo ostati prikrito.
Verujemo, da bo prizadeto oblastvo, in sicer sresko načelstvo in fin. direkcija takoj uvedla vsestransko poizvedovanje in krivca tudi eksemplarično kaznovalo.
Članstvo pa pozivamo, da nam jgvi vse take šušmarske slučaje, da pokrene-mo potrebne korake.
KDO SE SMATRA ZA SIROMAŠNO OSEBO?
Za siromašne osebe se smatrajo po taksnem zakonu one osebe, ki ne’plačujejo na leto več nego 60 din osnovnega neposrednega davka, vdove z več kot 3 nedoletnimi otroci in starešine zadrug z več kot 3 nedoletnimi člani, če ne plačujejo na leto več nego 120 din neposrednega davka.
Ministrstvo financ pa je pred kratkim izdalo navodila glede postopka pri ocarinjenju rabljenih stvari poslanih iz inozemstva siromašnim osebam.
Po tem postopku, ki se tiče carinjenja rabljenih stvari, poslanih n. pr. od sorodnikov iz Amerike našim državljanom, pa se štejejo za siromašne osebe tiste osebe, ki ne plačujejo več kot 400 din neposrednega davka na leto brez dopolnilne in samoupravne doklade, kakor tudi tisti, kateri dohodek od nesa-mostalnega dela ne presega zneska 1800 din na mesec, če so samci ali 2200 din na mesec, če so oženjeni.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje gostilniških podjetij v Ložu. Dne 4. marca se je v prostorih restavracije g. Križiča v Pudobu vršil pod predsedstvom g. Lavriča Aleksandra redni občni zbor, katerega se je članstvo skoraj polnoštevilno udeležilo. Iz poročila predsedstva posnemamo, da šteje združenje 58 članov, 32 pomočnikov in 11 učencev. Gostilniško obrt so opustili 4, na novo pa sta bila otvorjena dva gostilniška obrata. Pri svojem poročilu je g. predsednik posebno opozarjal člane, da naj bodo zelo previdni pri izdajanju spričeval in da naj ne prijavljajo za svojo gostilniško obrt po 5 do 10 učencev ali učenk, kar je v nasprot-stvu z razpisom trgovinskega ministrstva. Blagajniško poročilo je podal g. Modic Franc ter so znašali dohodki
11.281.24 din, izdatki pa 5.017.33 din. Nato se je podalo še poročilo nadzornega odbora, ki je bilo soglasno sprejeto. Proračun pa predvideva 5.772 din dohodkov in 4.530 din izdatkov. Končno je podal poročilo zvezni odposlanec, nakar se je sklenilo prirediti prihodnji občni zbor na Blokah. Za delegate na zvezni občni zbor pa so bili določeni gg. Lavrič Aleksander, Ožbold Ludvik in Petrič Ivan. Občni zbor je sklenil, da pristopi združenje kot redni član k Tujsko prometni zvezi v Ljubljani. S tem je bil občni zbor končan.
Združenje gostilniških podjetij v Mariboru. V prostorih restavracije hotela »Meran« se je vršila pod predsedstvom g. Aleksandra Klešiča 55. redna letna skupščina združenja v Mariboru, katere so se udeležili poleg drugih zastopnikov tudi odposlanca Zbornice TOI g. svetnik Serec Josip, in za zvezno organizacijo njen predsednik g. Majcen Ciril. Za overovatelja sta bila imenovana gg. Povodnik Josip in Honigman Ivan. Letošnje leto je izdala uprava posebno poročilo predsedstva, tajništva in nadzornega odbora ter so bila vsa poročila tako izčrpna, da se o njih ni razpravljalo na občnem zboru. Predsedstveno poročilo se je tikalo raznih vzrokov, ki so ovirali izvršitev lansko leto začrtanega programa dela, nadalje visokih cen električnega toka, iznesle so se nadalje pritožbe glede pomanjkljivega zastopanja v občinskem odboru, obravnavala se je trošarinska zadeva, posebno glede pavšalacije banovinske in občinske trošarine. Govorilo se je o previsoki obdavčitvi šampanjca, nadalje o izvozu vina iz naše banovine, obdavčitve vinskega mošta, določitve autorskih honorarjev, davčnih vprašanj itd. Tajniško poročilo je omenjalo tujski promet v Mariboru in obravnavalo najrazličnejše takse, zadolžitev gostinstva, davščine in druge raznoterosti. V debato so posegli nato zbor. svetnik g. Serec, zvezni predsednik g. Majcen, obrtni referent g. dr. Milan Senkovič ter ravnatelj Putnika g. Loos.
Obračun za leto 1938. izkazuje 93.509 din 52 par dohodkov in 83.502.05 din izdatkov ter se je obračun soglasno sprejel. Bilanca izkazuje 113.239.64 din premoženja. Na predlog nadzornega odbora, ki ga je podal g. Alojzij Majcen se je dala upravi soglasno razrešnica.
Iz proračuna je posneti, da znašajo dohodki za leto 1939. 89.779.52 din, izdatki pa 80.800 din. Tudi proračun se je soglasno sprejel. Pri novih volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.:	za predsednika
Aleksander Klešič, za podpredsednika Alojzij Majcen, za odbornike Povodnik Josip, Serec Josip, Kreuh Franc, Lisjak Alojzij, Kimeswenger Ivan in Verzel : Franc. Za namestnike gg. Jarc Alojzij, j Golob Katica, Trafenik Karl, Bocio Josip. V nadzorni odbor gg. Honigman Ivan, Mastnak Josip, Majcen Franc. Za namestnike gg. Resnik Ivan in Starman Rado. V častni odbor gg. Klešič Aleksander, Serec Josip, Majcen Alojzij, Perhavec Jakob, Spatzek Adolf in Zemljič Marija. Lista je bila soglasno sprejeta. Pri samostojnih predlogih so bili iznešeni 3 predlogi, ki se tičejo pavšalacije občinske trošarine, nadalje poso-jevanja točilnega prava negostinskim podjetnikom in glede pretiranih najemnin od gostinskih obratov v Mariboru.
S tem je bilo zaključeno tudi letošnje zborovanje.
Raznoterosti
Zaključek ljubljanskega velesejma. Na pomladanskem velesejmu je razstavilo 611 tvrdk, med temi 119 inozemskih Sejm je obiskalo po poročilu velesejm-ske uprave 115.000 oseb, od katerih odpade cca 20% na kupce.
Kaj je s cenenimi krediti? Na vprašanja, ki jih dobivamo od strani interesentov glede razdelitve cenenih kreditov od strani banske uprave, ki jih je zvezna uprava izposlovala sporočamo, da so se prošnje poslale na mišljenje sreskim načelstvom, orožniškim postajam, tuj-skoprometnim društvom itd. Postopanje je tedaj silno dolgotrajno, kar naravno ovira prosilce pri izvedbi njihovih načrtov. Kakor pa smo doznali, se nekatere prošnje že obravnavajo pri denarnih za- i vodih, kjer pa je postopanje hitrejše.
Nagradni tečaji za najbolj urejene gostinske obrate. Stalni mestni turistični odbor v Banja Luki razpisuje vsako leto nagradne tečaje za najbolj urejene gostinske obrate, vrtove in bosanske sobe. Nagrade znašajo po 1000.—, 750.— in 500 din. Slične nagrade so svoječasno podeljevale tudi avstrijske oblasti in je še danes najti na hotelih in drugih za turizem važnih gostinskih objektih v bivši Avstriji tablo z napisom: Pramiert von Landesverkehrsamt.
Reorganizacija trgovinskega ministrstva. Z uredbo trgovinskega ministra je trgovinsko ministrstvo razdeljeno na šest oddelkov in sicer: na obči oddelek, na oddelek za notranjo trgovino, na oddelek za zunanjo trgovino in trgovske pogodbe, na oddelek za industrijo in obrt, oddelek za bankarstvo in zavarovanje ter na oddelek za šolski pouk. Poleg tega se osnuje še posebna uprava za tujski promet. Naloga te ustanove bo ta, da bo skrbela za promet s tujimi in domačimi turisti, za hotelirstvo in da bo obravnavala še druga vprašanja, ki stoje v tesni zvezi s turizmom. Najvažnejše pa je to, da se hoče ta ustanova oprostiti vsakega birokratizma in (bo | vse delo spadalo pod neposredni nadzor j trgovinskega ministra.
OPOZORILO ČLANSTVU ZDRUŽENJA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO!
Opozarjamo člane in članice gostilničarskega združenja za ljubljansko okolico, da se zadružna pisarna nahaja v LJUBLJANI na ALEKSANDROVI CESTI št. 2-1, VHOD ZRAVEN GOSTILNE DAJ-DAM. Tel. št. 41 - 86.
POPRAVEK
V zadnji številki Gostiln, vestnika je v naslovni vrsti jubilejnega članka g. Rada Starmana tiskarski škrat zamenjal letnico, ki se naj pravilno glasi 50-letnica in ne 70-letnica, kar so si cenj. čitatelji gotovo že sami popravili. G. Rada Starmana pa prosimo, da nam oprosti.
Ali se mora voditi register za špirit?
Na stavljeno vprašanje odgovarjamo, da morajo glasom odločbe fin. ministra št. 46.280-111. z dne 15. julija 1936 voditi vsi prodajalci špirita (alkohola) knjigo vnosa in iznosa, špirita iz katere | je mogoče vsak čas razvideti prejeti in | oddani špirit in izvor nabavljenega špirita. Vsak vnos in iznos mora biti izpričan s priznanco o plačani državni trošarini ali z računom, ki ga je potrdil kontrolni organ.
Prometni vrtovi na Bavarskem. Zaradi prometne vzgoje prebivalstva so se uredili številni »prometni vrtovi«, ki naj služijo teoretični in praktični prometni vzgoji. Ti jako obsežni prometni vrtovi so prepredeni z glavnimi in stranskimi cestami, ter opremljeni s prometnimi znaki, na katerih se bodo pešci, kolesarji, avtomobilisti in motociklisti praktično učili prometnih predpisov.
Naši stažisti v tujini. Zvezni upravi so poslali pozdrave gg. Benkič Koloman, To-rič Franc, stažista v Franciji in g. Der-žič Drago, sin predsednika Združenja gostilničarjev v Brežicah, ki kot prvi Slovenec poseča znamenito dvoletno hotelirsko šolo v Nici. V Nemčiji prakticira pa g. Stiherl Anton.
Vrtne stole
zložljive, bukove, nove poceni prriHa
Tribuč Josip - Ljubljana, Tržaška 42 - Telefon 2605
Lepe zavese v naj-novejših vzorcih in po nizki ceni Vam nudi tvrdka
Robe
Liubllana
Šelenburgova ul. 3
Iščemo akviziterje
za nabiranje oglasov za „Gostilničarski vestnik11 v vseh krajih Slovenije
m		 u Pivovarna	' 	 a
Jos. Ischeligi v Mariboru	
Koroška c. 2 - Telefon 2335	
priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE	*
KVALITETE	
Srečna bodočnost
Radi preobremenitve s posli se želim kot 38-letni fant poročiti z dekletom poštenih kmečkih staršev, staro do 30 let, ki je izobražena in ki ima tudi primerno doto. Biti mora čiste preteklosti, poštena, varčna, pridna, družabna, snažna, čista in vzgojena v narodnem duhu, po možnosti Sokolica.
V poštev pridejo samo dekleta, katerih stariši imajo gostilniško obrt v svoji hiši.
Ker se moja gostilna nahaja v tujsko-prometnem kraju na Gorenjskem naj ima gospodinjsko šolo in vsaj malo znanja v nemškem jeziku.
Ponudbe s sliko in polnim naslovom na upravo »Gostilničarskega vestnika« pod geslom: »Srečna bodočnost«. — Tajnost zajamčena.
Valentin Janežič
Trgovina z vinom, žganiem, likerji
Na drobno in na debelo
Pšata p. Domžale
POSVEČAJTE SVOJO PAŽNJO
V Vaši lastni koristi je, da si čimpreje nabavite čudežni
„VIKT0RI A“
električni pralni stroj. S tem si odpravite enkrat za vselej vse napore, ki ste jih do sedaj imeli s pranjem v Vaši hiši
• GLAVNI ZASTOPNIK •
Gustav Puc, Liubliana
• TRŽAŠKA CESTA m
IlltiillF11*
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
■ c v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6	•
katera Vas najbolje postreže.
Izredna prilika
V	velikem industrijskem kraju v neposredni bližini velikega mesta v Sloveniji je naprodaj hiša z gostilno, obsežnim senčnatim vrtom in veliko dvorano, ki bi bila pripravna tudi za kino. Koncesija za kino se dobi. Potrebna gotovina 100 — 150.000 din, (po dogovoru) ostalo hipoteka. Pojasnila se  dobe v upravi lista.
Restavraterii in gostilničarji pozor!
(Medeninaste pipe za vino in pivo, kakor tudi vse , druge vrste armatur za vodo, pivo, paro in mlin
kupite najceneje pri
RUPENA-IUTZ
LJUBLJANA VII
Stalna velika zaloga znanih Lutzovih-peči vseh velikosti in različnih barv
^^^^^^^^—Zahtevajte cenike	Blago	domače	in	dobro
Domača žganjarna in destilacija
„JELEN“
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago! - Nizke cene!
IVAN ZALETEL
Telefon štev. 71 0
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
.LICNOLir
Najprikladnejša tla za hotele, restavracije, kavarne, dvorane, kuhinje, stopnišča, predsobe, kopalnice, pisarne i. t. d.
Brezplačne ponudbe, navodila
'LIGNOLIT‘
RADEČE PRI ZID. MOSTU
PRVOVRSTNE REFERENCE!
H 03 D ■ BK
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „B0CK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „11111011“
Ljubljana, Lašho in Maribnr
■
■
■
■
■
Za uredništvo ki Zvemo ttakarno v Celju: Josip Kladnik. — Za kotnika: »Zveza zdraž. gostil, obrti drov. banovine ▼ Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.